Tudi jamarji so v naši občini
Na območju občine Ljublja-na-Center imajo med raznimi irugimi društvi svoj sedež tudd jamarji, ali kakor se uradno imenujejo »Društvo za razisko vanje jam-Ljubljana« in to na Starem trgu 21/1: Tam je ži-vahno posebno ob petkih zve-5er, ko se mladi raziskovalci ružak, Koko, Jeti, Ilera, Ka-tastrofa in kako se še imenu-jejo, dogovarjajo za pohode v jame čez soboto in nedeljo ter jim gospodar Renč izdaja op-remo. Sicer pa je v malem; zakotnem prostoru na dvori-šču v prvem nadstropju skrom-na knjižnica Jamarske zveze Slovenije, mala geološka zbir-ka in skladišče jamarske opre-me, poleg raznih »trofej« na stenah.
Zgodovina jamarskega dru-štva je kar pestra in zanimiva. »Pruštvo za raziskavo podzem skih jam« je bilo ustanovlje-no na ustanovnem občnem zbo-ru 12. maja 1910 v Ljubljani Prvi predsedndk je bil tedanji deželni predsedndk baron Sch-warz, odborniki pa večina sta: ri ljudje, razni sfcrokovnjaki, ki niso hodild v jame. Delo je o-pravljala mlada skupina »Dre-novcev« pod vodstvom dr. Jo-sipa Cerka. Ko se je ta le-ta  1912  smrtno  ponesrečil  na
Stolu, sta dalje vodila skupino Pavel Kunaver in Ivan Mi-chler, do prekinitve ob začet-ku prve svetovne vojne.
Leta 1925 je delo društva zo-pet zaživelo, ko je bil pred-sednik notar Matej Hafner, od leta 1927 prof. dr. Jovan Hadži, tajnik pa dr. Roman Kenk in pozneje dr. Alfred Šerko ml Z drugo svetovno vojno je bilo delo jamarjev zopet prekinje-no. Ponovno je zečelo društvo delovati po letu 1945, ko je prevzel predsedstvo prf. dr. Albin Seliškajr in tajništvo dr. Šerko (do tragične smrti leta 1948). Od leta 1948 do 1953 je bil predsednik Ivan Michler, nato od 1953-1962 prof. dr. Val-. ter Bohlnec.
Do tedaj je obstajalo v Ljub-ljani enotno »Društvo za raz-iskovanje jam Slovenije«, s po-družnicami in sekcijami v več krajih. Leta 1962 so se podruž-nice-sekcije osamosvojile kot samostojni klubi ter je dru-štvo fungiralo kot zveza jamar-jev za Slovenijo. Ljubljaiiski je prevzel naziv »Klub Ljub-ljana-Matica«. Ko pa se je le-ta 1971 tudi formalrio ustano-vila »Jamarska zveza Sloveni-je«, se je naš klub preimenoval zpet v »Društvo za raziskova-
nje jam-Ljubljana« kot dedič in nadaljevalec dela prvotnega društva iz leta 1919.
Naše društvo vključuje v svo-je vrste poleg tedanjega usta-novnega člana Pavla Kunaver-ja polovico starejših članov. Druga polovica pa je mJadina — študentje in dijaki. Jamarji hodijo skoro vsak-o soboto in nedeljo na raziskovalne poho-de v kraške jame po vsej Slo-veni.ii. V letu 1972 npr. je štelo društvo 141 članov. Prejšnje le-to so člani v 325 dneh obiska-li 264 jamskih objektov na 152 ekskurzijah. To delo uprav-ljajo požrtvovalno in večino-ma na svoje stroške. Rednih dohodkov skoro ni.
Nizka članarina komaj p<> kriva upravne stroške. Ko bi imeli vsaj del dohodkov, s ka-kršnimi razpolagajo npr. nel'a-teri nogometni klubi, za kate-re je vedno denar na razpola-go! Tako pa mora redke dota-cije, ki jih društvo prejme, po-rabiti za nabavo najnujnejše jamarske opreme.
Naloga društva je raziskova-nje jam in sploh vsega krasa In kraških pojavov v vsehpo-gledih: geografsko, geološko. biološko, arheološko, paleonto loško, hidrološko, meteorolo-ško in še. Izsledki se čuvajo v obliki zapisndkov, kar vse skupaj sestavlja jamski kata-.ster. Vse lepote in zanimivosti krasa, zlasti kraških jam in jezer, skušajo jamarji zajeti v fotografskih posnetkih in jih posredovati javnosti z zanimi-¦vimi predavanji z diapozitivi. Pri teh svojih raziskovanjih se člani udejstvujejo znanstveno, športno, z razriovrstno tehniko: plezanje, spuščanje z vitlom, pot-apljanje v potapljaški opre-mi, prevažanje s čolnd, merje-nje z raznimi instrumenti, upo-raba sredstev za zveze (telefon, radio). Te dejavnosti pa so tu-di važne in pomembne za raz-voj in usposabljanje občanov za primer splošnega ljudskega odpora.
Ob tej priložnosti se zahva-ljujemo za pomoč, ki smo ji bili deležni občasno pri skup-ščini mesta Ljubljane in občine Ljubl.iana-Ceneter. Iskreno že-liino in pričakujemo, da bo ta pomoč postala stalna, saj je delo jamarjev splošno korist-no, zlasti pa še za našo mladi-no.                 Ljubo Podpac