y Za politično integracijo Evrope V vprašanju sprejema Velike Britanije v Evropsko gospodarsko' skupnost še vedno ni edinosti med 'njenimi člani-Na eni strani je D« Gaulle. Je proti sprejemu Vel- Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost- Vsaj v doglednem času- Na drugi strani so pa Zahodna Nemčija, Italija, Belgija^ Luksemburg in Nizozemska, M so mnenja, da bi navzočnost Vel. Britanije v Evropski gospodarski ¡skupnosti tej ne bila v škodo, ampak bi jo še bolj utrdila. Ta razdvojenost v Evropski gospodarski skupnosti prav glede sprejema Velike Britanije vanjo je prišla še posebno do izraza na nedavno zaključenem rednem letnem zasedanju skupščine Zahodnoevropske zveze, t- j- parlamenta v katerem ima poleg držav ustanoviteljic Evropske gospodarske skupnosti svoje poslance tudi še Velika Britanija- Predsednik te evropske parlamentarne ustanove je italijanski politik Vittorio Confalonieri- V govoru, s katerim je začel dne 4. decembra v Parizu 13- zasedanje skupščine Zahodnoevropske zveze, se je dotaknil splošnega političnega položaja, nato pa tudi notranjih vprašanj med članicami Evropske gospodarske obrambne skupnosti. V presoji splošnega zunanjepolitičnega položaja je njegov govor razodeval zaskrbljenost spričo- novega problema, ki so ga ustvarili Sovjeti s svojim političnim vdorom v Sredozemlje in s svojo vojno mornarico, ki sedaj križari po tem morju- To je novo dejstvo, s katerim mora svobodni svet računati in se zediniti na skupno obrambno politiko za zavarovanje miru v tem delu sveta- Glede notranjih razmer med članicami Evropske gospodarske skupnosti je italijanski državnik omenjal na prvem mestu vprašanje sprejema Vel- Britanije v to evropsko ustanovo. Javno je obsodil že drugi De Gaullov veto. Ostalih pet članic Evropske gospodarske skupnosti je pozval, naj, jih De Gaullov veto prav nič ne ovira, da ne bi z Vel. Britanijo nadaljevali razgovorov za njen sprejem v to evropsko gospodarsko in politično družbo- Po govoru predsednika parlamenta je bila splošna razprava, v kateri je več govornikov zavračalo De Gaullovo odklonilno stališče do Velike Britanije. Belgijski krščansko-demokratski poslanec Etienne de la Vallee-Poussin je za De Gaulla celo izjavil, da mu 1» angel ob smrti očital, da je v življenju zapravil svoje velike politične talente s tem ko je bil raje „zadnji veliki minister Ludvika XIV-, kakor pa ¡da bi bil prvi veliki .državnik nastajajoče Evrope”. Vodja degaulistične skupine poslancev je med tem govorom s protestom zapustil zborovalno dvorano. V sklepni resoluciji skupščina Zahodnoevropske zveze „obžaluje razlike v razumevanju dolžnosti“ med članicami Evropske gospodarske skupnosti, kar 'samo ovira pravo politično sodelovanje med njimi- Sklenjeno je bilo dalje, naj članice Evropske gospodarske skupnosti nadaljujejo razgovore z Veliko, Britanijo za njeno priključitev narodom, ki gospodarsko in politično grade Združene evropske države kljub De Gaullo-vem vetu, kajti sedaj nastopa „zgodovinski čas, v katerem je mogoče ustvariti evropsko edinstvo tako zaradi nje-nid lastnih koristi, kakor zaradi njenih koristi z ostalim svetom. Če bi pa Zahodnoevropska zveza ne mogla izvesti teh' nalog lahko ta neuspeh privede do razpada zahodnega demokratskega sveta, kar bi povzročilo gospodarsko škodo. gospodarsko nazadovanje, to bi pa spremljale motnje v socialnem in gospodarskem življenju in vse to bi prav lahko imelo za posledico zlom demokratskih ustanov. Skupščina je naročila zunanjim ministrom držav članic Evropske gospodarske skupnosti, naj izkoristijo sestanek zahodnoevropske obrambne skupnost^ ki se je začel 12. t. m. v Bruslju za pripravo trdnih osnov za nadaljnje razgovore o vprašanjih Evropske gospodarske skupnosti, zlasti sprejema Vel. Britanije vanjo, s francoskim zun- SMRTNA ŽETEV V VIETNAMU V Južnem Vietnamu so pretekli te- riških vojakov. V bitki, ki se je nato den komunistični partizani uprizorili krvav pokolj v majhnem mestu Dak Son. Zahtevali so, da se prebivalstvo priključi njihovim vojaškim akcijam in da se moško prebivalstvo vključi v njihove vrste. Ker so se jim ljudje uprli, so iz maščevanja pobili 121 oseb, večina žensk in otrok. Z ognjemetalci so zažgali meisto ter je na desetine prebivalcev dobilo težke opekline, tako da se je število mrtvih v tem komunističnem divjanju dvignilo nad 200. Na bojišče pa so Severni Vietnamci poslali v mekonški delti oddelke, sestavljene iz do 17 let starih fantov. Ameriško in južnovietnamsko vojaštvo, ki se je spopadlo s temi oddelki, jim je prizadelo težke izgube. Na bojišču so našteli nad 365 mrtvih vietnamskih fantičev, med katerimi so bili najmlajši stari komaj 13 let. Ameriško poveljstvo je v zvezi s to bitko objavilo, da so bili ti oddelki oboroženi z najmodernejšim češkim in sovjetskim brzostrelnim orožjem. Fantiči so skriti za grmoviem čakali na bližajoče se ameriške oddelke do zadnjega trenutka ter so nato iz bližine 40 metrov izpustili smrtnonoisen ogenj nanje. V prvem rafalu je popadlo nad 40 ame- razvila, je izgubilo življenje zgoraj omenjeno število vietnamskih otrok—vojakov Amerikancev pa je padlo še 47. Ob pogledu na mrtve gverilce je poveljnik ameriških oddelkov Richard Perry izjavil: „Ko tem otrokom potisneš brzostrelko v roke, niso več otroci. To je grozljiv komunistični zločin.“ Njegov pomočnik Thomas Johnson pa je dodal: Jče so zadosti stari da pritiskajo na petelina in ubijajo, so tudi zadosti stari za smrt. Čakali so, da smo se jim približali na 40 metrov, nato pa so sprožili na nas vse kar so imeli. Ne streljajo z igračkami temveč vedo, kaj imaio v rokah in kako je orožje treba uporabljati.“ Amerikancem se je nekaj teh otrok posrečilo ujeti ter je eden od njih, komaj 13 let star, izjavil, da so jih po vaiah šele pred nekaj dnevi poslali na bojišče- Opazovalci se sprašujejo ali je Ho-čimiuhu začelo primanjkovati odraslih voiakov da je začel pošiljati na bojišče otroke ali pa je bila to le ena taka pošiljka. za katero se skrivajo priprave za novo propagandno ofenzivo proti Amerikancem, češ, da na debelo pobijajo otroke. Državljanska voina v Semenu V majhni arabski državici Jemen se že nekaj tednov bijejo budi boji med republikanci in monarhisti za oblast v glavnem mestu Sani. Boji so se poostrili v' zadniih dneh- ko se je monarhistom posrečilo prebiti se do predmestij 'Sane ter so postavili republikancem 40 urni ultimat za predajo. Republikanci so s svoie strani postavili tridnevni ultimat monarhistom. Kakor je znano, je pred petimi leti egipčanski diktator Naisser zasedel s svojim vojaštvom Jemen ter je postavil na vodstvo državice satelitske republikance. Monarhisti so se pred veliko egiptovsko, premočio —60 000 vojakov— umaknili v gorato puščavsko notranjost države in od tam nadaljevali boj proti okunatorju:- Nasserjevim oddelkom se v petih letih ni posrečilo uničiti monarhistov, zlasti ker jih je podpirala Sau-dijeva Arabija ki je sovražno razpoložena do Nasserjeveea režima. Nasser ie iskal različne načine, kako bi se izkopal iz jemenske državljanske vojne ne da bi -trpel njegov prestiž ter je to priliko našel ob nedavni arabsko-ju- lagal Sandijevi Arabiji umik svojih oddelkov iz Jemena pod pogojem, da tudi monarhisti ne bodo dobivali več pomoči 'od zunaj. Nasserievo vojaištvo se je osredotočilo v jemenskem pristanišču Hodeiah od koder se postopoma vrača v Egint. Cim se je Nasserjevo vojaštvo, ki ie ščitilo republikance, umaknilo iz Jemena. so monarhisti navalili z novo silo preti republikanski vladi ter se je vnela državljanska vojna v tej arabski državici. Istočasno ko so se razvneli novi boji med monarhisti im republikanci v Je-menu. so 'bili zbrani na konferenci v Kairu zunanji ministri arabskih držav ter so pripravljali gradivo za konferenco predsednikov teh držav. Ta ho 17. januarja 1968 v Rabatu glavnem mestu Maroka. Na konferenci v Rabatu bodo predsedniki arabskih držav razpravljali o naslednjih vprašaniih: 1. pregled splošnega mednarodnega položaja; 2. analiza arabskega položaja po vojni mese- začela proti obtožencem procesa. Zadevno protestno pismo so poslali sovjetskemu Vrhovnemu sodišču, moskovskemu sodišču in vladnemu glasilu Iz-vestju. Med podpisniki protestnega pisma so Aleksander Jeseni,n ■— Vo.lpiin, eden največjih živečih sovjetskih matematikov in sin sovjetskega pesnika Sergija Jesenina; Pavel Litvinov nečak bivšega sovjetskega zun. ministra in veleposlanika v Angliji Maksima Litvinova ter mnogi univerzitetni profesorji in učenjaki. Sovjetska oblast obtožuje štiri Ruse, da so na skrivaj zbirali in pripravljali izdajo knjige 0 procesu proti Si-njavakemu in Daniela in tajne literarne revije hFenixi—66“. N^Fvečja ka- zen za ta zločin je do sedem let prisilnega dela. V protestnem 'pismu je 100 intelektualcev tudi zahtevalo, da mora biti proces javen. Proces proti Sinjavskemu in Danielu februarja lanskega leta so . oblasti proglasile za javen, toda so dovolile vstop samo povabljencem medtem ko je bil vsemu nesovjetskemu tisku vstop prepovedan. Skupina 200 intelektualcev, ki je poslala svoje zahteve po svobodi tiska že pred šestimi tedni, ni doslej dobila odgovora. Ta skupina zahteva od Vrhovnega sovjeta, naj uzakoni zakon, ki ho natančno 'določal pravice tiska. Po ustavi je v ¡ZSSR tisk svoboden in tudi ni formalne cenzure. Dejanski položaj pa je popolnoma drugačen. I Z TEDNA dovski vojni. Z izgovorom, da potrebuje . ca junija z Izraelom in 3- Sredstva za vojaštvo za odpor proti Izraelu, je pred- I utrditev Arabske lige. Boi za sv«ho*1« tiska v ^SSR Nad 100 moskovskih intelektualcev je obtožilo sovjetsko' sodno oblast, da protizakonito že enajst mesecev drži v ječi štiri mlade Ruse. Skupina skor0 200 drugih intelektualcev pa je poslala Vrhovnemu sovjetu pismo v katerem zahteva svobodo tiska v Sovjetski zvezi. Proti štirim Rusom — 32 letnemu Aleksandru Ginsburgu 29 letnemu Alekseju Dobrovoljskemu, 22 letnemu Juriju Galanskovu in 21 letni Veri Laikovi — hi se moral minuli ponedeljek začeti proces vsled obtožbe, da so širili protisovjetsko pronagando v prid zaprtima literatoma Andreju Sinjavskemu in Juliju Danielu. Toda k0 je okoli dvajset njihovih sorodnikov v ponedeljek prišlo v moskovsko sodno palačo, jim je bilo sporočeno, da o procesu nihče nic ne ve. Sto moskovskih intelektualcev je ta-koi nato objavilo da sovjetska sodna oblast krši sovietske zakone, ker ni v teku dveh tednov po končani preiskavi, ki bi se morala zaključiti 26. oktobra, llom, ki je sedaj za določeno dobo prevzel predsedstvo Sveta Evropske gospo-darsk e-skupnosti. Bruselj je za take razgovore najprimernejši kraj ker je navzoč tudi britanski zun. minister. Tudi je sklep da mora Svet Evropske gospodarske skupnosti na svojem prihodnjem zasedanju dne 18. ¡decembra „brezpogojno začeti razgovore v Veliko Britanijo“. 'Čeprav so sklepi .odločni, njihova izvedba gotovo ne ho taka- Upoštevati ie namreč treba dejstvo, da vodi zahod-aonemški kancler dr. Kiesinger Ade-nauerjevo zunanjo politiko priiateljstva Nemčije s Francijo. Kiesinger osebno ie prav tako za sprejem Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost kakor ostale štiri francoske ¡sodružabnice, toda kot odgovorni politik za usodo nemškega naroda se dobro zaveda, da ministrom Mauricom Couve de Murvi-ne sme tvegati razbitja prijateljske po- godbe s Francijo. Zato je Kiesinger mnenja, da vprašanja sprejema Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost ni goniti na ostrino ter z njim še bolj potiskati De Gaulla v odklonilno skrajnost. Taka politika hi lahko privedla do izstopa Francije iz Evropske gospodarske skupnosti kar hi, bilo v večjo škodo Nemčiji, kakor pa sprejem Vel. Britanije v Evropsko gosp. ¡skupnost s silo. Odločnost obsodb poslancev raznih držav De Gaullovega zadržanja do Vel. Britanije v evropskem demokratskem parlamentu bo Kiesingerju morda olajšalo razgovora z De Gaullom^ da ga bo končno le prepričal in pripravil do tega da ho pristal na sprejem Vel. Britanije pod določenimi pogoji v Evropsko gospodarsko skupnost, da bodo lahko potem še na širši osnovi nadaljevali prekinjeno delo tudi za evropsko politično integracijo. V Urugvaju je 6. decembra umrl predsednik republike grab Oskar Ge-¡stido. Slovesen pogreb je bil naslednjega dne. Od inozemskih predsednikov je bil navzoč edino argentinski grah Juan Carlos Ongania. Novi urugvajski predsednik je Jorge Pacheco Areco. V poslanici narodu je naglasil, da bo nadaljeval politiko svojega prednika ter bo njegova glavna naloga eimprej spraviti državo iz sedanjega težkega gospodarskega položaja. Novi podpredsednik v Urugvaju je sedaj senator Alberto Abdala. V Organizaciji združenih narodov so nanovo določili prispevke, ki jih bodo morale plačevati za dobo treh let od prihodnjega leta posamezne članice za vzdrževanje te mednarodne ustanove. 21. državam so sedanje prispevke zvišali, 37. pa znižali. Pet velesil s pravico veta bo še naprej plačevalo tri petine stroškov. Kitajska 4% (prej 4,25), Francija 6 % (6,09), Velika Britanija 6,62 (7,2’1), Sovjetska zveza 14,61 (14,92) in 23DA 31,57 (31.91). Med državami, katerim so zvišali prispevke, sta tudi Argentina in Jogoslavija. V New Yorku so 7. decembra položili kardinala Francisa Spellmana k zadnjemu počitku v grobnico pod glavnim oltarjem katedrale sv. Patricija. Pri pogrebnih slavnostih so bile navzoče odlične ameriške civilne, cerkvene in vojaške osebnosti na čelu s predsednikom in podpredsednikom ZDA Johnsonom in Humphreyem. Charles Bohlen je novi državni tajnik v ameriškem zun. ministrstvu. Bo-sedaj je bil ameriški veleposlanik v Parizu. V Bruslju se je 12. decembra začelo redno letno zasedanje predstavnikov držav zahodnoevropske obrambne skupnosti. Glavni namen tega zasedanja je določitev ciljev za prihodnje leto ter za nadaljnjih pet let ter sprostitev načina za izmenjavo med članicami obrambne skupnosti o važnih obrambnih vprašanjih v primerih nujne potrebe. V TEDIH Leonil Brežhjev, glavni tajnik sovjetske kom. partije, je 8. decembra nepričakovano prišel na razgovore z vodilnimi češkimi in slovaškimi komunisti v Prago. Ti posveti so v zvezi s februarskim ¡sestankom svetovnega komunizma v Budimpešti ki naj bi po sovjetski zamisli določil jasno stališče do Kitajske. Romunski ¡parlament je izvolil novega predsednika države. Na ta položaj je bil določen Nicolae ¡Ceacescu glavni tajnik romunske kom. partije. Po tej izvolitvi ima ¡Ceacescu isti položaj kot Tito v Jugoslaviji, Novotny na češkem ter Ulforicht v Vzhodni Nemčiji, t<> je glavni tajnik partije in 'šef države. Zid sramote v Berlinu bo tudi letos za božične praznik© pričal © sovjetski brezsrčnosti. Nobenega znaka namreč ni, da bi vzhodnonemški, komunisti dovolili za praznike Kristusovega rojstva medsebojne 'obiske sorodnikov v ločenih delih Berlina. V Madridu so imeli prejšnji teden akademiki štiri dni po vrsti protestna zborovanja na univerzi. Ponovno je prišlo tudi do izgredov po ulicah. Policija je zaprla več študentov. Vladimir Semjonov, pomočnik sovjetskega zun. ministra, je izročil odpravniku poslov izahoidnoinemškega veleposlaništva v Moskvi noto, s katero sovjetska vlada obtožuje nemško vlado v Bonnu, da krši potsdamski sporazum, da se znova oborožuje z namenom, da bi pridobila nazaj izgubljena področja ter daje zaščito neonacistični Narodni demokratski stranki, vladi v Bonnu. Odreka ji tudi pravico, da hi smela govoriti v imenu vseh Nemcev. Prepis protestne note je Semjonov izročil tudi veleposlanikom ZDA, Anglije in Francije. V Washingtonu s0 nb tej sovjetski noti izrazili obžalovanje, da sovjeti grdo potvarjajo dejstva o Zahodni Nemčiji ter grobo odklanjajo prijateljsko roko, ki prihaja iz B'onna za ureditev še- nerešenih spornih vprašanj. Iz življenja in dogajanja v Argentini Predsednik republike gral. Ongania pripravlja za božične in novoletne praznike široko amnestijo. V Buenos Airesu je 6. t. m. umrl gral. Artur Osario Arana- Bil je star 65 let. Pod Peronom je bil kot nasprotnik njegovega režima upokojen. V revoluciji leta 1956 je igral važno vlogo-Predsednik gral Lonardi ga je imenoval za ministra za vojsko ter povišal v čin generala. Pogreb je bil 7. decembra z vsemi vojaškimi častmi. V mestu Avellaneda je msgr- Eduardo Francisco Pironio prevzel v upravo škofijo Avellaneda. Na argentinsko protestno noto glede kršitve argentinske suverenosti v zalivu Ushuaia na Ognjeni zemlji, je čilska vlada odgorila, da je zaprosila za razsodbo britansko vlado. Kot znano je ena od čilskih vojnih ladij priplula v ¡sam zaliv Ushuaia. Posadka, ki je bila na otoku Decepción na Antarktiki, na katerem je prejšnji teden začel delovati ognjenik ter je povzročil več potresnih sunkov, ki s© na otoku napravili nove zemeljske oblike, je ladja Aguirre pripeljala v mesto Ushuaia na Ognjeni zemlji. Člani znanstvene ekspedicije so v izjavah opisovali grozotne trenutke ki so jih preživljali na otoku, na katerega je z visokih višin deževala goreča lava in padalo ogromno kamenje. Argentinski Jockey klub ter kmetijska družba sta objavili, da letos ne bosta poslali svojih zastopnikov na znameniti vsakoletni sejem v Newmarket v Angliji, 1'kamor pripeljejo angleški konjerejci čistokrvne konjske pasme. Argentinski ustanovi sta sprejeli ta sklep kot odgovor na odločitev britanske vlade, da Anglija za dobo 90 dni ne bo uvažala mesa iz Argentine. Argentina je 'bila vsako leto najboljši kupec na omenjenem konjskem sejmu v Angliji ter je vedno nakupila za več milijonov dolarjev čistokrvnih kobil in žrebcev. Argentinski vojaški opazovalci bodo februarja meseca odšli za 15 dni v Vietnam. Na prošnjo ZN ho nekaj argentinskih vojaških osebnosti odšlo tudi na Bližnji vzhod. Še o enakopravnosti pod komunisti V Svobodni Sloveniji smo »poročali o razpravi o predlogu zakona republiškega izvršnega sveta v Ljubljani, ki naj bi uredil materialni položaj' slovenskih funkcionarjev v organih federacije. T. j. tistih funkcionarjev, ki so ali naj bi odšli na delo v zvezne urade v Beograd na predlog republiške skupščine ali izvršnega sveta. Poročali smo, da je proti zakonu -bilo nekaj poslancev; predstavnik izvršnega sveta je pa predloženi zakonski osnutek branil s podatki, da so Slovenci nezadostno- za-stopani v uradih zvezne uprave. Predlog republiškega zakona o ureditvi materialnega položaja funkcionarjev in drugih delavcev iz Slovenije^ ki so zapo-sleni v organih federacije, je pa povzročil „žolčen“ odmev tudi v nekaterih listih v drugih republikah. „Borba“ objavlja proteste proti zakonskelni osnutku izvršnega Sveta v Ljubljani 'Najprej so po-slali protest trije podpolkovniki. Njihovo pismo je bilo objavljeno- v „Borbi“ 22. oktobra. V pismu v glavnem navajajo, -da zadevni zakonski predlog ni v „skladu z reformo^ z ideologijo ZKJ, niti ne z ‘besedami, ki jih delovni ljudje poslušajo iz ust prav teh tovarišev’; ko se uzakonjuje pravica določeni 'skupini ljudi do dvojnega stanovanja in d© posebnih beneficij.“ Štiri dni za tem je „Borba“ prinesla mnenje „ekonomista iz Novega Sada“. Ta je zatrjeval da zakon, ki ga je skupščini poslal v -o-dobritev republiški svet v Ljubljani, „ni v skladu z u-stavo“, v kateri je zapisano da sam0 „delo in rezultati določajo gmotni in družbeni položaj človeka“. Vprašuje se v kakšni zvezi je „delo teh ljudi v organih federacije z beneficijami, ki jih zakonski predlog predvideva, in jih našteje: pravica do dvojnega stanovanja> plačana najemnina za ono drugo stanovanje, povračilo razlike v -osebnem dohodku in drugo’ “• Odgovor predstavnika izvršnega Sveta Na -obe pismi je odgovoril sekretar izvršnega sveta v Ljubljani Franjo Turk. Med drugim je navedel, -da je bilo po podatkih 1. decembra 1966 v organih federacije iz Slovenije trikrat manj ljudi kot iz Srbije, čez dvakrat manj kot iz Hrvatske in -Črne gore, skoraj dvakrat manj kot iz Bosne in Hercegovine in pol-krat manj kot iz Macedonije. Dalje je navajaj da je treba urediti gmotne pogoje ljudi, ki naj bi delali v or- ganih federacije, za kar -morata biti zainteresirani tako federacija kot republika. Ker federacija tega doslej še ni v celoti uredila, je v Sloveniji pripravljen zakon, ki bi ta vprašanja uredil za prehodno -dobo- in za tiste ki začasno delajo v organih federacije, da ne bi prišli v slabši gmotni položaj“- Ekonomist iz Novega Sada z izvajanji sekretarja izvršnega -sveta Turka ni bil zadovoljen. Znova je -napisal pismo in ga poslal „Borbi“, ki ga je objavila 3. novembra. V njem pravi da se strinja s tem, da imajo funkcionarji iz Slovenije prav takšne osebne dohodke, kot -so jih imeli v Sloveniji, da pa naj to uredi federacija, ne pa izvršni svet Slovenije. Zatem pa vztraja pri svojem, da osebni dohodki v Sloveniji ne smejo nikomur vnaprej zajamčevati višine o-sebnih dohodkov tudi takrat, kadar tak funkcionar dela izven Slovenije. V zadevo ,se je vmešala tudi „Ekonomska politika“ -s člankom dne 28. oktobra. Ugotavlja da so v vseh teh razpravah opuščene najvažnejše komponente problema- List pravi, da upoštevajoč vse to „bomo morda morali prav Slovencem priznati, da -so po tako dolgi konfuziji -okrog položaja zvezne administracije storili -nekaj -kar bo prispevalo k temu, da bomo stvari postavili na pravo -mesto“. Te komponente so pa „Ekonomski politiki“ tele: Zvez-ni aparat -se je razen vodilnih mest in razen državnega sekretariata za zuna-nje zadeve rekrutiral pretežno iz Beograda in „ker ni bil redno na prepihu -so- ostali v njem ljudje, ki jim je -glav-no me-sto -kraj, kjer stalno žive in -kjer nameravajo dočakati pokoj“. To je -sedaj v napotje z dveh strani: strokovna raven in sposobnost zvezne- administracije -nista takšni kakršni bi mo-rali biti. I-n drugič potencira občutek, da je federacija „tuja in od nikogar“, v šovinistično pobarvanih tolmačenjih pa celo nekakšna* ‘beograjska vlada’ “. Za ¡sklep navaja, -da je treba slovensko odločitev priporočiti še drugim, ne pa je obsojati. Veliko zapostavljanje Slovencev v zvezni upravi I-stočasno s to polemik-o- okoli republiškega zakona o „pravicah funkcionarjev iz Slovenije, ki so zaposleni v organih federacije“, pa Delo dne 10.! novembra znova -objavlja podatke o^ -Slovencih v zvezni upravi. Tokrat popolnejše. Iz njih je razvidno, da je bilo v decembru lani med 253 funkcionarji zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta le 21 Slovencev, od skupno 693 nosilcev poslov — to so načelniki, samostojni -strokovni svetovalci in šefi kabinetov -ter drugi, pri katerih se za-hteva samostojnost pri opravljanju dolžnosti, jih je bilo iz Slovenije zopet samo 21. To so- skupni podatki. Podrobnosti so pa naslednje: Od 65 funkcionarjev zveznih predstavniških organizacij -so bili štirje iz Slovenije, od 113 nosilcev poslov pa trije. V zvezni upravi je bilo 23 resorov -od ¡skupno 39, v katerih ni bilo nobenega ¡Slovenca ne med funkcionarji ne med nosilci .poslov. Od skupno- 133 Potrebno je svobodno soglalsje ljudi, (ki so blage ali dobre volje. Taki ljudje znajo ceniti svojo svobodo, priznajo jo pa tudi vsem drugim ljudem in jo upoštevajo. V zares spornih vprašanjih branijo do skrajnosti svoje stališče, pa končno sprejmejo tudi manj dobro ali celo najmanj slabo relšitev. Nikdar ne rečejo: vse ali nič. Dr. Celestin Jelenec* ¡Zbornik Sv. ¡Slovenije 1966, str. 263 funkcionarjev zvezne administracije je bilo 12 Slovencev, od ¡skupno 485 nosilcev poslov pa 16. V pravosodnih organih jih je -bilo 5 iz Slovenije od skupno 53, med nosilci poslov pa dva od 89. V organih zveznih skladov ni bilo nobenega Slovenca je pa v njih 6 nosilcev poslov in 2 funkcionarja. Razmerje med republikami je bilo pri funkcionarjih naslednje: Bosna in Hercegovina 15.4%, črna gora 17.7%, Hrvatska 18-9%, Makedonija 11.8%, Slovenija 8-3% in Srbija 27-6%. -Sestava pri nosilcih poslov pa je bila naslednja: Bosna in Hercegovina 13.8% Črna gora 13.9%, Hrvatska 15%, Makedonija 3.7%, Slovenija 3% in Srbija 50.3%. Temelji slovenskega gledališča44 je naslov razstavi, ki jo je pripravil Slovenski gledališki muzej v Ljubljani za proslavo stoletnice ustanovitve Dramatičnega društva. O njej smo kratko poročali ob začetku jubilejnih gledaliških slavnosti v Ljubljani. Razstava je bila v Ljubljani od 5. do 31. oktobra. Zamišljena je bila z izrazito gledališkimi sredstvi, tako, da so bile v samih razstavnih prostorih številne gledališke prireditve. Osnovno not0. tem prireditvam je dal recital odlomkov o razvoju slovenskega gledališča. Izvajali so ga -starejši slovenski gledališki igralci: Elvira Kraljeva, -Lojze .Drenovec, Pavle Kovič, Vladimir .Skrbinšek, Ra-do Nakrst, Maks Furija-n i-n Stane -Sever. Slavnostni ¡spored je dopolnila stara igra iz slovenskega repertoarja češkega dramatika Klicpera „Na mostu“. Igrali so jo večinoma mlajši igralci. Zadnji teden razstave v Ljubljani je bil posebno živ. -Go-stovali so gledališki a-nsambli iz -Celja, Maribora in Trsta. Celjani so nastopili z Inkretov-o- pli-redbo Cankarjevih ¡spisov .„Lepa naša domovina“. Predavanja sta imela Fedor Bra-diš-nik in -dramaturg Janez Žmavc- 'Mariborski -operni solisti Jernej Plahuta, Aleksander Kovač, Nada Zrim-škova in Adalberta Tumova -so pod vodstvom režiserja -Emila Freliha in dirigenta Vladimirja Koblerja zapeli več starih slovenskih samospevov in ¡nekatere odlomke iz Foersterjevega Gorenjskega slavčka ter Kozinovega Ekvinokcija. Prof. Bruno Hartman je pa govoril o ustanovitvi Dramatičnega društva v Mariboru. Tržačani so uprizorili staro burko Jake Štoke „Anarhist“. Uvodni govor je imel upravnik gledališča -prof. Rado Rauber. Iz Ljubljane so razstavo “Temelji slovenskega . -gledališča” prepeljali v Maribor ter jo odprli v dvorani mariborskega Rotovža. Tu je bila dobra dva tedna, nakar -so jo prepeljali v Celje ter jo tam odprli dne 2’. -decembra. Iz Celja bodo vse razstavno gradivo prepeljali v Trst. Bilo je tudi v načrtu, da bi z razstavo šli tudi v Celovec, pa zamisli ni bil0 mogoče; uresničiti. Zato so organizatorji razstave poslali 50 katalogov najboljšim učencem na Slovenski gimnaziji v Celovcu- Jubilejna predstava Miklove Zale v Trstu in Gorici Na povabilo Slovenskega gledališča v Trstu i-n Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici je šentjakobsko prosvetno društvo „Rož“ pod pokroviteljstvom Krščanske kulturne zveze v Celovcu .gostovalo- dne 18. novembra v Kulturnem -doiriu v Trstu, v nedeljo, 19. novembra, pa v Katoliškem domu v Gorici. To gostovanje je imelo še poseben pomen, ker je bila stota predstava Miklove Zale in 60-letnica dramatizacije te znane Sketove povesti. Pri predstavi v Kulturnem domu v Trstu je bilo nad 800 ljudi. Med častnimi gosti so bili: deželni svetnik dr. Jože Škerk jug. konzul Jože Gačnik, obč. svetnik dr. Rafko Dolhar, ohč. odbornik Dušan Hreščak predsednik Slovenske pro-svete v Trstu prof. J-ože Peterlin, predsednik Kulturne gospodarske zveze -Boris Race, ravnatelj dr. Anton Kacin, predsednik upravnega sveta prof. Rado Ravbar predsednik umetniške komisije ¡prof. Josip Tavčar in ravnatelj ¡Slovenskega gledališča Fili-bert Benedetič. Po predstavi je bilo družabno srečanje, na katerem je govoril tudi dra-m-atizator -Sketove povesti Jaka špicar. Dejal je: „Sem koroški Slovenec, kmečki sin iz Skočidola. Nisem si mislil, ko sem napisal to igro da jo bodo naši ljudje, tako radi gledali in -da jo bodo tolikokrat igrali. S solznimi očmi sem gledal danes svojo Miklovo Zalo. ker sem videl, da je med igralci večina mladih, in da najbrž še ne bo -konec te igre, ker jo je prevzela mlada generacija.“ Na predstavo Miklove Zale v Gorici je pa prišlo nad tisoč ljudi. Med častnimi gosti so bili ¡škofijski kancler dr. Rudi Klinec, obč. -svetnika dr. Andrej Bratuž in dr. Slavko Bratina predsednik Zveze slov. kat. pro-svete dr. Kazimir Humar in tajnik Trpin Marijan. Dr. Veiter 60-letnik V Avstriji je nedavno praznoval 60--letnico svojega življenja prof. dr. The-oid-or Veiter, odličen znanstvenik in odločen zagovornik narodnih manjšin, med temi tudi Slovencev na K-oroškem. Med drugim je študiral tudi na konzularni akademiji, kjer se je naučil tudi srbohrvaščine in zato lahko sam bere tudi slovenska dela. Tudi -Svobodno Slovenijo in Zbornik prejema- tek z zanimanjem zasleduje vse kar se nanaša na življenje in delo Slovencev na Koroškem. Napisal je nad 300 znanstvenih del. K življenjskemu jubileju mu čestita tudi Svobodna Slovenija. Nova drama i V založbi -Slovenskega gledališča v Buenos Airesu je pisatelj Zorko Simčič izdal ‘eopigrafirano’ omejeno število izvodov svoje nove igre Zgodaj dopolnjena mladost, okvirno, dramo v treh delih. Naslov je vzet iz svetega pisma, ki pravi: „Pravični pa bo, ko umrje, obsodil ¡živeče, 'brezbožne, in njpgova zgodaj dopolnjena mladost bo obsodila starost krivičnega-“ ¡Sn-ov je vzeta iz naše polpreteklosti in sedanjosti, se pravi: v njem se prepletajo motivi iz partizanskega ubijanja in emigracijskega tavanja, problem vesti in zadoščevanja. Svoj- čas —• 1950, Koledar Svobodne Slovenije — je -Simčič morda kot pr-v\ emigracijski ¡pisatelji,, načel partizanski problem v !čm-em tekaču, v katerem partizana spomin na črno luknjico v lobanji in vest pripeljeta skoraj do blaznosti. Toda kdor bi od te Simčičeve drame pričakoval realistični -boj „belih“ in „rdečih“ iz medvojnega časa v smislu kakšne Langerjeve Konjenice, -bi se 'zel0 motil: Simčičeva drama je izrazito človeška drama ¡na izključno duhovnem temelju ki mu je medvojna -borba is-amo za ozadje in vznik duhovnih problemov po njej. -Samo -po tem, kako avtor vrednoti človeka in kakšno- me-sto mu daje v stvarstvu, je spoznati, iz katerega kroga prihaja avtor. -Svoj čas je Ajs'hil segel po snov k -svojim nasprotnikom Perzijcem, da j,e lahko pokazal resnico: „Ko zmagovavci ne -spoštujejo bogov premagancev, se prične ¡njihov poraz.“ Tako je tudi Simčič, ki je vidno -med „poraženimi“, pokazal na ta začetek poraza „zmagovavcev“, ki je v stiski njihove vesti- Na drugi strani pa ga tu-di ne zadovolji emigracija, ki rešuje samo svoje osebne probleme, ne seže pa preko odpuščanja v ¡slovensko celotnost, da bi se končala ‘ločitev v obupnosti’-Ta misel je pokazana v drami tako o-riginaln-o, na najmodernejši, ¡da, filmski način v kompozicijski za-gonetno-.sti, pa vendarle v nazorni preprostosti, da terja nekaj pojasnil, sicer bo bravec torka Simčiča ¡miorjda težko -dojel ¡situacijsko okolje drame; ne pa gledavec igre, kajti naloga režiserja bo, da to- zagonetno kompozicijo ¡napravi nazorno, jasno in na prvi pogled razumljivo in dostopno. ¡Simčič imenuje to dramo „okvirno“, kajti I. in IH. ¡del sta samo -okvir II. delu, ki je v -svojih sedmih prizorih pravo dejanje in napetost drame. Tudi režijsko je -okvir ostro ločil od dejanja: I. in III. del -sta namreč zgolj realistični podobi, ki dasta motiv in vznik pri-vidnemu ¡dogajanju -drugega d|ela- To iracionalnost je pokazal s tem, da je predpisal za ta del tenčico čez oder, ki naj loči mrtve od živih, realizem od surrealizma. IZačletek jie realističen: mlad partizan M-atjaž po- ukazu partizanskega poveljnika ustreli svoje dekle Snežno, ker ve preveč o smrti očetovi, ki so ga cisti dan ubili partizani. Ko pade Snežna v sneg, smrtno zaideta, kliče samo še ime -svojega ljubega morivca: „Matjaž... Matjaž!“... Ta ljubezenski klic po njem odmeva ©d-slej kot po vsem vesolju in dobiva metafizični pomen. In tu se -začenja drugi najvažnejši delj^ pravo- dejanje igre: po tehnični moderni elekt. glasbi (vzeti po- analogiji filmske tehnike), se -gledavec prenese v nov nerealističen svet, n-eke vrste hauptmann-ski „¡sanjski svet“, ki pa niso -sanje, ampak zanimiva vizija prizorov iz emigracije in partizanstva po vojni. 'Stnežn-a se nahaja „pred ne-He-siT vsa v ',^belem s svietlozelenim obrazom“, da se loči o-d realne osebnosti, in -ob njej Poslanec, prav tako „z zelenkastim obrazom, v beli obleki in belih čevljih, v podobi starega vaškega mežnarja“. Ta dva ¡gresta zdaj -— kot Virgilij in Dante nazaj med ljudi, da gledata nema — to j-e brez aktivnosti — dokodke, ki -naj pripeljejo Matjaža k Snežni, kajti ona ga tako ljubi, da hoče „tu — pred 'nebesi — počakati nanj tu-di -desetletja“, ker „ne m-ore sama k Bogu.“ Snežna pod vodstvom Poslanca (tako je Slowacki v Anhelli- ju potoval v spremstvu vrača Šamana po -Sibiriji in gledal muke poljskih izgnancev!), vidi najprej Matjaža na partizanski obmejni straži nekje v ži-rov-skem kotu v družbi znanih oseb iz uvoda: vse partizane prevzema neki strah pred življenjem, -grize jih notranji nemir, oglaša se vest zaradi ubojev; tudi Matjažu se v pantomimi prikazuje prizor ustrelitve Snežne... Nasprotje med ljudstvom in partizanstvom ponatearja jo reaKstičkii priznri, predvsem šefcspirska postava bebca Nejčeta, ki zbira po gozdu lobanje, toda samo take s „tenko luknjico“ ... s partizanskim strelom... Vidita samo to: Matjaž dozoreva v molčečem trpljenju ... Toda odrešiti bi ga morali Snežnini ¡sorodniki v emigraciji z molitvijo zanj1 kot zahteva krščanstvo: tudi za morivca Snežne... Spomni se na mater. Preneseta -se k njej v severnoameriško predmestje; mati gre v cerkev, toda odrešuje sebe. Tudi -ona se obtožuj© umora, kajti nekoč ni sprejela obupane šestnajstletne noseče prijateljice, ki je iskala rešitev pri nji, pa ji je zaprla hišo in je ona šla v vodo... Ta greh preteklosti in nerojena spočetja jo preganjajo... Sin Stanko, Sne-žin brat, se je 'zapustil, ne veruje več, se pajdaši po -barih v -sumljivih družbah. . .nanj ne računa... pač pa na sestro Mirjam ki je v južnoameriški pampi -samostanska novinka... Njo obiščeta in st'a priči njene sreče in pobožnosti ter m-olitve: moli za sorodnike, za nje ki so njej prizadejali zlo, najbolj pa zase... Do -sem je Snežna verovala v odrešenje Matjaža, zdaj je obupana in -obljublja Bogu tudi to, da bi „rada bila ona po-gublj-ena, samo 'da reši Matjaža, ki ga ljubi“... Tu je že mistika, podobna sv. Tereziji, ki je v znanem sonetu rotila Bogu, da ga ne bo nehala ljubiti tudi ¡če bi jo- pogubil. Do tega trenutka notranja drama raste v smislu -grške -drame, zdaj -smo na vrhu napetosti! Ko je Snežna že -obupala se drama sprevrže v nepričakovano rešitev. Poslanec pelje Snežno k partizanski postojanki, kjer vidi dozo- ritev Matjaževo v odreševa-nju svojega stra-hu... ki jo Nejce s svojimi lobanjami pospešuje... V t© pride š-e privid iz severnoameriškega bara, kjer pijani brat Stanko v čudno potrebi po miru opito brblja predse kot k Bogu, „naj nam -da mir njemu in njegovim in vsem, ki smo- ubijali in bili ubiti... tudi njetmu, ki j-e vzel- Snežtni življenje... usmili se jih ker strašne ure morajo imeti, in če jih še nimajo, jih bodo imeli... Daj jim svoj mir!“ To je bila molitev, podobna odpuščanju, ki jo je Snežna iskala. Takoj nato pa je priča razgovoru Matjaža z očetom. Temu razodene Matjaž, da ne more v tej notranjem nemiru več živeti doma, ter da m-ora k njej', ki jo ubil, ven, v pomoč njeni materi... Po prepiru in sporazumu z očetom sklene, da zapusti domovino in gre v izgnanstvo po svoj mir. Ko zbeži čez mejo, ga u-Btreli prav tisti njegov poveljnik, ki mu je svoj čas ukazal ubiti S-nežno... To-da bolj iz zavisti, ker je dt-segel mir kot iz političnih razlogov... Zadnje besede so bile: „Snežna“, ki so se združile -s klicem v vesoljstvu, ki že desetletja zveni „Matjaž... Matjaž!“... Drame II. del „pred nebesi“ je s tem zaključen- Poigra III- del je samo zaključen -okvir uvodni predigri: Snežna oblečena kot v -življenju, še umira v snegu in Matjaž obupuje oh njeni smrti... v vihri tudi njega ob njej zamete snežni metež in Poslanec j-e spet samo vaški cerkovnik, ki govori -o snegu in njega skrivnostih. |To je Simčičeva nova igra: med tistimi kratkimi1 trenutki, ko Snežna u-mira, vidi vso usodo -dvajset let svojega Matjaža, kako 'bo prišel k njej in z njo v -skupno večnost. K temu pa vodi ljubezen in odpuščanje... Osebno me moti dvojna inačica Matjaževe smrti dasi me ¡simbolno zadovolji. Tudi si je težko predstavljati dejanje dvajsetih let strnjeno v v par sekund umiranja. 'Smo pač v času surrealizma i-n alienacijske abstrakcije. Toda prav ta privid očiščevanja partizanstva in emigrantstva je notranje napeto dejanje igre, dočim je vise ostalo samo zunanji okvir, -če kdo ne bo dojel te notranje dinamike dejanja, bo pač užival igro kot dialogizirano novelo z močnimi dramskimi prizori. To ni „protikomunistična drama“ ali „domobranska“ Simčič se giblje globlje: odkriva človeške tragedije na obeh straneh. Tu sta partizanski nemir, ki ni samo eksistencialistična ¡bojazen, ampak prava vest, v kateri se oglaša Bog, kakor na drugi Istrani vest kristjanov, katerih vera ne seže preko lastnih problemov. Ta drama pokaže, da „premaganci“ -nismo „poraženci“, ampak sama v -sebi dozoreva slepota tistih ki so ubijali — ne v vojni! — temveč iz sovraštva do 'Sio-venca-brata in zidaj že spoznavajo da so s tem uničevali tudi J — samega ¡sebe. Svoj narod: saj je prav “osvobodilno gibanje” — ironija! •— pripeljalo slovenstvo- na rob prepada. Tudi tega se Simčič dotika na zadnjih straneh in išče točko narodne enotnosti, proseč Boga: „Ne dopusti, da zdvo-jijo -tudi med -seboj, drug nad drugim, da se ločijo v obupu, Gospod!“ Tako drama sega tudi v sodobni slovenski problem, -tako politični kakor religiozni. Nekatere' trditve teološkega -značaja bodo mogoče drzne in tvegane, toda vedimo, da beremo leposlovje, ne teološko razpravo, in imajo, kot trdimo, pesniki veliko svobodo! Drama terja od režiserja predvsem od njega, mnogo znanja težav in inven-eije, od odra pa najmodernejše naprave, zlasti osvetlitve in elektronsko glasbo, sicer bo težko uspela tako, kot bi bi bil0 želeti. Je pa dobra drama- resnično ¡sodobna, z močnimi prizori in- globoko problematiko. Del-o- je izdalo 'Slovensko gledališče v Buenos Airesu, škoda, da ni izšlo v rednem, tisku. Kazalo bi, da se preizkusi na -odru in -da se potem izda kot prava knjiga, kajti gotovo spada med vrhunska dela Slovenske emigracije. Tine Debeljak fH«E>WŽ€S^ las ^lC>W^g\Sg tudi avtomobilske nesreče številne. Zato je republiška komisija za vzgojo in varnost prometa dne 22. in 23. novembra organizirala v Ljubljani posvetovanje o varnosti prometa v Sloveniji. Umrli so. V' Ljubljani: Anton Pre-:slker, knjigovodja v p., Ana Pavlovčič roj. Klemenčič, Uršula Lilič roj. Pergar Josip Korbar upok., Ciril Smrekar, ključavničar, Janez Pugelj ml., Karolina Prijatelj upok., Franc Klun; Jože Vovk, bančni uradnik v p., Frančiška Frantar roj. Petrič, Gotard Riott, prof. v p., Stane Komar, Peter Dolinšek, Anton Uar vlakovodja, Janez Horvat, upok., .Marija Kokalj, upok., Josipina Zadnek roj. Morel in Janko Majaron. Knjižni dar Družbe sv. Mohorja § & O V K N C t V BUENOS AIRES Osebne novice t IVAN ČAMPA Rojen 10. ma ja 1883 v Rib niči na Dolenjskem; umrl 15-novembra v kraju Munro pri Buenos Airesu; pokopan naslednji dan v me$tu Olivos; pogrebne molitve in blagoslovitev groba je opravil preč. g. Jurij Rode. Zapušča ženo go. Pavlo rojeno. Javornik ter hčerko Niko v Argentini, v Angliji pa hčerko Pavlo. Naj pokojni počiva v božjem miru in globoko sožalje njegovi družini ter svojcem! Pokojni g. Ivan Čampa je bil mož-poštenjak; mož, ki je vse življenje (in življenje pet in osemdesetih let je dolgo) poznal samo eno pot: ravno in premočrtno. Mož, ki ni nikoli spremenil ¿smeri, pa naj so mu obljubljali karkoli; mož, ki ni nikoli zatajil svoje poštenosti, ki ni nikoli odrekel svoje pomoči nikomur. Mož, ki je v življenju veliko trpel, veliko krivic in zlobe prestal, a ki ni nikomur trpljenja povročil, nikogar žalil, nikomur vrnil udarca. Bil je človek dograjenega in iskriistalizira-nega značaja, zato je kljub mehkemu in čutečemu srcu, vedno stal kot skala, in neupogljiv, vedno pripravljen pomagati v potrebi, a nikoli popustiti v poštenju. Poštenost, tista stara in v slovenskem narodu zakoreninjena poštenost, je bila sestavni del njegove biti. In prav radi tega pojma slovenske poštenosti, si je sčasoma ustvaril idejno poslanstvo svojega življenja: delati in trpeti za svoj mali, a dober in pošten slovenski narod- Zato se je kot mlad idealist - narodnjak, boril za slovenske pravice v Trstu in na Primorskem vse dotlej, dokler mu niso italijanske oblasti prepovedale bivanje na „njih“ o-zemlju. A K INTIMI Ivan Čampa je bil čevljar. A ne čevljar v tistem vsakdanjem pomenu, ampak bil je: gospod čevljar. Človek, ki si je izbral pošten poklic in iz tega poklica ustvaril umetnost. Malokdo izmed novega rodu razume, kaj je pomenilo biti čevljarski mojster na našem podeželju in kaj je pomenilo biti samostojen slovenski obrtnik. Ivan Čampa je bil v svoji mladosti določen, da bo učitelj. A odločil se je, da bo slovenski čevljar. Z ljubeznijo in ponosom poštenega fanta, se je ves posvetil svoji obrti, poleg tega pa je izpopolnjeval svojo nadarjenost ter voditeljski dar po mnogih letih truda in žrtvovanja je izpolnil svoj veliki sen, svojo davno željo: kot znan in priznan čevljarski mojster, je ustanovil v Ribnici čevljarske zadrugo, ki je bila prvai ustanove te vrste v Sloveniji. Vse do svojega odhoda v begunstvo je bil njen načelnik ter vesten in pošten oskrbnik, tako, da ga še zdaj vsi, ki so ga poznali — in kdo mojstra Čampe ni poznal? — pogrešajo. V tej vlogi načelnika čevljarske zadruge pa je pok. g. Čampa pokazal še drugo stran svojega značaja, ki je bila dotlej še nepoznana: svojo razumsko dovršenost in uravnovešenost, kajti poslej se ga je dostikrat videlo v banovinski palači ali drugih javnih uradih, kjer je v družbi strokovnjakov razlagal in predlagal; in dostikrat se je zgodilo, da so razni gospodarski in social ni izvedenci ostrmeli, ko so 'zvedeli, da je tisti, katerega predlog so sprejeli, „samo“ čevljarski mojster Čampa. Kaj ti poleg čevljarja je bil: gospod, popolnoma dograjen, izklesan in priseben. Dobri starček, Ivan. Čampa: v večnost sprejmite topel in spoštljiv pozdrav nas vseh, ki smo Vas poznali in radi imeli- Bog, katerega ste otroško molili in Vanj zaupali, naj Vam da svoj večni mir! Naše misli in naše molitve Vas spremljajo v onostranstvo. g. A. Nov slovenski diplomant Prejšnji teden je končal študije na visoki šoli za telesno vzgojo v Buenos Airesu g. Tine Vivod, tki se že precej let aktivno udejstvuje v naši skupnosti in je bil pred leti tudi predsednik SFZ. Ni še dolgo tega, kar smo v listu poročali o zadnjem občnem zboru Družbe sv. Mohorja dne 21. septembra 1967 v Celovcu. Na njem so sedanji odborniki Slomškove ustanove prikazali delo, ki ga je Mohorjeva družba opravila v zadnjih 20 letih t. j. po vojni. V dosedanjem razvoju Mohorjeve družbe ločimo tri dobe. Prva je od leta 1851, Iko je škof Slomšek dobil od avstrijske oblasti dovoljenje za ustanovitev družbe za izdajanje knjig do prve svetovne vojne- Med to vojno je družba dosegla največji razmah, število njenih udov je naraslo na 90.000. Po koncu prve svetovne vojne je za družbo nastopila doba težav. Postala je begunka. Bežati je morala pred koroškimi nemškimi nestrpneži in je prvo zavetišče dobila v Prevaljah. Ostala je v bližini meje, misleč, da ji bo le možna vrnitev. Ko so dogodki pokazali, da bo to nemogoče, se je preselila v Celje, odkoder je razvijala delavnost v matični Sloveniji vse do druge svetovne vojne, k0 so njeno delo nacisti onemogočili, njeno premoženje v Celovcu pa zasegli. Tretja doba je za družbo nastala po koncu druge svetovne vojne. Družba se je vrnila v Celovec ter pri oblasteh izposlovala z velikimi napori da ji je bila vrnjena njena posest. S pomočjo Slovencev v svetu, zlasti v ZDA, si je obnovila tiskarno z novimi modernimi stroji in začela svoje delo z izdajanjem knjig. Na občnem zboru s.o govorniki poudarjali težave, ki so spremljale to G. T. Vivod je med novimi slovenskimi 'naseljenci prvi, ki je diplomiral iz te stroke. Želimo mu veliko sreče in uspeha obenem ipa tudi upamo, da bo v svojem poklicu koristil tudi naši mladini. Poroka. V ponedeljek, 11. decembra sta se poročila v kapeli sv. Roka v župnijski crekvi sv. Ignacija v Buenos Airesu arhitekt Franc Pernišek ml. in gdč. Marta Eugenia Deleau. Mladi par je iporočil g. direktor msgr. Anton Orehar, za priči so ipa bili nevestini in ženinovi starši: nevesti njen oče Raúl Fernando Deleau in njena -mati ga. Rosalía Garcia 'Santos, ženinu pa njegov oče Franc Pernišek in mati ga. Antonija Pernišek roj. Kerne. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo vso- srečo in obilo božjega blagoslova- Družinska sreča. V družini Valentina Bohinca in njegove žene ge. Brigite roj. Kuhar se je rodila hčerka. Pri krstu je dobila ime Silvija Brigita. Za botra sta bila Franc in Milka Mehle. Družino Jožeta Krajnika in njegove žene ge. Mimi roj. Kruši-č je razveselila hčerka. Dne 8. dec. jo je krstil v Slovenski kapeli g. direktor msgr. Anton Orehar na ime Marjeta Kristina. Za botra sta bila Karel in Pavla Svetlin. Istega dne in v isti kapeli je g. direktor msgr. A- Orehar krstil tudi Ireno Marijo Selan hčerko Tineta Selana in njegove žene ge. Marjetke roj. Železnikar. Za botra sta bila Ciril Selan in ga. Marinka Krajnik. Srečnim družinam naše čestitke. 'obnovitveno delo. V posebno zaslugo so šteli odbornikom družbe, da se leta 1945 niso dali zapeljati tistim ki so zagovarjali naslonitev na sedanji komunistični režim v Sloveniji in Jugoslaviji ter so ohranili družbo kot slovensko katoliško in narodno ustanovo, tako, kakršnlo je ustanovil šlkiof Anton Martin Slomšek. V teh letih se je družba lepo razvijala. število udov je na Koroškem naraslo na 5000, v ostalih delih sveta jih je pa 4000. Skupno 9.000 udov. Danes ima Družba sv. Mohorja v Celovcu veliko, lepo urejeno knjigarno. Družba čisto v Slomškovem duhu skrbi tudi za pravo narodno ter versko vzgojo mladine. 'Zato vzdržuje v Celovcu Dijaški dom za dijake tamošnje Slovenske gimnazije, na Dunaju pa Vseučiliški dom. Knjižni dar Družbe sv. Mohorja za leto 1968 obsega 4 knjige. Že tradicionalni Koledar Družbe sv. Mohorja vsebuje vse to, kar je Mohorjevim koledarjem tako široko odprlo pot v slovenske domove in med slovenske ljudi. V njem ljudje zvedo za veliko stvari. Imajo, podatke o prestopnem letu 1968, p drugih koledarjih, o zapovedanih in premakljivih praznikih o posebnih postavah. V koledarskem delu so pod vsakim mesecem nedeljski evangeliji. Za koledarskim delom je takoj objavljen najvažnejši sestavek v koledarju posvečen zakonu in družini v smislu določil koncilskih očetov na II- vatikanskem cerkvenem zboru. Zdrava družina je ne samo za Slovence na Koroškem, ampak za ves slovenski narod življenjsko vprašanje. Zato je prav, da ljudje dobro prebero to lahko razumljivo pisano, a temeljito razpravo. Ostala vsebina koledarja je pestra. Za vsakega je kaj v njem. Prozo „Novo pomlad“ je prispeval Karel Mau-se-r, „Razočaranje“ An „Zgodbo o junaku Lojzku“ Darina Konc. Ponatisnjena je tudi ,,Zgodba vdovca Gašperina“, ki jo- je napisal France Kunstelj. 'Sto' v koledarju dalje spominski zapiski za 100-letnico Baragove ¡smrti in za 110-letnieo smrti velikega misijonarja dr. Ignacija Knobleharja. Opisan je tu. di prihod naših prednikov v sedanje kraje, opisan Št. Ožbolt pri Podgorjah (dr- H. J.), Obinsko (dr. Metod Turnšek). Zgodovino celovškega slovenskega učiteljišča je napisal pod naslovom „Celovško učiteljišče in koroški Slovenci“ dr. Valentin Inzko 0. „Vrhunski te-lovadbi danes“ je napisal članek; Ivo Kermavner. Zanimiva ;so poročila 0 kulturnem delovanju Slovencev v ZDA (John Jeridh); Plečnikovo razstavo v Torontu je opisal Fr. Pajk, uprizoritev Simčičevega Krsta pri Savici v Torontu pa Anica Resnik. Sprehod po ¡Brazilu je napravil g. L. Ceglar. Življenje in delo Slovencev v Avstraliji je prikazano z več slikami. Vsak teden ena OTVI Fran Levstik Dne ritni sta prileteli n jezMo pod skaMi grad, tam plavata družna po vodi, veslata v kristalni grad. Premišljam iz okna drie otm, a n metni utriplje srce, zamaknjena v dhene, ririkdanje na lice usiplje, solze. V Koledarju je še polno lepih stvari za mladino, pa tudi za odrasle, za smeh, in kratek čas ter za poduk o resnih vprašanjih. Moč ljubezni, ljubezenska zgodba iz časov, ko ;siO' se pred 1300 leti naseljevali Slovenci v sedanje kraje ki so domovina Slovencev, je pisana tako, da jo bodo vsi brali z zanimanjem. Napisal jo je Franc Jeza. Potopisna fenjika Vinka Zaletela Po Daljnjem. vzhodu opisuje njegove vtise s potovanja, ki ga je napravil iz Zue-richa v Hongkong Na Formozo, Japonsko, Filipine in Siam. Potopis je pisan tako živo in ¡sočno, da se bere kot napeta povest. Izredno lepi so ¡opisi srečanj ,s slovenskimi misijonarji v deželah, ki jih je obiskal. Zaletelova potopisna dela spadajo brez dvoma med najboljšo tovrstno' slovensko literaturo ki jo imamo in jo lahko postavimo ob stran najboljšim takim delom na svetovnem trgu. Knjiga je bogato ilustrirana. .Sienkiewiezev roman Quo vadiš, I. del v slikah, je knjiga, ki bo imela veliko bralcev. Zlasti še zaradi slik Jožeta B'erana ki so že med vojno vzbu- J jale pozornost, ko so ta Sienkiewiezev roman izdali uredniki Slovenskega doma. Vse te Mohorjeve knjige so sedaj na razpolago Slovencem po svetu- V Argentini jih ima Dušnopastirsfca pisarna in stanejo vse 1200 pesov. Knjig ni treba ’še posebej priporočati. To delajo same. Zato je prav, da bi jih ljudje čimprej pokupili in naročili .še več. Na ta način bodo najbolj učinkovito ¡podprli družbo v njenem delu za izdajanje dobrih knjig za slovenske ljudi, pa tudi njeno vzgojno delo med slovensko mladino tako na Koroškem, kakor povsod drugje, kjer žive Slovenci. Biti ud Mohorjeve družbe bi morala biti naša narodna dolžnost. Ob tej ¡priložnosti opozarjamo- še na druge knjige, ki jih je izdala Družba sv- Mohorja: Tako je izšla kot v prejšnjih letih tudi za leto 1968 Nova družinska pratika. Razen tega veliko delo dr. Jakoba Kolariča SM Škof Rožman I. del. Poleg tega je družba s pomočjo prijateljev v ZDA izdala tudi pomembno knjigo dr. Jožeta Felicijana The Genesis of contractual Theory and the Instalation of the Dukes of Carinthia. V tisku je pa popolno sveto pismo nove zaveze z razlago. Kr- Pevsko-glasbeua prireditev v San Martinu P. Thuysbaert — dr. J. Pogačnik: Slehernik je postala že tradicionalen muzikalni obračun in brez kakšne pavze nosi letošnja produkcija že zaporedno številko 6. Ob prvi in še drugi prireditvi je bil obisk publike izreden, pozneje je pričel upadati. Tokrat že šestič, se je zaradi pripravljajočega se dežja nekoliko zakasnil. Ker pa kakšnega naliva ni bilo, se je dvorana v kolegiju Sagra-do Corazon nasproti Slovenskega doma n© sicer napolnila, ampak z nekakšno zamudo nazadnje kar dostojno zasedla. Na oder je stopil kulturni referent doma g- Rudolf Smersu, ki je naslovil na starše gorak poziv, naj ne mislijo, da je s pristopnostjo radia in televizije glasbenim talentom otrok že zadovoljeno amipak naj skušajo z učenjem petja in muzike izvabiti otrokom lastne .glasbene zmožnosti. Ko se je zahvalil še lastnikom dvorane za dosedanjo ¡gostoljubnost, so se mnogi zavedli, da v domu še ni primernega prostora za tozadevne, večinoma komorne nastope in .nekakšen komorni značaj smo mogli vsem točkam prisoditi. Najprej je pod vodstvom g- Borisa Pavšerja nastopil že znani mladinski orkester iz San Martina z vrsto narodnih. Ta orkester je bil nekoliko malo-žtevilnejši kot smo ga bili vajeni slišati doslej in ravno to je tudi temu in drugim zbornim nastopom dalo nek komorni značaj. Igralci posameznih inštrumentov so se jasno slišali in med seboj dopolnjevali in ugotoviti smo mogli lepo sozvočje. — Z velikim zanimanjem smo pričakovali nastop male Lučke Marinček, ki je lani kot igralka na klavirju prvega letnika dala misliti, če se nam ni rodil nov čudežni otrok. Morda je bilo to mnenje prenagljeno^ a tudi strah pred čudežno nadarjenostjo odstranjen, ker taki čudežni otroci radi zapadejo neslutenim nezgodam, a s sonato op. 49. L. van Beethovna, ki jo je odigrala letos v svojem 2- letniku je Lučka potrdila, da ima velik talent in neko lastno dovzetnost za glasbo; bilo je kot da bi poslušali že po letih zrelejšega pianista s prednašanjem. tehnično ne lahkega komada. — Tudi Anica Jenko (četrti letnik) je s Schubertovo Serenato podala izredno igro na klavirju. 'S tema dvema nastopoma je, žal letošnji klavirski del sporeda prenehal, kajti še v klavirju se učeče moči so se izgovarjali s prevelikimi napori v siceršnjem šolskem delu ob koncu šolskega leta; in nastopil je g. Vinko Jenko ‘S svojimi sanmartinskimi in ca-rapac-hayskimi harmonikarji in odtlej poskrbel za ves ostali prvi del programa- Najprej je z obema skupinama nastopil z lastno skladbo Harmonikarsko koračnico, ki so jo bravurno odigrali. Nato ¡sta nastopila harmonikarka Kristina Zorko in kitarist Lojze šurman s prav tako Jenkovo Veselo koračnico v isti vestni izvedbi. Jenkovo skladateljsko in priredbeno delavnost bi moral strokovnjak posebej, obdelati. Betka 'Čatar je nastopila s harmoniko v Lisztovem Senu ljubezni z veliko pažnjo do vseh potankosti skladbe. Janez (harmonikar) in Peter Hafner (kitarist), ki smo ju sicer pričakovali kot pianista, sta od-svirala Souvanovo Gledal v tvoje sem oči, kjer ni bilo jSutiti da bi ju siceršnji šolski napor posebno oviral. Dobro in možato je odigral Jože Novak W- Wi:ldovo Na gorah. Nazadnje je skupni harmonikarski zbor 'g. Jenka odigral še valček Mamica in polko Dve srci in štiri oči- G. Jenko' in vsi sodelujoči so želi dosti zasluženega aplavza Po krajšem odmoru se je pričel drugi, reči moramo pevski nastop. Mladinski pevski zbor iz San Martina P°d vodstvom g. Borisa Pavšerja je odpel Adamičevo Kazen, Foersterjevo Ljubezen do domovine in Mirkovo Koromandijo. Skladbe so ¡težje kot jih ta zbor navadno poje, a je bil zbor podobno izbran pot prej mladinski orkester ter je enako uspešno nastopil. — Naslednji nastop je bilo petje dekliškega okteta SDO, tudi pod vodstvom g. ¡Borisa Pavšerja kot prvič že pri lanski prireditvi. Oktet je zapel narodno Mati zakliče-Ipavčevo Domovini in narodno Ko bi jaz vedpla- Ko je g. Pavšer prejel šopek nageljev, je oktet izven programa zapel iše Večerni zvon, kar priča o več kot enkratnem naučenju pesmi in moramo , tedaj, že potrditi lani izraženo željo o stalnosti ■— in kvaliteti — tega okteta. ¡Nekako ¡običajno je že, da nastopi pred koncem solist g- Vinko Klemenčič ob klavirski spremljavi gdč. Marjete Smersu. S svojim lepim glasom in izogibanjem vseh cenenih efektov je odpel najprej slovensko Zagorsko., ¡nato italijansko Verdijevo Un ball0 in mascera in špansko Gastaldonovo Musiča proibita. Ko,t Klemenčičevo petje je bila tudi spremljava Smersujeve izraz velike glasbene kulture- — Pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča je Slovenski ¡pevski zbor iz 'San Martina zapel 'Parmov 'čolničku, Vilharjev Bledi mesec Prelovčev Venite rožice moje (s solističnimi mesti sopranistke ge. Ma- Ta igra je prirejena iz stare flamske verzije in sicer v francoščini, poslovenil pa jo je dr. Jože Pogačnik, sedanji nadškof ljubljanski. Slehernik spada med srednjeveške misterije kakor so jih igrali v cerkvah in pred cerkvenimi pročelji- Bo vsebini je čudovito lep misterij, dramatsko obdelano sveto opravilo, ki naj uči ljudi misliti na resen konec sredi vsakdanje lahkomiselnosti. Misterij ni drama v modernem smislu, kakor jo goji jezikovna umetnost in potem za njo poklicno gledališče. Pa tudi ni samo igra kakor jo goje ljudski odri, da z njimi uče in vzgajajo. Misterij. je duhovna igra, ki veže človeka z Bogom, pregnetava njegovo življenje v moči nadnaravnega sveta. Misterij je torej predvsem verska igra. Po svojem namenu in ustroju', namenu in učinku je podobna nadnaravnemu edinstvenemu božjemu misteriju svete maše, iz katere je tudi izšla. Kakor je namreč mašni obred krasna dramatika, tako tudi misterij. Kakor hočemo pri daritvi odreševati svoje duše v moči Jagnjetovi, tako ho,čemo tudi v misteriju prekvasiti sebe po 'božjem rinčkove) in za zaključek Medvedov Nazaj v planinski raj, ki je posebno užgala. Ves nastop je pokazal, da je glasbeni uspeh v glavnem zasluga vestnih voditeljev kot 'so gg. Pavšer, Jenko in Klemenčič, dočim je mentorstvo staršev uspešno le, dokler so otroci majhni. Marijan Marolt duhu seveda le z dramatskimi sredstvi. Kakor odhajamo od daritve premlajeni po nadnaravnih močeh, tako naj odhajamo od misterija prekvašeni z božjim duhom krščanstva, kakor nam ga nudi dramatika. Slehernika, katerega bomo videli na odru Carapachayskega slovenskega doma v čisto prvotni obliki nimamo več. Ta prevod je iz najstarejšega ohranjenega rokopisa. Napisal ga Je Peter Dorland de Diest in sicer leta 1495 v flamskem jeziku. Veliko so ga igrali. Hitro je bil preveden v nemščino in angleščino'. Takoj je postal v vseh treh jezikih klasičen misterij, morda poleg pasijonskih iger najbolj priljubljena dulhovna igra poznega srednjega veka. Prvotni naslov igre je bil flamski — Elcterlyk, Nemci so ga krstili za Jedermann, Angleži za Everyman pozneje Francozi za Monsieur Chacun, slovenski ipa je Slehernik. V poznejših časih je preživel mnogo predelav, kar priča o priljubljenosti in važnosti igre same. Ko so se v preteklem stoletju ponovno zavzeli za to veliko bogastvo srednjega veka, tedaj je nemški pesnik Hugo von Hoffmannsthal prvotnega Slehernika moderniziral, razširil in izdal. Slovenski prevod' tega ¡Slehernika je za ljubljansko gledališče napisal Oton Župančič katerega so igrali v Ljubljani pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu. Slehernika, katerega bomo imeli priliko videti na odlru Carapachayskega doma v soboto!, 23. decembra, je režiser priredil skromnim razmeram odra primerno in upamo da bo uspeh lep in zadovoljiv. M. M. Razmišljaš kaj bi dala ali dal za božično darilo prijateljici ali prijatelju- Daruj lepo ¡knjigo! Med pravkar izišlimi slovenskimi knjigami je najbolj zanimiva Maroltova: ROJSTVO, ŽENITEV IJV SMRT LUDVIKA KAVŠKA Vezana $ 1.200.—, broširana $ 1.000.— Knjigo morete kupiti v pisarnah v Slovenski hiši. V Slomškovem domu v Ram os Mejii pri gospe Emi Blejčevi in g. Marjanu šifrerju; v Slovenskem domu v San Martinu pri g. Pristovniku; v Carajachayu pri g. Ivanu Žnidarju in g. Jožetu Jonkeju; na Pristavi pri g. Ivanu Kopaču. V Berazateguiju pri gospe Anastaziji Cvetko, v Moronu pri g. Ivanu Gorišku* v Castelarju pri g. Jošku Krošlju; v Našem domu v San Justo pri g. Marjanu Indiharju. V ZDA in Kanadi stane vezan izvod 5 USAj dok, broširan izvod pa 4 UISA dolarjev. V ostalih državah dolarski valuti odgovarjajoč znesek. DRAMATSKI ODSEK SLOVENSKEGA DOMA V CARAPACHAYU bo vprizoril na odru svojega doma v soboto, dne 23. decembra tojSno Ob 20-30 uri (pol deveti uri zvečer) P. Thuysbaert — Dr. Pogačnik misterij SLEHERNIK Režija: Marij Trtnik Bog prihaja sodit Slehernika — tudi tebe in mene — Predstava bo brez odmora, zato prosimo točne udeležbe^ ker med izvajanjem v dvorano vstop ne bo dovoljen ' Cene s sedežem: $ 200—; 150—; 100.—; in otroci 60.— DRUŠTVENI OGLASNIK Pcfitniska kolonija Odhod otrolk v počitniško kolonijo v kordobske planine pri g. dr. Hanželiču bo 28. decembra. Otroci naj bodo na postaji Retiro vsaj do 20.30. Vsak otrok naj vzame ipo možnosti s sabo: letne obleke in perila za 13 dni; zimsko obleko za hladne dni (dolge hlače); dežni plašč (če ga ima); kopalno obleko brisačo (za kopanje) in kremo za kožo; 1 par močnih čevljev; 1 par copat (alpargatas ali boyero ali soui-ppi) ;i pokrivalo proti soncu; zobno ščetko in pasto; glavnik; pisalo in star zvezek (za sestavljanje pisem); igro in primerno slovensko knjigo; krpo za čevlje; mašno knjigo, rožni venec in deklice ruto- 300 pesov, ki bodo za skupne stroške vožnje na izlete, coca-colo lekarno, pošto i-dr. (denar lahko izročite tudi ge. voditeljici ob odhodu); poleg kovčka, v katerem bo vse navedeno, manjšo torbo s hrano za vožnjo (sadje), prtičkom za brisanje rok, plastičnim^ kozarčkom plastično steklenico (s pijačo: čaj ali limonada...) in toplo jopico. Kovček maj ima ime in naslov lastnika, na notranji strani pa spisek vseh predmetov! Šesta počitniška kolonija, železniška VIcltCA JJd JU. januftija _ (10 000 pesov), oziroma ostanek oddajte, prosimo, vsaj do 26. t. m. v pis, Zedinjene Slovenije. OBVESTILA Sobota, 16. decembra 1967: Na Pristavi sestanek mladenk 16. uri. Nedelja, 17, decembra 1967: SLOMŠKOV DOM 25 decembra SLOVENSKI BOŽIČ Ob 18. sv. maša, nato petje najlepših božičnih pesmi in božični prizori Vsi rojaki lepo vabljeni! NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO GALLUSOVA« PLOŠČA ?? na kateri sta dve lepi pesmi: Raduj, človek moj • •. in Angelsko petje. PRAVNA POSVETOVALNICA — za člane brezplačno. — Vodi dr. VITAL AšIČ. Vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 17 do 19. Prosimo, da se interesenti predčasno prijavijo ali osebno ali pa po telefonu- SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. (Cooperativa de Crédito S. L. O. G. A.,Ltda.) Bmé. Mitre 97 RAMOS MEJIA T. E. 658-6574 URADNE URE: torek, četrtak in sobota od 16—20 Ponedeljek, 25. decembra 1967: V Slomškovem d»mu ob 18. slovenski božič. Sobota, 30. decembra 1967: Silvestrovanje v Našem domu v San Tustu in Slovenskem domu v San Martinu. Prijave za počitnice deklet in fantov sprejemata odbora SDO in SiFZ do nedelje 17. decembra. Fantje bodo odšli v Miramar 15- .januarja. Dekleta bodo taborila v Miramaru od 15. februarja. Taborenje v Bariločah pa b< v prvi polovici februarja. Mladinski pevski zbor „Gallus“. Spo ijate- ESL0VBIIA LIBRE Editor responsable: Miles Star« Redactor: Je» Xroselj Redacción y Administración: zija Berceta. nezu Kalanu. Izlet SDO in SFZ v Chascomus. Ob i. ur. sv maša v Slovenski kapeli nato odhod. Izlet naraščajnic SDO iz San Martina. Odhod ob 9 uri iz Slov- doma. V Ateneo Don Boisco tabor slov1, drž. gibanja. Maša ob 9. V Našem domu, San Justo. Sestanek mladenk in naraščajnic ob 14.30. Sobota, 23. decembra 1967: Slovenski dom Carapachay misterij Slehernik. V Slomškovem domu božični sestanek naraščajnic in mladenk ob 10. uri dopoldne. i Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina o o m z m _ r FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 gr ¡z u O K < TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad i Intelectual No. 910-387 SPOMINSKA BESEDA pokojnemu župniku č. g- Janezu Kalanu v Našem domu v San Justo v nedeljo, 17- t.m. ob 17. popoldan I. v glavni dvorani: Uvodna beseda — Jamnikov Tine Pozdrav loškega dekana č. g. M. Goloba (zvočni trak) f Janez Kalan: Romanje gospoda Antona (črtica iz Puštala) Skioptične slike iz domovine II. v stranski dvoranici pri mizah Vtisi ob obisku domovine (č. g. Albin Avguštin in g. J. Miklič) Pogovor o medvojnih dogodkih z ozirom na Vodič po Poljanski in Selški dolini Prirejajo Ločani in vabijo vse sofarane in vse prijatelje pokojnega g. župnika ...V železarni na Jesenicah so se nedavno spominjali 30-letnice, odkar so v njej prižgali prvi plavž. V železarni je še vedno v službi 9 plavžarjev iz tistega Časa. Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900----Pri poši- ljanju po pošti doplačilo $ 100— Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 Naš dom San Justo SILVESTROVANJE Sobota, 30. decembra 1967 i Sodeluje orhester Planika V soboto, 9. decembra 1967, je v Bogu zaspala v 85. letu starosti naša dobra in skrbna mama, gospa Marija žebre Pokopali smo jo v nedeljo, 10. decembra na pokopališču v Moronu. Najiskrene je se zahvaljujemo predvsem preč. g. Matiji Lamovšku ki je naši dragi mami podeljeval sv. zakramente, poslednjo popotnico z vsemi tolažili sv. vere, vodil pogreb, daroval sv. mašo in spregovoril tolažilne besede- Prav topla zahvala vsem, ki so jo kropili in jo spremili na njeni zadnji poti, Zedinjeni Sloveniji pa za izplačano posmrtnino. Priporočamo našo ljubo mamo v molitev. Janko, sin Francka, hči Aleksandra, snaha Avgust Horvat, zet z otrokoma Zahvala Bratje in sestre pokojnega duhovnika g. JOŽETA VIDMARJA se iskreno zahvaljujemo za sočutno žalovanje vsem eč. gg. duhovnikom na Tržaškem in Goriškem zlasti čč. gg. štuhecu in Peterlinu za vso skrb ob nesreči ter organizacijo pogrebnih obredov. Ivan, Franc, Lojze, Marijan, bratje z družinami; Frančiška z družino in Ivanka vdova, sestri Rosario Buenos Aires, Comodoro Rivadavia Na tujem sem videl kako je doma ■Stvari se iz neke daljave bolj razločno vidijo kakor če jim človek preblizu :stoji-. Bližina večkrat zastira jasen pogled. Nemci pravijo, da kdo „vor lauter Baeumen den Wald nicht sieht“ od samega drevja gozda ne vidi. Nekateri rojaki, ki hodijo v Jugoslavijo, se vračajo od tam polni hvale komunističnemu režimu. Novosti, ki so jih videli, so naredile na nje tak vtis, da jim je njih blesk zasenčil jasen pogled. Čisto naravno je, da kdor se vrne v Slovenijo po 30 letih ali še več, najde tam marsikatero zboljšanje. Kje na svetu se pa v zadnjih desetletjih ni veliko spremenilo ? Razlika je le v tem; da postopnega zboljšanja v deželi, v kateri živimo, niti ne zapazimo, pač pa naredi na nas vtis če se po dolgih letih vrnemo v kraj, ki nam ‘je ostal v spominu, ka|kor je bil, ko smo ga bili zapustili. Zelo zgrešeno Pa je ve» tehnični napredek doma pripisovati le komunističnemu režimu k0 se je vendar marsikaj zboljšalo že v predvojni Jugoslaviji. Če je danes doma več avtomobilov, ,če kmetje kosijo z motornimi kosami in orjejo s traktorji, je to v veliko slučajih sad garanja kakšnega družinskega člana v Nemčiji ali kje drugje na tujem ali pa dar dobrega strica ali tete kje tod v Ameriki ali Kanadi. Jaz v Slovenijo nisem šel, srečal pa sem se s slovenskim narodom v Nemčiji in na njem sem videl, kakšne dobrine mu je komunizem prinesel. „Oj, nikar ne jemljite tistega vlaka saj še nanj ne boste mogli!“ mi je rekel v Muenchenu nemški železničar, ko sem ga vprašal, na katerem tiru stoji „Jugoslavia-Express“, ki ima tri direktne vagone za Trst. „Veste, vlaki, ki vozijo na Balkan so strašno zasedeni in > hodniki do stropa natrpani z zaboji in škatljami. Ljudje od tam, ki delajo pri-nas ali na švedskem, si nakupijo vseh mogočih stvarij ki jih doma nimajo, in v:se vozijo na vlaku s seboj.“ Gledal sem to ubogo ljudstvo, našo zgarano rajo, precej mladine, največ pa ljudje srednjih let, a tudi že priletni očanci in mamice, stisnjeni med kovčki in zaboji na hodnikih vlaka in v srce so se mi zasmilili. Pet parov ekspresnih vlakov vozi vsak dan iz Nemčije na Balkan in nazaj — Jugoslavia-Express“, Dalmacija-ekspress Hellas-ekspress, Istambul-ekspress in Adrija-ekspress — pa so vsi enako nabiti davno že predno dospejo v Muenchen. Isto sem pozneje videl na vlakih, ki vozijo mimo Bodenskega jezera skozi Innsbruck na Balkan V presoji komunizma si nismo vsi enaki. Nam. ki verujemo, je komunizem največje zlo, ker taji Boga, dušo in posmrtnost. Taki, ki sami na vero nič ne dajo, ne vidijo v tem nič hudega. V nečem smo si pa vsi edini: jesti moramo se oblačiti in imeti človeka dostojno stanovanje. Pa je komunizem prav na gospodarskem področju najhuje razočaral. Med tem ko vero taji, ljudem obljublja raj na zemlji. Kako pa to svojo obljubo izpolnjuje, kakšen raj jim je ustvaril? Naše rojake goni na tuje kjer morajo par let garati za tujca če hočejo potem doma kolikor toliko dostojno živeti. Kdor tega ne verjame, , naj gre v Muenchen gledat naše ljudi, kako vozijo v komunistični raj sadove svojih žuljev v službi tujca. V ljubljanskem šaljivem listu Pavliha sem v septembru bral šalo, ki je na žalost bridka resnica. Mati daje nauke svojemu sinu ko vstopa v prvi razred ljudske šole: „Le takoj od začetka se pridno uči, da boš zdelal z lepim u-spebom šel potem na gimnazijo in na univerzo^ da postaneš inženir in pojdeš potem na Švedsko krožnike pomivat.“ Tak je zdaj slovenski komunistični raj. Med vojno so se komunisti široko-ustili češ da se borijo proti Nemcem, zdaj so pa naše ljudstvo pahnili v takšno odvisnost od Nemcev, ki je čisto podobna oni, ko je slovenski kmet še tlačanil nemškemu valptu. 'Človeku se hudo stori ko gleda te krepke sloveu. ske ljudi, kako s svojo pridnostjo Nem cem pomagajo do večjega blagostanja. V Nemčiji so tudi drugi inozemski delavci, Velilko je 'Italijanov in tudi Špancev, a jugoslovanski so izmed vseh najslabše plačani. Dočim imajo druge države ki pošiljajo svoje ljudi tja na delo, z zapadno Nemčijo pogodbo o delavskih plačah, je Jugoslavija nima, ker kot komunistična država priznava le vzhodno Nemčijo zapadne pa ne. Tako je zopet komunizem kriv da so naši ljudje pri plačah prikrajšani. Res je da so Slovenci že prej hodili na tuje, tudi v Nemčijo. Saj je Župančič že pred 60 leti zapel „Morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok. Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Westfaliji so nam izginili — ve,č ne doseže jih naše oko.“ Je pa enako res, da prej nikoli niso hodili na del0 na tuje v tolikšnem Številu kakor danes. Če je ljubljansko „De-lo“ priznalo, da je „samo na območju jugoslovanskega konzulata v Muen-ehenu okrog 70.000 delavcev iz Jugosla-vjie“ potem jih bo rajši več kot manj. Prav komunizem ki ljudem ni obljubljal verske svobode in ne kulturnega napredka, pač pa materialno blagostanje, zlasti za delovni sloj, „raj na zemlji,“ je največ naših ljudi pognal na tuje- Joj kakšna je razlika med komunističnimi obljubami in dejanji! (Rev. dr. Fr. Blatnik, iSDB. Am. domovina 1967) Vse rojake vabimo na DRUŽINSKO NEDELJO ki bo v Slomškovem domu v nedeljo, 17. dec. Ob 10 sv. maša, nato predavanje dr. Alojzija Berceta o starostnih dobah in našem zdravja. Predavanje je za odrasle. Opoldne skupno kosilo po zmernih cenah. JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E- 35-8827 Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalie 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10- Lujan, Francia 952 T- E. 735 ali 516 -12) V petek in soboto od 9i—13 ure r I A .4 t f fr+t*. (/¡w o 1/ Í ; dUti J _ t JL 9 ■ iti,, [ rrj