SLOVENSKI

CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 032878.
~irrmtmit.il tñ¡ti-nii i«i ii mili ii 11 iiii «yin
NE0SN0VANI OČITKI
Od naročnikov Slovenskega lista in njegovih čitateljev vobče ne prejemamo, kakor je razumljivo, samo Pohvalnih sodb in bodrilnih besed, ki nas utrjujejo v prepričanju, da je ogromna večina naših rojakov zadovoljna in ponosna, da imamo tudi mi svoje tedensko glasilo, ter da vpošte-va in eeni naša prizadevanja; od časa do časa se oglašajo tudi taki, ki yse bolje vedo nego mi, pa so radi tega njihova pisma polna očitkov in nasvetov, kako in kaj bi morali pisati če hočemo, da bi se dalavski položaj izboljšal, da bi Nemčija ne napadla Češkoslovaške, da bi bil Fran-60 v enem tednu likvidiran, da bi Mussolini že jutri moral izročiti oblast drugemu, demokratičnemu, človeku, itd. itd. Mnogokrat se ti o-C1tki pobijajo med seboj; kar se enemu zdi pretirano, proglaša drugi za preblago, kar smatra ta za potrebno, odklanja drugi kot odvisno in celo škodljivo.
Mi se seveda prav nič ne huduje-•no nad onimi, ki smatrajo za potrebno, da nam nauke delijo. Končno je udi kritika in očitek samo razvese-znak, ker priča, da se naši ljudje za list zanimajo, da ga čitajo ne samo z očmi, marveč s celo glavo, in tla se brigajo za najrazlinejša vprašanja.
V kolikor se kritika nanaša na tehnične nedostatke pri listu, ji radi Poznavamo upravičenost. Mi se sa-dobro zavedamo, da list ni tak, «akor bi bilo dobro da bi bil, pove-
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, IT. T. 59 - 3667 - Bs. Aires.
AÑO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 15 DE JULIO (JULIJA) DE 1938
Núm. (Štev.) 79
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
dali
Pa smo tudi že mnogokrat, da
kor
odvis
niko hodk
kü
K
Izboljšanje ni odvisno samo od onih, i so y uredništvu in upravništvu |n ki itak za list doprinašajo, koli-
morejo in znajo; izboljšanje je
. vls,>o od povečanja števila naroč-
ki bi prineslo listu večje do-iHJüke, s katerimi bi si mogel privoliti sotrudnike, boljši papir, boljše «''seje, več strani itd. v Kar se pa tiče očitkov, ki se nana-S'i!']0 idejne smernice lista, smo členili, da se o njih nekoliko pome-,1I,no z našimi čitatclji, in sicer iz ( v"k razlogov: najprej zato, ker je «obro in potrebno, da smo si, čitate-111 uredništvo, v tem pogledu na Jasnem, drugič pa zato, ker mislimo, j a bodo jasne besede pomagale raz-nstriti pojme, ki so včasih medli in ten'«?i zato, ker rastejo iz cenene li-auire, ki se v Buenos Airesu pro-;'a "a kilograme.
^ato.si bomo te očitke od bliže o-j j ali. Za danes smo vzeli v roke
h ni PÍSln° neke8a prijatelja, ki je " , ker da smo preveč prijazni v Mnaiiju napram Italiji in Nemčiji...
Prijatelj očividno od nas zahte-a> «a mu bolj jasno povemo, kaj in po mislimo o fašizmu. Naj mu h« režeiio, dasi mislimo, da ne more «lede pisanja našega lista v tem ' Otfeldu nobenega dvoma.
Mi* v.
a 'Hsizam je treba, po našem ¿»•njo. gledati z dveh strani: v ko-°r se tiče naroda, v katerem je zagospodoval, in v kolikor se tiče dru-?Ul narodov,
s katerimi ima oprav-
iU' se fašizma v notranjosti tiče,
p v"11 za svoj narod odklanjamo kot nasilja, ki ni v skladu s tradi-s(-|" '"»šega naroda, z njegovim čuv-8v ()Vun.jem, z njegovo ljubeznijo do Onodc in pravice ter z njegovimi
!n!v? • Mi 811,0 Prepričani, da , '"X naš narod srečno živeti in se
veíf8110 razvijati na vseh P«ljih člo-udejstvovanja samo v režiji,!! ^okratične svobode, enako-0, vnorti in socialne pravičnosti. ' (,,,,> nasilnih režimov pri drugih
narodih t • •	»••
v ,ll»i, ki so vsi mnogo večji od
' N,,ga in napram katerim je naše ,zseli<»»______ ,..... V
Odnošaji med Anglijo in Italijo
VELIKA BRITANIJA NOČE PRISTATI NA TO, DA BI RIMSKI DOGOVOR STOPIL V VELJAVO, DOKLER SE NE UREDI ŠPANSKO VPRAŠANJE — FAŠISTIČNI VELJAKI PRIGOVARJAJO MUSSOLINIJU, NAJ ANGLIJI SPET OBRNE HRBET
Razlogi, radi katerih je Italija iskala zbližanja z Anglijo, so znani. Rimska vlada želi, da bi Velika Britanija priznala italijanski imperij, t. j. aneksi jo Abesinije, ker sme šele potem upati, da bo privabila angleške kapitale v zavojevano deželo, kar je predpogoj za gospodarsko izkoriščanje bivšega negušovega car-stva. Brez denarja, bi ga Italija niti za svoje pretirano oboroževanje in za svoj dragi režimski aparat nima v preobilici, bo Abesinija ostala ena izmed pasivnih italijanskih kolonij, ki mnogo stanejo in skoro nič ne da-jo.
Angleška vlada je italijansko ponudbo vljudno sprejela in se v Rimu dogovorila, kako naj se uredijo odnošaji med obema državama, vendar pa je določila pogoje, od katerih izpolnitve je odvisna veljavnost sporazuma. Zahtevala je, da Italija nemudoma ustavi sleherno nadaljnje pošijanje "prostovoljcev" v Španijo, da pristane na odpoklic onih, ki se tam že nahajajo, da zmanjša število svojih čet v Libiji in razne druge stvari. Najvažnejši pogoji se nanašajo, kakor izgleda, na Španijo, ker je londonski vladi najbrž mnogo na tem ležeče, da se Italija ne vsi-dra tudi v bližini Gibraltarja, potem ko se je vgnezdila že v Rdečem morju-
Mussolini, ki končno edini odloča v italijanskih zadevah, je pogoje sprejel. Zagotavljajo, da po sklenitvi rimskega dogovora ni poslal nobenih čet več v Španijo in podprl je angleški predlog za odpoklic tujih borcev. Izvedba tega predloga, od katerega je — kakor smo rekli — odvisna veljavnost sporazuma, se pa tako zavlačuje, da postajajo v Italiji nervozni, ker mislijo, da so nasedli angleški zvijačnosti.
Poročila iz Rima trdijo, da razni fašistični veljaki prigovarjajo Mus-soliniju, naj dogovor z Anglijo odpove, ker da je sramotno za Italijo, da mora kakor na milost čakati, kdaj se bo londonska vlada odločila za
našog
'■'ieništvo brezpomemben drobo
"'slirno, da j<> fašizem njihova stvar: «bi*:" /ad°v°ljni z njim, če se jim zdi,
p° «o z
J° prav in dobro živeti v odvisno-
sti od enega samega človeka ali male skupine saniovoljnežev, če ne čutijo nobene potrebe po svobodi, po soodločevanju glede usode občestva, ki ga tvorijo, smatramo sicer, da so v zablodi, a to je njihova zadeva. Če z režimom niso zadovoljni, se ga bodo pa prej ali slej otresli, pri čemer prav gotovo ne računajo na pomoč slovenskih izseljencev ob La Plati.
Kar se pa tiče metod, ki jih je fašizem začel uporabljati napram dru-g'ni narodom, smo mi vselej o njih povedali, da so največjega obsojanja vredne. Nasilje, kakor se je izvršilo nad Abesinijo, nasilje, katero so je izlilo nad našo narodno manjšino v Italiji, nasilje kakor se izvaja nad Španijo in Kitajsko — to so zadeve, ki se tičejo vseh drugih narodov, vsega sveta, in zato smatramo, da mora tudi ves svet biti v boju proti fašističnim metodam v odnošajih med narodi.
Da pa v našem listu ne uporabljamo za Hitlerja, Mussolinija in še kakšnega drugega samodržca razne banalne pridevnike, ki jih človek lahko vsak dan čita v neresnem tisku in ki morejo le pri neresnih ljudeh najti odobravanje, je to popolnoma razumljivo, ker je naš list resen.
Toliko naj bo na kratko in, mislimo. dovolj jasno povedano glede tega vprašanja; o drugih, ki so se jih naši kritiki tudi doteknili, bomo pa spregovorili v bodoči številki.
izvajanje sporazuma, medtem pa čas teče in se dogodki v Španiji ne razvijajo tako, kakor so v Italiji pričakovali. Po prvih in hitrih uspehih o-fenzive proti Kataloniji so namreč Italijani bili prepričani, da bo državljanske vojne v par tednih konec in jim torej ni bilo težko pristati na angleško zahtevo, da prenehajo s pošiljanjem prostovoljcev Francu. Stvari pa se na bojišču ne razvijajo tako povoljno in dočim je Anglija zavezala Italiji roke, ni prav nič storila, da bi preprečila pošiljanje pomoči vladnemu taboru s strani Francije in Rusije.
Mussolini ni seveda v nič kaj prijetnem položaju, vendar pa v diplo-matičnih krogih dvomijo, da bo poslušal prigovarjanje svojih prijateljev, saj se gotovo dobro zaveda, da
i bi odpoved rimskega dogovora pomenila končnoveljavno in nevarno pretrganje z Veliko Britanijo. Konservativci. ki danes podpirajo Cham-berlainovo politiko pomirjevanja, bi brž začeli drugače gledati in govoriti ter bi se takoj odločili za proti-italijansko politiko. V Rimu obso-vraženi Eden ali pa kak drug naslednik njegovih idej, ki bi tako politiko vodil, bi tedaj imel vse angleško javno mnenje na svoji strani, o-piral pa bi se lahko, kar je še najbolj važno, tudi na zelo okrepljeno vojno silo velike Britanije, ki je sedaj vse drugače oborožena, nego je bila za časa abesinske krize.
Rimski vlada torej najbrž ne bo i-mela druge izbere, nego da lepo počaka, da se v Londonu odločijo za sporazum.
Chacovski spor pred rešitvijo
Prizadevanja posredovalcev so konč no privedla do uspeha — Mejo med Bolivijo in Paraguayem bo določilo šest ameriških državnih predsedni- 1 kov, zadnja beseda pa, še ni izrečena
Ko je že izgledalo, da je vsaka poravnava med Bolivijo in Paragua-yem nemogoča ter so se že oglašali nekateri s hujskanjem, da je treba spet seči po orožju zaradi Chaca, je 9. julija zjutraj šel po Buenos Airesu glas, da je bil na mirovni konferenci dosežen sporazum glede načina, kako naj se dolga pravda med dvema sosednima narodoma konča: šest ameriških državnih predsednikov — argentinski, severnoameriški, brazilijanski, ehilenski, perujski in uruguayski — naj odločijo, kako naj teče meja v Chacu in naj se pri tem drže predloga mirovne konference, ki je za Bolivijo bolj ugoden, in pa paraguayskega protipredloga, ki seveda vpošteva predvsem para-guayske interese.
Vest o tem sporazumu je naredila, kakor je razumljivo, najlepši vtis ne samo v obeh Amerikah, marveč tudi povsod drugod v svetu, dasi zadnja beseda še ni izrečena. Dogovor sta samo parafirala zastopnika obeh držav in sedaj na mirovni konferenci čakajo, da pride še pristanek obeh prizadetih vlad, končno bo pa moral
Velika sokolska slavja v Pragi
Zastojništva Jugoslavije sprejeta z velikim navdušenjem — Oddelki jugoslovanske vojske in mornarice obsiflavani s cvetjem
V zlati Pragi se je izvršil veli-čanstven vsesokolški zlet, ki je privabil v glavno mesto češkoslovaške republike sokolska zastopništva iz bratskih slovanskih držav. Kakor smo mogli citati v seveda kratkih poročilih tukajšnjih listov, je bil letošnji vsesokolski zlet res nad vse sijajen praznik, čigar značaj so le še povzdignili znani dogodki iz zadnjih mesecev, v katerih je' češkoslovaška narodna država preživljala kritične trenutke.
S posebno velikim» navdušenjem so bili-sprejeti sokoli iz Jugoslavije in pa oddelki jugoslovanske vojske in mornarice, ki so se bili pripeljali iz Beograda po Donavi — ki je mednarodna reka — do Bratislave, kjer so se izkrcali, ne da bi bili torej šli skozi kako drugo državo. Iz tega mesta so se z železnico odpeljali do Prage, kjer so jih pozdravili zastopniki češkoslovaškega generalnega štaba, ogromna množica ljudstva in pa 200 letal, ki so krožila nad postajo. Prebivalstvo je pozdravilo jugoslovanske vojake z izredno prisrč-
še Paraguay s plebiscitom odobriti dogovor, dočim bo o njegovi usodi odločil v Boliviji kongres.
Torej, zadnje besede še ni, vendar pa je pričakovati, da se bo spor le rešil. Že nekolikokrat, ko smo o tej zadevi pisali, smo rekli, da bi do poravnave kmalu prišlo, če bi posredujoče države nastopile z zadostno energijo in res s trdnim namenom, da naredijo red oziroma mir v Ameriki. Če pomislimo, kako so pogajanja še pred dobrimi desetimi dnevi visela na niti, ki je grozila, da se vsak hip pretrže, in ko sedaj vidimo, da je bil sporazum v načelu dosežen v par dneh, se seveda ne moremo i ubraniti vtisa, da so se posredovalci odločili za tak odločen nastop, ki jc moral prepričati paraguaysko in bo-livijansko vlado.
Naj bo kakorkoli, čas je, skrajni čas, da se ta dolga pravda zaključi in se z določitvijo končnoveljavne meje odstranijo vzroki več ko pol-stoletnega neprijateljskega sožitja med dvema ameriškima državama ter se preprečijo povodi za nova prelivanja krvi.
nostjo in z navdušenjem, ki je presegalo vsako pričakovanje. Oddelki naše vojske so bili med burnimi ži-vjo-klici naravnost obsipavani s cvetjem, ko so korakali po praških ulicah.
Dve leti vojne na Španskem
V noči od 12. na 13. julija sta minuli dve leti, odkar je bil v Madridu umorjen nacionalistični voditelj Calvo ¡Hotelo, kar so nekateri generali, na tuj migljaj, vzeli kot povod za upor proti državnim oblastem, kateri se je začel nekoliko dni kasneje, t. j. 17. julija 1936, v Maroku. Od takrat krvavi španski narod in njegova mesta se rušijo v razvaline. V nedeljo bo druga žalostna obletnica tega upora, ki je narod vrgel v nesrečo, iz katere še ni videti nobenega izhoda.
1.440.866 kg- razstrelivnih snovi so italijanski letalci vrgli na španska mesta v prvih treh mesecih tega le-ta.*V istem času so izstrelili 180.000 krogel iz strojnic. Te statistične podatke je objavilo italijansko časopisje.
Montevideo, glavno mesto uru-guajske republike, ima sedaj 692.129 prebivalcev, oziroma jih je imelo ob ¡ljudskem štetju, ki se je obavilo 1 pred nedavnim.
RAZNE VESTI
Italija je izgubila več mož v Španiji nego v Abesiniji; tako zagotavljajo madridski listi. Ponatiskujejo iz fašističnega lista "Popolo d'Italia", da je od 60.000 Italijanov, kolikor jih je bilo poslanih v Španijo, padlo doslej 9.000, a obenem izjavljajo, da so izgube mnogo večje, nego Italijani sami priznavajo. V eni sami bitki, ob reki Ebro, je bilo 3.000 italijanskih "prostovoljcev" mrtvih 'in ranjenih.
Na italijansko-francoski meji so miličniki streljali na skupino Francozov, ki so bili pomotoma prestopili mejo v gorah, a so se brž umaknili spet na francoska tla, ko so opazili svojo zmoto. Fašisti so streljali dalje in so enega Francoza smrtno zadeli, ko je bil že dobrih 25 metrov proč od meje. Francoska vlada je v Rimu protestirala in je italijansko zunanje ministrstvo izjavilo, da bo krivec kaznovan in da je vlada pripravljena plačati odškodnino.
Palestina se nikakor ne more pomiriti in krvavi spopadi med Židi in Arabci so na dnevnem redu. V enem samem tednu je bilo ubitih in ranjenih 250 oseb. Angleške oblasti, ki so tam odgovorne za red, imajo seveda mnogo opravka, a doslej malo uspeha v svojih prizadevanjih za pomirjenje duhov. Ker se v zadnjem času položaj slabša, je vlada poslala v Palestino ojačenja iz Egipta.
Nemška vlada je objavila dekret, ki določa, da je samo civilna poroka veljavna v državi. Zakon velja seveda tudi za bivšo Avstrijo, ki je sedaj kot Ostmarka del rajha, in listi poročajo, da se je kardinal In-nitzer brezuspešno trudil, ko je pri nacističnih veljakih skušal doseči, da bi v Avstriji še dalje ostal v veljavi cerkveni zakon.
Najbrže je brez uspeha dal zvoniti z vsemi zvonovi ob prihodu Hitlerja na Dunaj.
"Mi se ne bojimo vojne s Francijo" — takšne besede je zapisal poveljnik španskega revolucionarnega letalstva general Kindelan v nekem članku, kjer napada bivšega ministrskega predsednika sosedne -republike, g. Bluma, o katerem pravi, da se je igral z ognjem v vpraašnju španske državljanske vojne. General meni, da bi v slučaju oboroženega spopada sicer trpeli španski obmejni kraji, vendar pa, pravi, bi špansko nacionalistično letalstvo tekom enega tedna spreemnilo v razvaline velika francoska mesta, kakor so Bordeaux, Toulouse, Marse-lle, Biaritz in Bayonne.
Bivši predsednik Uruguaya, g. Terra, je odpotoval v Evropo. Monte-videanski list "KI Día" mu je v slovo napisal hud napad, radi katerega je eden izmed Terrinih sinov izzval pisca na dvoboj. Do spopada pa. ni prišlo, ker sta se nasprotnika po svojih zastopnikih domenila, da naj zadevo reši častno sodišče.
Angleški kralj Jurij VI., ki ima iti 19. t. m. na obisk v Pariz, je zbolel. Dobil je gripo, vendar pa zdravniki upajo, da bo čez nekoliko dni že zdrav ter da se nič ne bo spremenilo v programu, ki je prirejen za njegov uradni obisk Franciji.
Tri japonske vojne ladje so baje potopili kitajski letalci, ko so z reke Jangtse obstreljevale Kiokang. Prav tako zagotavljajo, da so uničili 50 japonskih letal, ko so obstreljevali japonsko letalsko oporišče na Kitajskem.
Strašna nesreča se je dogodila v Coimbri, na Portugalskem. Tamošnji gasilci so hoteli javno pokazati svojo spretnost. Zgradili so hišo iz lesa in vanjo so postavili žive ljudi, 11 mladeničev, ki so jih bili najeli za nekoliko soldov. Potem so dali hišo zapaliti. Preden pa so gasilci pridrveli s svojimi vozovi, je bila vsa hiša v plamenih. Nekateri izmed mladeničev so posknkali na cesto in se na tlaku raztreščili, drugi pa so u-mrli med plameni.
-






Argentinske vesti
u

Tekstilna industrija v krizi
Tekstilna industrija, ki se je v Argentini razvila v nekoliko letih z neverjetno naglico, preživlja trenutno težko krizo. Japonska, Nemčija in Italija so namreč vrgle na trg ogromne količine svojih tekstilnih izdelkov, ki se prodajajo po izredno nizkih cenah, t. j. v mnogih slučajih ceneje nego stanejo takšni izdelki tukajšnje industrijalce. Posebno Japonska prodaja svoje hlago po neverjetno nizkih cenah, kar ji je mo-moče samo zato, ker znaša plača japonskega delavca, preračunana v ar- i gentinsko valuto, dnevno manj nego | prejemajo tukajšnji delavci na uro. Te nizke plače so seveda spet v zvezi z nad vse omejenimi življenjskimi potrebami japonskega prebivalstva. Nemčija in Italija pa vršita "dumping", t. j. prodajata po nižjih cenah nego doma. Razlogov za takšno trgovino je lahko mnogo, na pr.: s povečanjem proizvodnje se zmanjšajo proizvodni stroški, ker je v takem slučaju mogoče produkcijo racionalno organiizrati; če takšna povečana pi'Qizvodnja izdela več produktov, nego jih domači trg rabi, je treba odvišni del izvažati, čeprav po nižjih cenah, nego se blago prodaja doma, ker bi sesicer itak morala proizvodnja spet skrčiti in bi proizvodni stroški — in z njimi cene — poskočili in bi mnogi delavci prišli ob zaslužek. Drugi razlog za "dumping", ki ga izvajata Nemčija in Italija, utegne biti v finančnem položaju teh dveh držav. Obe uvažata, poleg živil, ki jih pridelujeta v zadostni meri, tudi ogromne količine.siro-vin, ki so jima potrebne za vojno industrijo. Te sirovine je treba plačati z blagom, ki ga je treba nekje v tujini prodati, četudi z zgubo. Pa še drugi razlogi utegnejo vplivati.
Proti "dumpingu" se države po navadi branijo s tem, da ali sploh prepovedo uvoz dotičnega blaga iz dežele, ki "dumping" izvaja, ali pa tako močno dvignejo uvozne .carine, da se uvoz ne izplača več. In zakaj se države branijo proti cenenemu blagu? Ker se dumping izvaja samo proti takim deželam, ki že same proizvajajo tako blago, in ker vpliva torej pogubno na njihovo lastno industrijo.
Poglejmo slučaj Argentine! Še pred nekoliko leti je vso "svojo volno in ves svoj bombaž izvažala iz države, uvažala pa je volnene in bombažne izdelke. Našli so se industrijalci, ki so postavili tovarne in izvežbali na tisoče in tisoče delavcev ter zače-• li tu predelovati volno in bombaž, ki ga Argentina producirá. Danes je v tekstilni industriji Argentine investiranih že 500 milijonov pesov in zaposlenih je b;lo v njej — še do pred kratkim — 80.000 delavcev. Domača industrija je uspešno konkurirala s tujim uvoženim blagom in se je lepo razvijala ter prehranjevala nekoliko stotisočev prebivalcev. Pa se začne "dumping". Zsroraj navedene države začno uvažati enako blago, kakor ga izdeluje argentinska tekstilna industrija, ter ga tu prodajajo tako,
da ga kupec v trgovini dobi ceneje,, nego stane isto blago argentinskega industrijalca samega. Ker argenski industrijalec ne more prodajati z zgubo, če noče kmalii prenehati biti industrijalec, drugega izhoda nima, nego da tovarno zapre. In tako se je seveda zgodilo: 30.000 delavcev tekstilne industrije je bilo odpuščenih, ostalih 50.000 pa delajo z zmanjšanim urnikom — po dva ali tri dni v tednu.
Industrijalci in delavci so se sedaj obrnili na vlado in zahtevajo hitre ukrepe, da se prepreči propast domače tekstilne industrije. Tndi v poslanski zbornici se bo vprašanje "dunmpinga", ki ga izvajajo avtoritarne države, načelo te dni in pričakovati je, da bo država nekaj u-krenila, ker se je tekstilna industrija že preveč razvila, da bi bilo mogoče prepustiti jo svoji usodi.
Proslava praznika neodvisnosti
Letošnja proslava obletnice proglasitve neodvisnosti je po svojem sijaju, kakor zagotavljajo listi, prekašala vse dosedanje. V soboto, 9. julija so ss opravile samo one svečanosti, ki so se mogle vršiti v zaprtih oziroma pokritih prostorih, ker je bilo vreme deževno. Defilé in vse druge točke programa proslav, M so se imele vršiti na prostem, so bile prenesene na naslednji dan, ki je bil izredno lep, solnčen in skoro pomladanski. Tudi to je pomoglo, da se je v Palermu zbrala ogromna množica, ki je prisostvovala defileju vojske in mornarice. Prvikrat v zgodovini argentinskih vojnih sil so v defileju nastopili tudi tanki, moderni oklop-ni avtomobili in kamijoni, nad mestom pa je krožilo 200 vojnih letal.
Zvečer so bili v raznih mestnih o-krajih kakor tudi r„a trgu Republike zabave s plesom na prostem in u-metelni ognji so švigali v nebo,
baka ter je s tem hotel opehariti davkarijo za 115-.442.65 pesov. Sodnik je Mingueza obsodil na desetkratno globo, na poravnavo stroškov in plačilo obresti,, poleg tega pa še pogojno na eno. leto ječe. Minguez bo torej moral plačati vee ko en milijon pesov.
Pet pismonoš pod
kij
ucem
Pred nedavnim smo poročali o poštarju, ki so ga pod ključ spravili, ker je bil nepošten v izvrševanju svo je službe. Sed{aj pa poročamo kar o petorici takih tičkov poštne uprave. Komisarija štev. 25 je aretirala An-toniettija, Pabla Medino, Francisca Vitulla, Nicolása Cicileo in Orestesa Batrana, ki so si, kakor njihov prejšnji drug, lajšfali poštarsko delo s tem, da so velik del korespondence, posebno pa trgovske tiskovine in liste metali proč.
Tudi teh pet novih slučajev naj si naši čitatelji zapomnijo, da ne bodo zabavljali čez upravništvo, če lista ne prejemajo v redu, marveč da bodo sporočili, iv čem nerednost obstoja, da bo upravništvo znalo, kje in kako naj reklamira, da se napravi red.
Aretirani poštarji bodo morali odgovarjati po paragrafu 154 kazenskega zakonika, ki določa za takšne prestopke kazen od enega do štirih let ječe.
Veličanstven pogreb Krsta Rusovica
Prejšnji petek se je vršil pogreb ponesrečenega kapitana Krsta Rusovica, ki je kakor znano v Puerto L« Plati še z dvema drugima našima rojakoma utonil. Truplo je bilo pre-
deležilo se ga je veliko ljudi iz mesta in okolice. Krsto so nosili člani Sokola Dock Sud-Boca. Vence, pa, katerih je bilo mnogo, so nesle ua-raščajke. Žalni obred so opravili pra-
Sokoli nesejo truplo pok. Rusovica
peljano v Buenos Aires v prostore Jugoslovanskega pripomočnega društva, kjer so ob njegovem truplu člani Sokola Dock Sud-Boca držali častno stražo. Od tam pa je bilo v petek dopoldne prepeljano na Chacarito.
Pogreb je bil nadvse veličasten. U- ! ndja!
voslavni svečeniki.
Krsto Rusovič je bil dober Jugoslovan. Bil je član vseh narodnih društev, katera so z njim izgubila dobrega člana.
Naj mu bo lahka argentinska ze-
LEGAR POJENJUJE
Tifus, ki se je bil že močno razpa-sel v Buenos Airesu in radi tega kor vsi znaki kažejo, zaustavljen. Za-vznemiril prebivalstvo, je sedaj, ka-sluga gre v veliki meri zdravstvenim oblastem, ki so storile vso svojo dolžnost. Novih obolenj ni in tudi zdravstveno stanje bolnikov, ki so bili internirani v bolnišnici Muñiz, se boljša.
POŠTA IN PREPOVEDANA LITERATURA
V skladu z dekretom, objavlje,-; nim v novembru preteklega leta in ki prepoveduje cirkulacijo komunistične propagandne literature, je ravnateljstvo pošte zaplenilo v mesecu juniju 17.355 izvodov listov, revij, knjig in letakov; ista usoda je doletela 2.127 izvodov anarhističnih listov in 4.274 pornografičnih revij.
HUDA GLOBA
Uprava notranjih davkov je bila začela tožbo proti trgovcu José ju Pintosu Minguezu, ki ni bil plačal predpisanega davka od 14.000 kg to-
355 PESOV ZA PETELINA
V ul. L. N. Além 1950 so imeli pretekle dni razstavo perutnine, zajcev in jajc, zakatero je vladalo znatno zanimanje, ki se je pokazalo tudi pri prodajanju in kupovanju nekaterih prav posebno imenitnih eksem-plarjev teh domačih živali. Za najlepšega petelina Rodhe Island -Red je kupec plačal 355 pesov.
Naš izseljenec umorjen
Prejšnjo sredo se je na Dock Su-du, v "almacénu" na ul. Berlin 1450, odigr'al krvav dogodek. Nekoliko naših ljudi je tam pilo in prišlo je med njimi do hudih besed. Po poročilih tukajšnjih listov sta se najbolj razhudila Petar Jurkovic in Andrija Petrovič. Stopila sta na cesto in tam je Petrovič z nožem zabodel Jurkoviča tako, da se je zgrudil in kmalu izdihnil. Nož mu je bil prodrl do srca. Oblasti Raziskujejo, če je ta žalostni slučaj povzročila samo pijača in huda kri, ali če so še drugi vzroki.
nego je pridrvela po tračnicah lokomotiva pacifične železnice. Lokomotiva je z vso silo zavozila v ómnibus in ga vlekla še kakšnih sto metrov po tračnicah pred seboj. Nekaj pot.-I nikov je popadalo iz njega, druge ¡ pa je popolnoma razmesarilo. Enajst ; oseb je pri tem zgubilo življenje, ¡ šest jih je bilo težko ranjenih in nekateri drugi so zadobili lažje poškodbe.
Nekateri potniki trde, da je nesrečo zakrivil, šofer. Ko je bil namreč ómnibus na železniški progi, so padle "šrange" in šofer je radi tega izgubil gljnvo. Namesto da bi bil krepko zavozil naprej in si s tem naredil pot, je njegova edina skrb bila ta, kako si bo sam rešil kožo; skočil je z vozila in se umaknil na varne.
Strahovita železniška nesreča v Mendozi
Strašna nesreča se je dogodila v okraju Coquimbito, v provinci Mendozi. Potniški ómnibus, ki je vozil iz Rodea de Medio proti Villi Maipú večje število oseb, je obtičal na železniški progi nekoliko hipov prej
SPET NESREČA Z OGLJEM
Vkljub vsem svarilom, ki jili tako pogostokrat čitajo v listih, so ljudje še vedno tako neprevidni, da si postavljajo v sobe goreče oglje, da bi se na tak način ogreli. Pri tem ne pomislijo, da more tako ogrevanje pomeniti smi;t. Te dni so spet našli v ul. Yerbal hštev. 1045 moškega, nekega Basilia Madorra, ki ga je bil zadušil ogljikov dvokis, povzročen po tlečem oglju.
Yabanom, prebivajočim v ul. Bartolomé Mitre 4282. V nedeljo zvečer je Clemlntino spet prišel z očitki, pa mu je dekletce dejalo, naj z njo stopi do mlekarja, pa da bo videl, da so njegova sumničenja neutemeljena. Mlekarja sta našla na ul. Yatay in brž se je začelo prerekanje, kateremu sta kmalu naredila konec dva strela: Dellasale je bil ustrelil dvakrat v mlekarja in ga zadel v usta tako, da se je zgrudil težko ranjen. Irma je hotela pobegniti, vendar pa je Clemente planil za njo in sprožil strel, ki jo je zadel v vrat. Zgrudila se je in tedaj si je še morilec pognal kroglo v glavo. ¡Clemente je bil takoj mrtev, ostala dva pa je policija preepljala v italijansko bolnišnico, kjer se zdravita, a je njuno stanje nevarno.
TUDI LUCIENNE BOYER V BUENOS AIRESU
S "Campano" se je pripeljala v Buenos Aires znana francoska pevka Lucienne Boyer, ki bo v kratkem začela tu nastopati. O njej gre glas, da je ena izmed najboljših francoskih pevk.
Ladijske vozne listke
za vpe parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni.
K
a
i n o
zagotovimo vsakemu potniku brezplačno.
VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH.
caTcentral europea
469 3 AN MARTIN 469
Tragedija med otroci
Clementino Dellasalle, star 20 let, se je bil pred nekoliko meseci zagledal v 15-letno Trmo Froli, stanujočo v ulici Cangallo 4249. Kant je bil že po naravi ljubosumen in začel je dol-žiti dekletce, da se rada ima s sosedom, 20-letnhn mlekarjem Toribijem
K«-c .»»X som ::•:♦>.. . •:«•, <♦> <«• :
KROJAČNICA 'GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
«Í3BKC>MfCm •»> <♦> '»>■ <«
OBJAVE KR. POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires
Kr. jugosl. poslaništvo želi izvedeti kje se nahajajo sledeči naši izsel-jenci:
Majhen - Belanič Miha od Mate in Ane, roj. 1914 leta u Zalokah. V Argentino je dospel pred 11 leti ter je že 4 leta, da se ni javil. Zadnji naslov je bil: a/o Bco. Germánico, Bs. Aires.
Todorovič Djordje. Leta 1922 se je nahajal v Brazilu. Drugi podatki
niso znani.	,	q
Eber Franc iz Ljubljane, roj. I»85' leta. ki živi v Salti.
Mikuš Mirko inž. iz Ljubljane, roj. leta 1889. Nahaja se menda v Bs. Airesu, a se ne .ve za naslov.
Erklavec Franc iz Most pri Ljubljani, roj. 1891 leta. Delal je v Bs. Aireesu kot krojač.	. v.
Veperinc (Veperinco) Emil, ki ZI" vi v Tucumanu, da javi poslanstvu točni naslov.
Piskulič Antonija, poroč. Cenie-graf. Dospela v Argentino marca meseca tega leta. Ni se pa še javil» svojcem. Prišla je k bratu Erazmu-
Glasinovic Dinko iz Murvice. spel v Argentino 1924 leta. Neznano je, kje se nahaja.	v
Rojaki so naprošeni, da sporoc poslanstvu, če kdo ve za naslov o« katerega zgoraj imenovanih.
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurinčič
Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na te' lefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst.
— Ne pozabi GARAY 3910 —
telefon 61-5384
BUENOS AIRES
«k mmm, mm;
|p9BS*eoa8R
I Vesti
iz organizacij
v NEDELJO POJE "PROSVETA" V RADIU
Na nedeljski transmisiji smo prvikrat slišjali "Slovanski kvartet" g. Jukela, ki je odigral nekoliko srb-skihin hrvaških' melodij. Na prihodnji transmisiji pa nastopi spet meša-šani in moški zbor Slov. prosvetnega društva z nekoliko naših pesmi. Ne pozabite poslušati jugoslovansko radio-uro, ld se prenaša vsako nedelo od 6. do 7. zvečer po LR2, Radio Argentina.
DRUŠTVO "TABOR" Članski sestanek, ki se je vršil v soboto popoldne, je sklenil, da se bodo člani spet sestali v soboto 23. t. m. in se dokončno dogovorili o zadevah, ki so se obravnavale. Sestanek bo ob 8.30 zvečer. — Predsednik.
ŠOLSKA PRIREDITEV
Prireditev, pri kateri bodo sodelovali Prosveta, Tabor in šolsko društvo, se bo vršila v nedeljo 31. t. m. ob 4 uri popoldne v prostorih Pro-svete, ul. Gral. Ces&r Diaz 1657.
Rojaki in rojakinje, posetite v velikem številu to šolsko prireditev.
ROJAKI V ROSARIU
Ne pozabite, da bo priredilo S. D. D. "Triglav" dne 14. avgusta, ob priliki osme obletnice ustanovitve društva, VELIKO PRIREDITEV z izredno zanimivim sporedom. Prireditev se bo vršila v ulici 1 de Mavo
1159. Natančen spored bomo prinesli v eni prihodnjih številk Slov. lista.
Rojaki in rojakinje! Podprite naše društvo s tem, da se odzovete našemu vabilu, ker s tem boste pomagali tudi vzdrževati slovensko šolo v Rosariu, za katero društvo Triglav skrbi in pomaga kolikor more za njen čimboljši napredek. Društvo pa bo po možnosti tudi v bodoče, kakor je doslej, nudilo vso moralno in materjalno pomoč vsem potrebnim, posebno pa onim kateri so društvu naklonjeni.
Za odbor: Franc Mezgec, tajnik.
MALO ZGODOVINE
ZAHVALA
Šolsko Društvo na Paternalu si šteje v prijetno dolžnost, zahvaliti se cenjenemu občinstvu, katero se je udeležilo v nedeljo šolske prireditve v tako velikem številu. Posebno smo dolžni "Slovenskemu listu" za brezplačno reklamo in izseljeniškim duhovnikom, ki ne opustita nobene prilike, za- poagitirati za našo šolo. Ča-stitim šolskim sestram za njih trud in otrokom za tako ljubko vesele, pa naj bo izrečena še naša posebna zahvala. Tudi godbi, ki je tako lepo svirala naše domače komade in sploh vsem, ki so kaj pomagali da je šolska prireditev tako moralno kot materijalno dobro ispadla, naj bo izrečena najlepša zahvala.
Odbor.
IZ ŠOLSKE PRIREDITVE
Že nekajkrat sem videl nastopati naše najmlajše. In prav to me je tudi v nedeljo spravilo na Avenido del Campo, ker sem že naprej vedel, da se bom tam navžil nedolžnega veselja, katerega nam morejo nuditi le otroci. Oni, nedolžnih*duš, ki ne po-znajo še zavisti in sovraštva. Oni, ki So ogledalo naše mladosti, katere spomini nas vsaj za hip ločijo od tega lažnjivega in brutalnega sveta.
Posameznih točk ne morem ocenjevati, ker nisem kritik, ampak mislim, da je zadosti, če povem, da so "'le vse skozi zelo aplavdirane, kar Pomeni, da so bile lepo podane. Posebno je ugajala telovadba najmlaj-S|h, katero so morale na zahtevo ob-('mstva ponoviti. Tudi odrasle dekli-Ce> ki so izvajale simbolične vaje na napev "Slovensko dekle" so svojo nalogo krasno izvršile. Tudi igra | Plačilo za sladkosnednost" katero so 1 l2vajale odrasle deklice, je bila le-P° podana.
Užitka torej več kot dovolj. In kakšnega užitka. Nedolžnost, ki se-iz odra, gre človeku v srce in nehote se zamisli na prireditve naših društev, pri katerih se zdi vse nekam prisiljeno in radi tega slabo izdano. Kadar malčki kaj nerodno slabo napravijo, je občinstvo ¿e l)0lj zadovoljno, ko vidi, da se mala glavica trudi napako popraviti. Pri starejših pa tega ne more oprostiti, ker ni opravičeno. Zato so šolske Prireditve, za gotov del našega občinstva, postale bolj privlačne in kot je pokazala ta, tudi bolj obiska-n®- Radi prostora, kjer se je prireditev vršila, so bili nekateri v skr-l)(>,1> pokazalo pa se je, da občinstvo Prav dobro razume položaj društva, katero se mora boriti z velikimi stroški in kateremu treba, da vsak naš elovek po svojih močeh pomaga.
rilv je rekel predsednik "čemu trud pri društvih in drugih slovenskih ustanovah, če si pa ne pripravijo naslednikov. "Vse naše doseda-j'.ie delovanje na vseh poljih je v ro-kftk ustanoviteljev in komu bodo ti Pustili, če šola ne bo vzgojila vred-nih naslednikov.
Udeleženec.
ČLANSTVU SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA NA ZNANJE
Napovedan članski sestanek za ^ 17. t. m., se iz neizogibnih vzrokov prenese za dne 24. julija.
Odbor.
V zadnjem "Duhovnem življenju" sem čital pod naslovom "Stoletja pričajo" lep članek iz pod peresa primorskega rojaka profesorja Rada Bednarida o zgodovini Slovencev oziroma Jugoslovanov. Ko sem čital od sestavka "Za staro pravdo — kralj Matjaž" dalje do konca, sem nehote pričel brskati po spominu, ali se motim, ali sem res nekje čital v popolnem nasprotju s tem, kar pripoveduje profesor Bednarik. Začel sem brskati po knjižnici in sem res kmalu staknil knjigo zbranih pastirskih listov škofa A. M. Slomška iz leta 1890. Na strani 203 v sestavku "Svetla resnica v zmešani svet" piše škof v proglasu na verno ljudstvo med drugim tudi tole:
Kmetje grozijo: "Tlake ne bomo delali!!"... Ali ste pa že slišali, kako je svoje dni tlaka huda bila? Ko so stare gradove po skalah zidali, je kmet vole napregel in na tlako vozit šel, in je tako dolgo vozil, da je kožo volov domov na hrbtu prinesel. Tako grozne tlake zdaj med nami ni...
Kmetje pravijo: "Gospoda nas goljufa in nam krivico dela." Tudi jaz pravim tako: pravica mora biti, <>e na tem svetu ne, ker je ni lahko mogoče, bo pa zato toliko lepša enkrat v nebesih... Lahko, da je vas eden ali drugi odri: pa križal vas vsaj ni. Jezusa pa so po krivici na križ pribili, pa ni klel in ni grozil. In glejte s svojo pokorščino je svet
odrešil.'..
Leta 1515 se je na Dolenjskem nad 80.000 kmetov spuntalo... Spet 58 let potem se jih krog Klanca, v Podsusedu na Hrvaškem in po Bi-zeljskem 20.000 vzdigne, rekoč da hočejo rajši stokrat umreti, kakor tlako delati. Celo svojega cesarja so si hudobci izbrali, Ilija po imenu...
Stara pravica je, da višji zapovedujejo, podložni pa ubogajo; Bog je tako pravico napravil. Zdaj pa hočejo podložni zapovedovati in gosposko posiliti, da bi vse po njih volji storila. To je narobe svet...
Kdo vas se še spominja nekdanjih let, ko so strašno dolge vojske bile, za vojsko pa nerodovitne letine in draginje nastopile. Ljudje so lakote mrli, in vendar ni o puntu ničesar slišati bilo. Lepo so Bogu služili in voljno potrpeli, dokler ni Bog o pravem času boljše dal...
Kako pa bo, za vse tiste, ki so svojo gosposko kleli, jo zaničevali ali celo lasali? Ali pojdejo kdaj taki razbojniki k spovedi?...
Potrpitc in sami sebi pravice nikar ne delajte!....
Navedenih odstavkov je dovolj za dokaz, kako je cerkev potom svojih škofov skušala vspavalno uplivati na ljudstvo, da bi ga gosposka lažje izkoriščala. Vendar, vse nič ni pomagalo. Ljudstvo ni odstopilo nikoli od svojih pravic ter se je vedno znova vrglo v boj za svojo staro pravdo. Bednarik v "Duhovnem življe-n ju "piše in zaključuje v zgoraj o-menjenem sestavku takole:
"Ta puntarski pozdrav, ki tli v nas, spominja na s krvjo podpisano narodno listino. Podkrižali so se na njej tolminski puntarji, zaprisegli so se na njo Vipavci, ko so trte za-dehtele, briški kooln jo še pozna, ko poje ptička bregarca v sanjavo noč ob Soči in zgarane roke na kraških goličavah zadrhtijo v strahu, da bodo pečat na pismu naše stare prav-
de utajili. On ve, da ga niso mogli ne za Gorenjca, ne za brate štajerskih goric, ne za Dolenjce, ne za brate prek Mure, a zanj ga morda bodo...
Taka pisma so pisale krvave srage naših kmečkih puntarjev, ki so ro-botali do mozga za graščaka. Če je žena umrla, ne joči, kravo odrajtaj. Če se ženiš, ne veseli se, junca daj za davek gradu. Če se ti krepak sin rodi, le bodi vesel, a za grajskega bi-riča ga je grad odbral. Take so bile postave in še hujše. In teh se je hotel v 17. stoletju otresti tudi naš kmet, hlapec na lastni zemlji, in si priboriti ustavno pismo. Stare, pristne urbarje je terjal od grada, a gospoda je poslala nad "ubogo gmajno" bič in plačane vojščake.
Že Matija Gubec je 1. 1573. slovenske in hrvaške kmete vodil v boj za staro pravdo. Kri je tekla v potokih, a ob koncu je bil Gubec kronan z razbeljeno krono na Markovem trgu v Zagrebu.
Zatirani tlačan se ni zbol. Česa neki? Dunaj je za cesarske vojne terjal vedno novih davkov. Kuga, kobilice, roparji, turške in beneške vojne, pa še lutrovsko seme, vse to je gnalo ljudi v obup in v punt.
L. 1627. se je tolminski glavar Gašpar Dornberg rogal z utrjenega Kozlovega roba tlačanom, ko so jim biriči gnali iz hleva zadnji rep. Ljudstvo se je dvignilo, a cesarska komisija je dala prav grofu, ne kmetu. Par let kasneje so se Tolminci spet uprli. Gradovi so goreli tudi po Dolenjskem in po Krasu. L. 1713. je pa silovito bilo plat zvona na Mengo-rah. Veliik punt je bil v deželi, vži-gal se je od vasi do vasi. Možje so ponoči tiho vstajali, prekrižali ženo in otroke, poiskali za vrati sekiro ali vile, na glavo polhovko in so se zgubili v jutranji somrak, k kmečki vojski, ki je šla nad Gorico po staro pravdo. Toda v pokanju mušket z goriškega grada je zamrl klic po stari pravdi. Sto petdeset Tolmincev je bilo vrženih v ječo. Sedem so jih 20. aprila 1714. na goriškem Travniku pod stebrom sv. Ignacija razčetve-rili. Še drugod po slovenski zemlji so umirali naši očetje za staro pravdo. Boj zanjo še ni bil končan.
Tudi prihodnja stoletja so pričala, kako je slovenski rod še blagoslavljal s krvjo rodno zemljo, da je vzklila pravica in svoboda!
Trrram, tam, tam; trrram, tam.. bobni bobnanje fran grenadirjev, ki jih je bil Napoleonov general Mu-rat zagnal preko zgornje Italije proti Soči in preko slovenske zemlje v srce Avstrije, na Dunaj. Francoski orel je razpel peruti preko naše zemlje. Na perutih pa je prinesel našim očetom blesteča gesla svobode, bratstva in enakosti, ki so se krvavo porodila v francoski revoluciji. Naši predniki, vedno razgibani za pravice svoje zemlje in svoje krvi, so z veseljem poslušali ta klic, klic pomladi evropskih narodov. Vstali so možje vodniki in preroki od Vodnika in Zoisa, Prešerna in Bleiweisa, Slomška, Jerana, preko Svetca in Levstika in Tomana in še vrste drugih, do Kreka in Jegliča, ki so tkali in snovali srečnejšo bodočnost svojemu ljudstvu. Že starejši rod se je oplodil z novimi idejami. In tedaj je tudi odbila tista velika blagodejna ura, ko je bilo oznanjeno, da orje kmet svojo njivo, da ne bo več gro-ifov, ne dacarjev, ne biričev, da bo
Šolska prireditev na Dock Sudu
Jugosl. šolsko društvo Dock Sud, bo priredilo v nedeljo 17. julija 1938, ob 3 uri pop. v poljski dvorani v ul. Billinghurst 1767 na Dock Sudu svojo prvo letošnjo
ŠOLSKO PRIREDITEV v korist tamkajšnje .jugosl. šole, pri kateri sodeluje tudi požrtvovalni kvartet "Jadran" in Sokolsko društvo Dock Sud-Boca.
Spored:
1.	"Večer na Savi", poje kvartet "Jadran"
2.	"Sedem bratov", izvaja šolska deca
3.	Pozdravni govor predsednika šolskega društva.
4.	"Zrinjsko frankopanka" iz, opere Zrinjski, poje kvartet "Jadran".
5.	"Para Vigo me voy", poje kvartet "Jadran". "Ruža iz Kavkara", izvaja članstvo Sokola Dock Sud-Boca.
"Sijaj, sijaj sončice", poje kvartet "Jadran" 8. Med posameznimi točkami bo ciklus deklamacij, katere
bodo izvajali šolski otroci. Vstopnina: $ 1.—; ženske in otroci prosto. Prostovoljni darovi za šolo se hvaležno sprejemajo. Rojaki, Slovenci Dock Suda, Avellanede, Buenos Airesa in bližnjih krajev, posetite prireditev in pomagajte s tem naši šoli!
i	ODBOR
6.
I.
kri, ki se cedi iz razpokanih ratar-jevih dlani sok za žetev njegovo in njegovih sinov. 17. septembra 1. 1849. je namreč izšel cesarski patent, ki je odpravil vse robote in odvisnosti od zemljiških gospodov. Kmet. je postal kralj na svojem gruntu! Slovenski dom je posihmal zagnal korenine od neba do peklá.
To stoletje priča, kako so nove ideje vzvalovile tudi Slovence, ki so terjali, da se pismo do zadnje besede izpolni.
Čas se prehiteva. Komaj pet desetletij je bilo dodeljenih našim očetom, da so v miru kopali temelje za svoj narodni dom. Dohitevali so, kar jim ni dala burna preteklost. Narodni kamnarji so polagali vogelnike za veličastni kulturni in svobodni dom; kjer bo prostora za vse brjge. Evangelisti so stopili pred vrste in jih vodili, Mojzesi skozi vode morja! Vz-brstelo je živahno narodno življenje in je raslo ko duhteči nagelj in rožmarin na okencu izbe slovenskega dekleta. Spokojno je oral svojo zemljo slovenski ratar, ko da gre soncu naproti. V mraku se je dobra molitev vlivala v srca družine okoli 6g-njišča, v zahvalo zatežko trpljenje dedov in za še boljše dneve otrok!
Rastel in veselil se je krasni naš dom do 1. 1914., ko je prav na naših slovenskih tleh zagrmelo na tisoče topov. Tedaj je Slovanom sovražna j Avstrija hotela zadnjič potlačiti dvi-gajočega orla k tlom. Poslednjič so nam hoteli izmakniti listino stare pravde. Po ječah, v prve jarke, na vislice, povsod so gonili stvaritelje slovanske skupnosti. Obup jih je gri-zel, a tedaj, ob dvanajsti, je Previdnost poklicala moža Evangelista, ki je prded smrtjo napisal ta-le testament: "Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali svoji domovini za njen procvit, kulturo in blagostanje!"
S tem testamentom v srcih so dne 16. avgusta 1918 osnovali narodni voditelji v Ljubljani Narodni svet. Avstrija, ki svojim narodom ni hotela priznati pravic, ki so jim šle po vseh božjih in človeških postavah, se je zamajala v temeljih. Krekov učenec Korošec se je postavil na čelo gibanja za svobodo. Dne 6. oktobra leta 1918 je prevzel predsedstvo Narodnega sveta v Zagrebu in z njim usodo vseh avstrijskih južnih Slovanov v svoje roke. Dunajski kabinet je sicer skušal v zadnjem hipu dohiteti zamujene trenutke svetovne zgodovine. 16. oktobra je obljubil ustanovitev samostojne Ilirske države v okvirju habsburške dinastije.
Prepozno! Mane, tekel — preštet si bil in prelahek najden! Po dolgih stoletjih izza praslavnih dnevov Sa-movih in Ljudevitovih, so si Slovani spet začeli sami deliti usodo. 29. oktobra 1918. so izklicali neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, bivajočih na tleh nekdanje habsburške monarhije. Istočasno so tudi Čehi vrnili habsburškemu orlu plačilo za poraz pri Suhih krutih pred šestimi stoletji...
Dne 1. decembra 1918 pa so zable-stele zarje Vidove. Tega dne so sinovi kralja Matjaža, otroci kraljeviča Marka in potomci v ognju kro-nanega Gubca zedinili tri usode v eno, ko sopodpisali s toliko krvjo podpečateno pismo starih pravd."
Ta protislovja od nekdaj in danes se mi je zdelo potrebno prikazati jih naših čitateljem, ker se prav podobno ponekod dogaja tudi danes, na pr.: v Španiji, Italiji, Primorskem in drugod. Zagotavljam pa takoj, da nimam namena s tem delati nobene zdražbe v koloniji, ki jo je že itak vedno preveč, temveč je moj namen samo ta, da bi rad videl, da bi se iz zgodovine vsi česa naučili, tudi oni, ki mislijo, da imajo "od Boga" res kakšne posebne predpravice in da jih lahko poljubno izrabljajo v svo-¡je sebične koristi kolikor hočejo. Zgodovina je pokazala drugače, in če malo premislimo današnje dogodke po svetu, ostane popolnoma na mestu Bednarikov zadnji stavek:
"Pričevanje stoletij se bo nadaljevalo in Bog ve katera roka bo na orumenele pergamente pisala kroniko srečnejših dni, ki jih danes naše oči le v prividih zrejo... "
Član "Prosvete"
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAK
izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino!
FACUNDO QUIROGA 1441
DOCK SUD
24, julija na Avellanedo
Tamkaj pri "VESELEM ŠTAJERCU" pri Štefanu Celcu na Manuel Éstevez 499 smo pripravili nekaj za razvedrilo. Bomo zapeli, le pridite nas poslušat, pa tudi kritizirate nas lahko, samo ne prehudo, ker smo še mladi pevci!
Pridite nas gledat, zakaj tudi zaigrali bomo, da se boste nasmejali. Prav lepo bomo napravili.
Kar pridite in boste že videli in ne bo Vam žal!
Torej na svidenje.
Avežanedski pevski zbor.
Slovenci doma in po svetu
j
ŠKOF DR. AKŠAMOVIČ NA SOKOLSKI PRIREDITVI
Djakovski škof dr. Akšamovic je obiskal Petrovaradin, ki spada še v njegovo škofijo. Prebivalstvo je priredilo škofu zelo prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili tudi Sokoli v kroju. Škof dr. Akšamovic je po sprejemu obiskal sokolski dom v Pe-trovaradinu, kjer je bila prirejena lepa svečanost. Otvoril jo je starešina petrovaradinsčega Sokola Vlada Višovic, ki je toplo pozdravil visokega cerkvenega funkcionarja. Za njim je zapela sokolska deea nekaj sooklskib in rodoljubnih pesmic, 110 kar je sledil glasbeni del svečanosti. Ob zaključku svečanosti je vstal škof dr. Akšamovic in se zbranim Sokolom prisrčno zahvalil za ljubeznivi pozdrav.
PISMO KOROŠKIM SLOVENCEM
Zadnja številka "Koroškega Slovenca" objavlja pod naslovom "Pismo" poziv koroškim Slovencem, naj se krepko oklenejo svojega naroda ter mu ostanejo tudi v bodoče zvesti. Pismo opozarja zlasti na naslednji stavek iz Hitlerjeve knjige "Mein Kampf":
"Če se danes vsiljuje kakemu ljudstvu druga govorica in se s tem hoče premostit; in zabrisati očitna razlika med narodi, potem je to kvečjemu začetek bastardiranja (križanja) in nikdar ponemčevanje, temveč uničevanje germanskega elementa."
"Koroški Slovenec" pristavlja temu Hitlerjevemu nauku: "Živiš v državi kancelarja Adolfa Hitlerja. Imaš odprto oko in sree — torej moraš vedeti: Velika Neme'ja terja po izjavi kancelarja od tebe slovensko narodno zavednost, odločnost in požrtvovalnost. Ta država prezira narodne bastarde ali križance ter zavrača zasebno sebičnost in koristo-lovstvo."
NOV PAPIRNATI DENAR V ITALIJANSKIH KOLONIJAH
Italijanska vlada je izdala poseben dekret, po katerem se bodo uvedli v italijanske kolonije posebni papirnati bankovci po 1500, 1000 in 500 lir. ki jih bo izdala italijanska narodna banka. — Promet s temi bankovci bo dovoljen le v mejah italijanskih kolonij in bo promet zunaj njih z njimi prepovedan. — Vsakemu, ki bo prestopil meje koloni-
je, bodo ta denar na meji zamenja- italijanska komisija, ki ima nalog,
k V dekretu, s katedim je bila uve dena ta novota, ni rešenega nič o tem, na kakšen način so te lire krite ic kakšno je njih razmerje- z oziram na zlato podlago. Ker pa je promet zunaj kolonij z njimi prepovedan, zgleda da gre za nekako notranjo krajevno inflacijo, zlasti še, če se ozira na to, da je nominalna vrednost bankovcev zelo visoka. Imajo torej majhno vrednost.
Nesreča v naših kolonijah v Prekmurju
KAKŠNO RUDNO BOGASTVO SE NAHAJA V ABESINIJI
Pred kratkem so prinesli italijanski I sti članek, v katerem je bilo opisano vse rudno bogastvo v Abe-siniji. Podatke za ta članek so dali generalno nadzorništvo za rude, rudniški uradi (državnih in podržavljenih rudnikov) in privatna rudniška podjetja. Vse te informacije se nanašajo na ozemlje, ki je bilo dosedaj proučeno in pregledano in to v času od konca abesinske vojne pa do danes. V članku ni omenjeno koliko ozemlja je še ostalo, ki ga niso mogli še pregledati, ampak se samo pripominja, da se raziskovanja nadaljujejo.
Abesinska visoka planota izključuje možnost velikih petrolejskih ležišč. V Somaliji in abesinskem nižjem predelu raziskuje italijansko pe-trolejsko društvo AGIP. Premog so našli samo v majhnih količinah in po kvaliteti je najslabši (lignit). SI judo so našli na dveh krajih, kar li prišlo v pošte v za industrijske svrhe.
Več vrednosti imajo ležišča solifra in to v rudnikih Dallol v Dankaliji. Za izkoriščanje se je prijavilo že več družb. Ugotovili so, da je železna ruda precej razširjena, a precizirati niso mogli obseg ležišč. Vsa najdišča železa, katera so dosedaj pregledali pa so brez posebnega pomena. Več se nadejajo glede zlata in platina. Toda do sedaj niso vsa ležišča pregledana in ni mogoče izreči ničesar točnega. V Eritreji so našli precej obširna ležišča, ki bi prišla v poštev izkoriščanje. Omenjeno je ležišče bakrene rude v Eritreji. Nade, ki so jih imeli, da bodo našli baker v ITararju so se dosedaj izjalovile. O in so našli v Somaliji. O drugih kovinah še niso našli nikakih sledu.
K temu bi le omenili, da je gotovo že pregledan velik del abesin-pkega ozemlja in da kakih velikih ležišč rude tudi nadalje ne bodo našli, ker so dela v teku teh zadnjih let v veliki meri že opravljena. S tem so se tudi precej omejile nade in upanje, da je Abesinija bogata na rudah, kar so pokazala dosedanja raziskavanja.
Ljubljana, maja 1938. — Nepričakovano hitro in izredno silno naraščanje Mure v preteklem tednu je prizadelo velo škodo tudi kolonijam primorskih emigrantov v Benici in Petešovcih. Obe naselji ležita ob izlivu Lendave v Muro in sta nastali v prvih povojnih letih iz prejšnjih, vojnih barak. Sem se je priselilo večje število družin z Goriškega in iz Istre in v potu svojega obraza začele obdelovati zemljo, ki jim je vsaj ;. najnujnejšim za preživljanje vračala trdo delo.
V	noči od 23 do 24 maja pa je prišla nad nje nesreča! Okoli tretje ure zjutraj jih je zbudilo iz spanja močno šumenje vode. Nihče jih ni bil
i prej obvestil o velikih nalivih na Gornjem Štajerskem in o preteči poplavi.
Benica šteje danes 32 družin s približno 160 dušami. Petešovci pa 25 družin s približno 120 dušami.
V	manj kot pol uri sta bili obe koloniji pod vodo. Posebno hudo je bila priza<#ta Benica. Zaman so skušali Beničani ohraniti nasip ob potoku Lendava, voda ga je kljub njihovemu naporu porušila in valovi Lendave in Mure so preplavili njive in naselje. Večjo srečo je imela sosednja primorska kolonija Pince, kjer živi kakih 20 družin. Tam se je posrečilo obvarovati pred deročo vodo vas in polja.
Ko je voda pri Benici porušila nasipe, je zajela prav za prav vsa poslopja in poplavila vse polje in gozd v obsegu nad 1000 oralov. Vse po-
lonij. Naseljenci so žrtvovali vse, svoje imetje in svoje zdravje. Skoro vsi so postali na nezdravem ozemlju med Muro in Lendavo malarični, težko delo na polju in komaj zadostna hrana pa nudita najboljši teren ;.a širjenje jetike. Poleg tega pa jih težijo še dolgovi: anuitete za agrarno zemljo, prispevki za kolonizacij-ski fond in odplačila Zvezi agrarnih društev fea hiše. Petešovčani, Beničani in tudi Pinčani prav srčno želijo
<;a razdeli arhive sodnih, politično-u p ravnih in drugih oblasti na nekdanjem Primorskem. Komisija je pregledala in razdelila arhive v Trstu, Pul ju, Voloski, Idriji in na Reki ter rta Sušaku, v Kranjski gori, Radovljici, Škofjl Loki in Logatcu. Končala je svoje delo pretekli petek v Ljubljani. Niso pa še pregledani i it razdeljeni vsi arhivi, tako da se bo komisija ob priliki zopet sešla. Jugoslovansko delegacijo v njej so pri sedanjem poslovanju tvorili senator dr. Gregorin, referent ministrstva pravde Vinko Štrukelj iz Beograda in višji fnančni svetnik Ka-milo Ivon iz Zagreba. Italijansko ko misijo je vodil v zastopstvu zadržanega predsednika senatorja Salate šef državnega arhiva v Genovi Felice Perroni.
NEVARNO SPANJE POD VOZOM
Trst. junija 1938. — Da bi se malo odpočil v popoldanski.senci, se je delavec Angel Čepek, star 50: let,
zleknil pod voz, ki je stal na trgu da bi se jim to breme olajšalo m j Venezia in kmaIu zaspa]. Ko je pri-
1i dolgovi odpisali, kajti drugače ne ge] voznik> ni opazil) da nekdo leži
morejo več vztrajati na svojih me- j p()d njeg0vim vozom in je pognal
| i-onje. Zadnja kolesa so tako šla Beničani pa morajo zal misliti na ! preko nesrečneža, ki se je kaj kma-preselitev drugam, kajti na seda-, ¡u zbudi, ves v ranah z ^šilnim njem kraju spričo večkratnih letnih avtom ie bil v vsej nagli(si prepe-
bolnišnico, kjer so ugotovili,
1-leva iz Sv.. Marije Magdalene Spodnje podala po delu zvečer na morje z barko, da se malo razvedrita. Km& iu sta bila daleč od obale, ko ju je zajela noč in začela sta misliti n* vrnitev. V tistem trenutku je izšla iz Luke velika ladja "Gonite Verde", ki je bila namenjena v Zader. Da bi si ji» od blizu ogledala, sta se neprevidno približala tisti strasti, koder je šla ladja. Zaradi tega je bila njuna barka kmalu v območju valov, ki jih je
i»
poplav ne morejo več vztraj'ati, m so se v tem pogledu tudi že obrnili na pristojno politično oblast.
RAZDELITEV ARHIVOV Z ITALIJO
Ljubljana, junija 1938. — V mesecu aprilu je poslovala po večletnem premoru mešana jueroslovenska in
Ijan v
da ima zlomljeno levo lopatico rane na plečih in na levi rami.
ter
DRAMATIČNA REŠITEV
Trst, junija 1938. — Pretekli teden sta se delavca 31-letni Škerl E-m:l iz Rocola in 24-letni Silvii De-
r.apravila ladja s svwjimi se predno sta se zavedla opasnosti, sta bila že v vodi in v smrtni nevarnosti da ju ne raztrgajo vijaki. Na ladji so takoj opazili nesrečo in dali signal s sireno ter poskušali u" staviti ladjo, kar pa je' bilo nemogoče. Preteklo je nekaj časa predno je prišel rešilni čoln. Medtem časom je škerl našel v temi prevrnjeno barko in se je krepko oprijel. Toda; njegov tovariš se je zgubil. Prvega so kmalu rešili, za Deklevo pa je postalo iskanje težko. Celi dve ur; so letali s čolnom sem ter tja, a o De-klevi ni bilo ne duha ne sluha. Medtem časom so z ladje "Conté Verde'" ves čas svetili z močnimi reflektorji-Ko je bilo vse zaman, so poklicali s pristanišča vlačilca, ki se je hitro podal na kraj nesreče in kateremu se je kmalu posrečilo najti' ponesrečenega Deklevo. Kljub svoji močni fí-z'čni konstituciji je Dekleva komaj zdržal dverno borbo z valovi. Ko je bil še ta rešen, je "Conté Verde" naadljeval svojo pot. Z rešilnim avtom sta bila • prepeljana v bolnišnico, kjer bosta ostala nekaj dni. Posebno Dekleva je popolnoma iz.rčp«n zaradi mrzle vode.
THE
plavljeno ozemlje pa meri vec tisoč oralov, ako računamo ves levi breg Mure od Hotiže do Benice.
Voda je stala v nekaterih hišah do I m visoko. Zbegani Beničani so odpeljali živino, krave in konje, že po vodi čez že ogroženi most v Pince, prašiče in perutnino pa so morali spraviti v podstrešja. Most se je v prvih urah poplave porušil.
Petešovčani so rešili svojo živino na m aro f in k dvema kolonistoma, 1 aterih hiši sta bili edini ostali neprizadeti od grozne nesreče.
Voda je stala tu v hišah več kakor dva dni in je v nekaterih dosegla do 1 meter. Še tri dni pozneje so bila nekatera dvorišča pod vodo in velike mlakuže so pokrivala polja.
V Benici sta se dve hiši popolnoma zrušili, tri pa delno ostale pa so vse močno poškovane. V Petašov-cih je voda podrla tri hleve in bolj ali manj poškodovala vse hiše razen omenjenih dveh, ki stojita na varnejšem mestu.
Prebivalci so bili sililo zbegani in nikakor niso hoteli zapustiti svojih ogroženih domov. Večina se je naši anila na podstrešjih lesenih barak m hiš in oblasti so jih morale s silo izterati. Na pomoč so prihiteli tudi vojaki iz Ptuja. Z motornimi čolni so spravljali ljudi in živino na varno in so jim dovažali živež in obleko.
škodo cenijo v Benici na preko 300.000, v Petešovcih pa na preko 200.000 dinarjev. Ljudje so ostali brez hrane in živina brez krme. Treba je nujne pomoči, še posebno radi tega, ker je voda tudi pšenico, krom pir in druge pridelke na polju popolnoma uničila.
Prebivalstvo želi, da bi prišel ban in drugi zastopniki oblasti na kraj nesreče, da bi se osebno prepričali o grozoti zadnje poplave. Obe vasi sta že vajeni poplav, saj ne mine leto. da ne bi prestali večje ali manjše poplave. Toda letošnja poplava je spravila prebivalstvo v obup.
Z nujno pomočjo pa nikakor še ni rešeno vprašanje teh nesrečnih ko-
CIGARETTE
i
S
cts.
Poskusite jih!
SO NAJBOLJŠE VIRŽINIJA CIGARETE
Drobne vesti iz naših krajev
Gorica. — Te dni so se zaključili kmetijski strokovni stečaj i v goriški pokrajini. Tečaje so posečali seveda domačini in podueevali so jih ne samo v gospodarstvu in kmetijstvu, temveč tudi v italijanskem jeziku in t sindikalizmu ter o fašistični doktrini.
*
Gorica. — Na 4 mesece zapora je bil kaznovan 28-letni Josip Juretič, ker je prekoračil mejo brez potnega .lista.
*
Gorica. — V goriški pokrajini so imeli 21 aprila t. 1. 202 radio aparata v službi javne vzgoje. Od teh je bilo 121 v ljudskih šolah,.67 v dopolavo-lih, a ostalo v drugih fašističnih organizacijah. Oblasti si prizadevajo, da bi čimbolj pospeševale razširjanje radijskih aparatov, ker s tem u-pajo, da jim bo radio pomagal pri politični in šolski vzgoji siojev.
*
Ljubljana. — 250 trgovcev iz vse Julijske Krajine je prišlo na povabilo ljubljanske trgovske zbornice v Ljubljano, da si ogleda
iz Slovenije. To je ena največjih iz-, ložb do sedaj v Sloveniji.
Trgovci so v skupinah odšli tudi v okolico in se z lepimi vtisi vrnili domov čez mejo.
*
Štanjel. — Gad je pičil 13-letnega Antona Faganela, ko je nabiral drva po gozdu. V nevarnem stanju so ga pripeljali v goriško bolnico, kjer ga upajo rešiti s transfuzijo krvi.
nov podalo iz Benetk v Istro. Na poti so se ustavili A' omenjeni gostilni, kjer je bil ples. Iz besed je kmalu nastal prepir in pretep, ki se je končal slabo za Benečane. Zaradi tatvine vrča bencina in dežnega plašča na škodo omenjenih Benečanov so bili toženi Alojz in Anton Raž-ruan in Kari Grahonja. Ti so bili oproščeni, ker so se omenjene stvari našle. Obsojeni so bili le Peter in .Anton Umek ter Kari Grahonja vsak na 6 mesecev zapora zaradi telesnih poškodb.
*
Trst. — Matej Pribac iz Šmarja j pri Kopru je dobil od Mussólinija I 700 lir nagrade, ker mu je žena po- | vila dvojčke.
*
ŠE DVE MALI NESREČI
Trst, junija 1938. — Ko je 46-letni Frane Dembdč iz Izole izpregel oslič-najširših I ka, ga je ta nenadoma ugriznil v ro-! ko, ki mu je hitro otekla. V bolnišnici se bo moral zdraviti zaradi oslovske jeze dva tedna.
— Na cesti proti Dolini je padel s kolesa 25-letni Marcel Šavli iz Sv. Marije Magdalene Sp. in se nevarno pobil po obrazu ter pretresel možgane. Zdraviti se bo moral več tednov. VERSKA STRPLJIVOST V selih Ročinji in Rujnici sta pravkar izgotovljeni pravoslavna cerkev in džamija; obe so vaščani zgradili na svoje stroške. Zanimivo je, da so Turki pomagali graditi pravoslavno cerkev, pravoslavci pa muslimanom džamijo.
ODLIKOVANA OBMEJNA STRAŽNIKA
Bolgarski kralj Boris je odlikoval dva jugoslovanska obmejna stražnika, ker sta rešila gotove smrti dva bolgarska vojaka, ko sta že onesve-ščena ležala v snegu ter bi umrla, da ju nista naša graničarja rešila.
GASILSKI DOM V RIGONCIH
V Rigoneih pri Brežicah je bil svečano otvorjen nov gasilski dom. 0-tvoritvi je prisostvoval tudi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen.
velesejem.
Trst. — Na ministrski seji je bil odobren načrt zakona s katerim se odobrava izdatek 5 miljonov lir kot, prispevek države za graditev poslopij pravne fakultete in fakultete političnih ved v Trstu.
*
Trst. —• Pek Franc Mervov, star 48 let, se je po neprevidnosti preveč približal peči iz katere so uhajale močno razgrete pare, ki so mu povzročile velike opekline po obrazu. *
Trst. — 50-letni Prelc iz Sp. Vrem se je s kolesom zaletel v avtomobil in se je težje ranil po glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
*
Trst. — V velikem kanalu je utonil 40-1 etni Rudolf Jelen ko je hotel stopiti v barko. Njegov prijatelj, ki je stal na obali, mu ni mogel takoj pomagati in še preden je prispela pomoč, je Jelen zginil s površja. Nekateri pogumni plavači so se takoj vrgli v vodo, ker pa .je voda umazana, ga nisp mogli najti. Šele rešilnemu križu se je posrečilo po napornem iskanju izvleči iz vode truplo nesrečnika.
*
Trst. — Pred sodiščem je bila razprava poti Petru jn Antonu Umeku ter Ivanu Gropaju zarad; telesnih poškodb, ki so jih prizadejali dvema Benečanoma v gostilni Fonda v Dolini. To se je zgodilo 17. oktobra preteklega leta, ko se je 5 Beneča-
KNEZ PAVLE KUPIL UMETNIŠKA DELA
Na letošnji umetniški izložbi, ki je bila v Beogradu, je princ namestnik Pavle kupil za 101.000 din. umetniških del.
JEVCU
V Kragujevcu so svečano obhajali komemoracijo za 44 češkoslovaškimi podčastniki in vojaki, ki so bili za časa zadnje vojne ustreljeni v tem mestu od avstrijskih oblasti.
NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA DOVRŠENA
Dela na progi Bilec—Nikšic so dokončana. Kdaj bo otvorjena, še ni znano. Odpotovala pa je že v Beograd deputacija nikšičkih meščanov, da zaprosijo dr. Milana Stojadinovi-ca, da bi osebno prisostvoval tej o-tvoritvi.
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo.
Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer.
LIMA 1217, I nadstr.
IT. T. 23, Buen Orden Buenos Aires
IZLOŽBA SLIKARJEV IN KIPARJEV V MARIBORU
V Mariboru je bila otvorjena velika razstava slikarjev in kiparjev
PRAVLJICA IZ TISOČ IN ENE NOČI
| Sestra egiptskega kralja Faruka, princesa Favzija, se je zaročila s I prestolonaslednikom Irana, princem | Mohamedom Rezo Pahlevijem in mu bo v kratkem postala zakonska žena. Ob tej priliki se bo v Teheranu razvilo pravljično razkošje, ki spominja na pripovedovanje Šeherezade iz tisoč in ene noči.
Princesa nevesta je za. naše pojme še zelo mlada, ima namreč komaj sedemnajst let, vendar'pa je že zrela za zakon. Kljub strogosti muslimanske vere, katere tradicije se drže člani egiptovske kraljeve družine z veliko doslednostjo, je bila Favzija vzgojena v popolnoma modernem duhu. Šolala se je doma in v inozemstvu, je izvrstna plavalka in izvež-bana igralka tenisa ter ljubi moderne športe. Od trenutka, ko bo postala soproga iranskega prestolonaslednika, pa se bo morala umakniti svetu izpred oči. Preselila se bo v harem, kakor zahtevajo verski predpisi od vseh žensk v Iranu.
Poročno slavje bo v Teheranu. Princesa bo med svati nosila obleko, ki bo stkana iz zlata ter posuta z rubini, briljanti in biseri. Prednja kolesa kočije, s katero se bosta peljala ženin in nevesta po ulicah, bodo iz zlata, vsi drugi deli vozila pa. bodo "samo okovani z zlatom. Posodje za svatbeno mizo bo iz čistega zlata in predstavlja ogromno vrednost. Krona, ki jo bo nosila princesa Favzija pri poročnem obredu, bo vredna blizu dva milijona angleških funtov. Celo služabniki bodo na poroki imeli z dragulji obšita oblačila, tako da bo razkošje neveste iranskega prestolonaslednika zasenčilo vse, kar je doslej v podobnih prilikah videl svet. Amerika, ki se za to stvar zanima iz senzacionalnih nagibov, bo ¡poslala v Teheran cel zbor reporter-jev, da bodo poročali listom čimveč podrobnosti.
la vohunstva. Dokazali so ji krivdo | ter jo obsodili na smrt, pozneje pa ¡ je bila pomiloščena. Zdaj postane nuna. ..
bloditi in so jo morali spraviti v umobolnico.
■m< •:♦> •;♦> •:♦> <♦> <♦> <♦> •:♦> ZA PERAMUS	^
IN POVRŠNIKE dobite najboljšo postrežbo
3389
mszcm/M-- -;♦>• <«• ¡ FOTOGRAF
I J A
I "LA MODERNA"
v
'4
v
É moje
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice
fotografske obrti, vse 3 preuredil ter razstavil moje de- £ % lo, kjer se bo lahko vsak pre- M $ pričal o mojih neprekosljivih " izdelkih.
"4
VELIK POPUST PRI j FOTOGRAFIRANJU
4 Ne pozabite
I FOTO "LA MODERNA" $
I	S. SASLAVSKY	$
* Av. SAN MART.TN 2579 £ f Telefon: 59-0522 - Bs. Aires P
:>»>, ;:<♦>; >»>■; >:♦>, <♦>: :mntm®m<>
%
i
v
4
v
4
p
4
v
4
!¡5
I
v $
v ■
X
Š $
s*
$
«¡5 $
v
é
v
š
$
BS gg
$
4
4 *
*
V
5?
Krojačnici
LEOPOLD UŠAJ

BIVŠA VOHUNKA GRE V SAMOSTAN
Pariški listi beležijo, da odhaja v samostan lepotica Marija Ducret, ženska, ki je znana še izza svetovne vojne. V zadnjem letu vojne je štela Ducretova komaj dvajset let. Bila je krasotica, in prav to jo je privedlo na rob propada. Obtožena je bi-

'•*> i>ii>ii>ni11>i
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA''
kjer boste v vseh ozirih dobro postrežem z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cen j. rojakom
IVAN GAŠPARIŠIČ
Av. Alcorta 2363 Bs. Aires
i
t *
NOČ MED MRLIČI JI JE OMRA-ČILA UM
Doživljaj medicinke z varšavske univerze
Strašno stvar je doživela neka me-dicinka z varšavske univerze. S tovariši in tovarišicami je bila te dni popoldne zaposlena v secirni dvorani vseučilišča, kjer se je zakasnila, da ni opazila odhoda, sotovarišev. ] Sluga, ki je v mraku obšel prostore, takisto ni opazil v kotu zaposlene študentke in je tiho zaklenil vrata. Šele ko so čez nekaj časa ugasnile električne luči, je spoznala me-dicinka svoj položaj, toda bilo je že prepozno. Jela je klicati na pomoč, toda zaman.
Ker ni mogla nikamor oditi iz se-cirne dvorane, je skušala najti izhod skozi prosekturo, kjer je ležalo kakšnih šestdeset do sedemdeset trupel. Toda tudi vrata prosekture so bila zaklenjena. Za medicinko je napočila strašna noč....
Sluga univerze je našel študentko naslednje jutro nezavestno na tleh. Ko so jo spravili k besedi, je začela
Pozor Rojaki!
Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico
TINOGASTA 523 1,
Villa, Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo
krojaško obrt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v čemer naj te vsak sam prepriča.
Vljudno se priporoča
Ciril Podgornik
••se< <♦> •:♦> .>:♦>. •:♦> •:♦> RESTAURANT RECREO

SG ARMEN DI A 4947*
m	sy
Paternal — Buenos Aires n
¡"EL CAÑON"
$ Izvrstna domača hrana, prvo-a vrstno pivo in vino. — Pro-* stori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
♦
•:♦> .<«< ■»> <♦> <♦>; <♦>:
lf<
Se priporoča lastnik
PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. | PAZ — Buenos Aires $
;•:♦>:: >:«•: <♦> <♦> : •:♦> <♦> sal
Ni pomoči
Gospod Žolna se v zgodnji jutranji uri vrača natrkan domov; pa se zaleti v edinega človeka, ki mu pride nasproti.
"Goba pijana, ali me nisi videl?'" se zadere nejevoljno.
'Gospoda oprostite", se opravičuje Žolna, "hotel sem iti samo sredi, med vama..."
Pozor
? obrnite se do tehničnega konstruktorja
t Za načrte, betonske preračune
|	in Firmo,
*
t
FRANCA KLANJŠEK
¿Marcos Sastre 4351!
I
filia Devoto U. T. 50 - 0277 j
U
T\ DAR DOBITE
t . , ! na vsakih 6 slik, ki stanejo ed
I 3—6 , lepo sliko v barvah. Í Odprto tudi ob nedeljah, f Atelje MARKO RADALJ j Facundo Quiroga 1275 in 1407;
• U. T. 22 - 8327 |	DOCK SUD
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
erto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
%>>,: <♦>. •» • <♦>: <♦>.. <♦> - <♦>: :<♦> <♦> •»>. <♦>; •:♦> m>: :m< 'm-, >m. mm :,m
4
<5
«
i
I
ú
sj f
4
n
4
•S
i ■
i i
ROJAKI
NE POMIŠLJAJTE DOLGO
Vporabite priliko KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.—
Hlače fantazija $ 8.—
STANISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires
m
1 I
i I
I
I 1
I
1
¿mame •:♦> <♦>.: >:♦>. •:♦> •»> •:♦>	mmmmHi
ZANIMIVOSTI
Pomen boja kitajskega naroda in Evropa
ZANIMIVE IZJAVE NANKINŠKEGA ŠKOFA
M. Javornik je v Budimpešti obiskal škofa glavnega kitajskega mesta, Nankinga, msgr. Pu-Yina, da siiši njegovo mnenje o dogodkih na Kitajskem. Seveda so te izjave zelo zanimive in jih tu v izvlečku pona-t ¡skujemo za naše čitatelje.
Takole poroča M. Javornik, med drugim:
Iznad papirjev na pisalniku doni azijsko raskav glas v pozdrav: značilnost kitajskega zagrljenega govorjenja, ki mu je nemelodično oblikovanje v tujem jeziku težavno.
Mladi prelat govori v pozdrav in končuje delo. Potem se obrne k obiskovalcu tako, da svetloba iz okna potaplja njegov vzhodnjaško lepi, zanimivi moški obraz v temo. Pod obrazom se blesti zlat križ, v naglem gibu zažari tu pa tam višnjevi kamen na pastirskem prstanu. Začne se nagel, utrinkast, hlastav pogovor, ki preskakuje zaradi razumljivosti iz jezika v jezik, ne da bi cerkveni pastir z Daljnega, gorečega Vzhoda tudi za trenutek ošibil dinamiko svo je misli.
.. ."Ne poznam vašega ljudstva. Od tu se bom peljal čez vaše kraje. Toda če se vaš narod in njegova glasila zanimajo za našo bolečino, mora to bidi dober narod. Ne morem mu v teh kratkih besedah biti v . 1 svojem in svoje domovine imenu dovolj hvaležen.
.. ."Da, čudno se Vam zdi, da so vsi Kitajci tako neomajno za svojo narodno vlado in njena prizadevanja. Osnovna poteza našega narodnega značaja je verska strpnost, kakršne morda ne pozna nobeno dru go ljudstvo na zemlji.
'' Vpliv naših šol na kitajsko miselnost, zlasti na usmeritev mladine, je ogromen.
"Simpatije vsega kitajskega ljudstva so zaradi vsestranskega nesebičnega udejstvovanja katoliških misijonarjev na strani katoličanov. Naša narodna vlada je do katoličanov izrazito prijateljska; v njej je minister Ma-Čiang-Pei katoličan, moj dober prijatelj in sodelavec. Maršal Čang-Kaj-Šek je kristjan, čeprav ne katoličan, a težko boste dobili pri Katerem državniku toliko stvarnega spoštovanja in razumevanja tudi za katolicizem. Mogel bi Vam ogromno govoriti o tem, kako maršal podpira in pospešuje sleehrno kulturno udej-stvovanje.
. .,.Vsi Kitajci smo kljub različnemu verovanju eno glede narodnega vzora. Vsi smo Kitajci, to je velika resnica, ki nas druži zlasti zdaj, ko lega na nas mrak japonskega imperializma.
...Treba je poudarjati v Evropi, kjer vas slepi avtoritarna propaganda, eno resnico: na Kitajskem ni komunizma, ali, da povem drugače, ni ga več kakor v katerikoli evropski, navidez še tako ograjeni državi. Celo v diktatorskih državah,.to sem prepričan, je več komunizma kakor pri nas, da ne govorim o Japonski. Toda danes, ko ni moči začenjati vojske brez pretveze, začenja tisti, ki bi rad kak narod podjarmil, širiti propagandne laži, da je ta narod komunističen, da bi s pretvezo opravičil svoje imperialistične težnje. Za to imate dovolj najnovejših vzgledov tudi v Evropi, ki je mati teli laži. Japonci so proti nam prevzeli ta sistem in razkričali v svet, da je Kitaj komunističen.
...Če kdo more trditi, da pozna, kitajske razmere, morem brez strahu reči to jaz kot škof kitajske prestolnice. Poznam do dna svoje ljudstvo, njegovo bistvo in značaj in poznam kitajsko narodno vlado, s katere člani me vežejo odlična prijateljska čustva. Pred vsem svetom l ihko kot Kitajec in kot škof rečem, da je fraza o komunistični Kitajski
Naš narod je kmečki narod, narod malih posestnikov, brez vele-posesti in z nekaj mestnimi izjemami brez pomembnega industrijskega kapitalizma. Kitajski ljudski miselnosti je komunizem v nauku in dejanju tuj. V razdelitvi dobrin je ogromna razlika med nann m Japonsko: tam je ogromno zemlje last plemstva, vsa velika industrija pa je v rokah nekaj rodbin, zaradi cesar le japonski narod, narod proletar-cev.
.. .Kakor povsod je tudi pri nas peščica mladih zanesenjakov, ki so komunisti, in peščica "boljših" sno-bov, naveličancev, ki so se zatekli v to ideologijo. Mislim, da tudi pri Vas ni drugače. Toda organiziranega komunizma je bilo konec že davno pred vojno: zatrla ga je Čang-Kaj-Šekova vojaška in izobraževalna akcija. Celo nekdanja roparska rdeča vojska, ki je ni držala skupaj ideologija, temveč koristi, se je razšla in se delno vključila v narodno armado.
.. .Jaz se ne bavim s politiko, ker nisem politik, a prav zato lahko Vam in Vašemu narodu povem vso resnico. Kot Kitajec ljubim svojo domovino, a kot duhovnik še bolj ljubim resnico. Vsa propaganda proti kitajskemu narodu je zlagana. Žalostno je, da so vse mednarodne u-stanove, tudi Zveza narodov, pokleknile pred Japonci, azijskimi Pru-ai. Če nam te ustanove niso hotele pomagati, moramo iskati prijateljev po politični nuji. Če ima kateri na-
rod razloga, da se bori proti japonskemu osvajanju Kitajske, so to Rusi brez ozira na politično vladavino. Konec Kitajske bi pomenil konec Rusije. Do dna pa sem prepričan, da bi uničene Kitajske prej ali slej privedlo do uničenja Evrope in njene civilizacije. Po osvojitvi Kitajske bi Japonska postala najstraho tnejša vojna sila na svetu, ki bi plani lp na Evropo; Azija bi nadvladala had Zahodom in belini rodom — saj poznate napovedi japonskih voditeljev? Zato je naš boj proti Japoncem v bistvu tudi obramba Evrope in obramba krščanske omike. Če prosimo Kitajci pomoči od Evrope, gre pri tem ne le za nas, gre za človeštvo. Zaradi tega moramo ta boj vzdržati.
.. .Bomo vzdržali! Naš narod prezira smrt, se zna žrtvovati; imamo ogromen prostor in ogromno ljudi. Japonski napad nas zedinja. Dogaja se čudež: vojna je ustvarila narodno enotnost med stotinami milijonov ljudi, ki prej niso vedeli drug za drugega. Čim dalje Japonci gredo, tem bliže so pogubi. Zgodilo se jim bo tako, kakor se je Napoleonu v Rusiji: same zmage so ga ugonobile. In če nam evropski narodi pri tem ne morejo ali nočejo dati drugega, jih prosimo vsaj sočustvovala..."
Parančin, mesto v dolini Velike Morave
Plotnikov je nato prijatelja svojega nekdanjega dolžnika na svoje stroške dal pokopati ter na grob dal postaviti spomenik. Ta spomenik Ju-hanu naj priča, kako zvest in po-
šten je bil ta blago mož, ki zasluži, da se njegova zvestoba in poštenost še po smrti oznanja za zgled in posnemanje vsakomur.
Skrivnost prostosti človeške volje
Cez 30 let izkazana poštenost
Iz estonskega mesta Narva poročajo tale dogodek, ki naj gi ga prebral vsakdo:
Pred 30 leti je tamkajšnji čevljarski moster Ado Tuiberg kupoval usnje od petrograjskega usnjarja Plot-nikova. Nekega dne je zopet naročil nekaj kož za templance. Slučajno pa se je v tovarni nekdo zmotil, zaradi česar je tovarna poslala Tuiber-gu namesto 10 kar 1000 kosov. Tuiberg pa se ni menil za pomoto in je plačal Plotnikovu samo naročenih 10 kosov usnja. Ker je pisarna Plotni-kova tudi naredila pomoto, ki jo je prav za prav zagrešil njegov skladiščnik, Plotnikov pri sodišču ni mogel uspeti ter je tožbo izgubil. Bili pa so seveda to veliki denarji. Zato pa je mojster Tuiberg delal toliko lepše kupčije in dobičke.
mir, se je Juhan srečno vrnil v svojo domačo vas Narvo. Medtem pa se je Estonska odcepila od Rusije in postala samostojna država. Zato Juhan ni mogel dobiti nobene zveze z Plotnikovim. V Rusiji je bila revolucija in vse staro je bilo razdejano. Juhan ni mogel pri najboljši volji nič ukreniti in nič zvedeti . Nekega dne pa je pr i bežal skozi Narvo velik trop ruskih beguncev, ki so pribežali po večini iz Petrograda. Med temi nesrečniki je bil tudi nekdaj bogati tovarnar Plotnikov, ki je bil medtem docela obubožal ter se je v Nar-vi preživljal le s prodajo časopisov. S seboj je siromak imel tudi svojo družino, ki je z očetom vred stradala, ker je prodaja časopisov premalo nesla za vse lačne želodce.
Tukaj je Plotnikova slučajno spo-
Vest pa mu ni dala miru. Zavedal znal tudi Juhan, ki pa ni hotel Plot-
se je, da je storil nekaj nepoštenega. Ker pa se je bal javno to priznati, je skušal skrivaj počasi poravnavati. Vsako leto je brez svojega imena pošiljal petrograjskemu usnjarju večje svote denarja. Svojega imena pa nikdar ni imenoval, ker ga je bilo sram. S tem bi bil priznal, da je poprej tovarnarja ogoljufal. Čez nekaj let je začela Tuibergova čevljarska obrt padati. Svojo veliko delavnico je moral opustiti. Sedaj je imel samo š<- majhno delavnico, v kateri je delal sam s še enim pomočnikom. Vendar je kljub temu petrograjskemu tovarnarju vsako leto pošiljal svoj prispevek.
Nato je izbruhnila strašna svetovna vojna. Tuiberg in njegov pomočnik sta bila oba poklicana v vojsko. Oba sta kot ruska vojaka prišla skupaj na fronto, kjer je bil Tuiberg nevarno ranjen. Preden je izdihnil, je bil njegov pomočnik Juhan pri r jem. Juhanu, s katerim sta bila tudi poprej zaupna prijatelja, je pred smrtjo zaupal svojo skrivnost, ki ga je pekla vsa ta leta. Povedal mu je tudi, da je vsako leto pošiljal nekaj denarja Plotnikovu. Nazadnje je prisrčno prosil Juliana, naj on poskrbi, da bo Plotnikov prišel do denarja, kolikor ga mora še dobiti za tisto usnje. Juhan je svojemu umirajočemu gospodarju in prijatelju sveto obljubil, da bo izvršil njegovo zadnje naročilo.
Ko je bil čez dolga leta sklenjen
nikovu povedati, kako in kaj mu je naročil rajni čevljar Tuiberg. Pač pa je, kakor poprej Tuiburg, tudi sam vsako leto Plotnikovu pošiljal veji denarni znesek, ne da bi Plotnikov vedel, kdo pošilja. S pomočjo tega denarja, ki mu ga je pošiljal Juhan vsako leto, si je Plotnikov irmalu toliko opomgel, da je v Tali-nu kupil trgvino in da je bil najhujše bede rešen. V Talinu je Juhan vse svoje potrebščine kupoval pri Plotnikovu. Vse usnje je jemal le od nekdanjega dobavitelja svojega rajnega gospodarja. In gospodarjev dolg je plačeval s svojim zaslužkom.
Pltnikov je sicer na vso moč poizvedoval, kdo bi bil neznani poši-ljalec denarja. Pa tega ni mogel dognati. Nekega dne pa je bil poklican v državno bolnišnico v Narvi. Rečeno je bilo, naj brž pride v bolnišnico obiskat bolnika, ki umira. Takoj se je odpeljal v Narv.
V bolnišnici so ga vedli k postelji nekega bolnika, ki mu je bil na videz docela neznan. Ta pa se je dal spoznati kot prijatelj rajnega gospodarja prosil odpuščanja za krivico, ki jo je bil pred leti Plotnikov utrpel. Obžaloval je, da mu ni bilo dano, da bi bil mogel ves dolg porav-rati. Ker pa umira, mu naroča, naj si vzame njegovo delavnico z vsem, kar je v njej, ter si iz izkupička poplača dolžno vsoto. To je Plotnikov tudi obljubil storiti, da je pomiril umirajočega.
Prof. Max Planck, slavni fizik, u-temeljitelj kvantne teorije in Nobelov nagrajenec, ki je pred kratkim učakal osemdeseto leto, je v zanimivem predavanju razpravljal o stali-xču moderne fizike do naključij. Ko je snoval svojo teorijo, je dejal, da je naletel na pojave, ki v svojih zadnjih zaključkih zakon vzročnosti, na katerem temelji vse naše spoznanje, na videz naravnost razveljavljajo. Tedaj se mu je prvič vsililo vprašanje o zakonitosti vsega, kar se dogaja.
Čim dalje stopa moderna znanost, tem bolj se ji kaže, da so tudi tam. kjer smo nekoč domnevali naključja ali nerazložljive tajne sile, na delu nespremenljivi zakoni. Vsi vemo, da more današnje naravoslovje pojasnili marsikaj, kar je bilo nekoč nerazložljivo. Mimo tega pa uvidevamo, da je mogoče s pripomočki moderne psihologije izvajati tudi komaj dojemljive gibljaje, ki vodijo naše odločitve, iz dejstev, ki jih je mogoče jasno spoznati. Z napredujočim spoznavanjem duševnih gonov nastaja vprašanje, kje je med vsemi mogočimi goni in drugimi motivi še kaj prostora za odločitve proste človeške volje? Ali smo ljudje sploh še odgovorni za naša dejanja? Ali ni odgovorno zanje nekaj drugega, kar deluje v nas in za kar sami ne moremo biti odgovorni?
Znanstvenik, ki se od zunaj pribli žuje človeški duši vidi v njej vedno le zakonite pojave, to, kar je odvisno od trdnih sil — z eno besedo to, kar je določeno že v naprej. V mnogih primerih gre lahko tako daleč, da napove, kako bo določen človek v določenem položaju ravnal. Povsod se kaže tu naraščajoče spoznanje o zakonitosti duševnih dogajanj in skozi vso našo znanost gre ta poteza determinizma. Skoraj bi celo rekli,
da znanost ni nič drugega nego razvoj do čedalje širše posegajočega determinizma. Šele tam, kjer zakonitost tako dobro poznamo, da nam je mogoče z njo napovedati bodoče stvari, lahko govorimo o pravi znanosti.
Kar se tiče uporabe teh misli glede problema človeške proste volje, iahko trdimo, da more psiholog, k1-od zunaj opazuje človeka, računati vedno samo s trdnimi duševnimi zakoni. Seveda pa naša psihologija danes še ni toliko razvita, da bi mogla doznati res vse činitelje, ki so potrebni tudi za najmanjša človeška dejanja. Vendar pa je psihološki o-pazovalec tako rekoč že po poklicu dolžan biti determinist. Njegova naloga je vendar ta, da spozna in pojasni čim več duševnih zakonitosti.
Toda človek vidi samega sebe ne samo od zunaj, temveč tudi od znotraj. Nikoli mu ne bo mogoe pregledati s hladnostjo opazovalca svojih lastnih nagibov. Vsi zakoni, ki jih lahko opazuje zunanji opazovalec, ostanejo delujočemu samemu skriti. In v tem dejstvu, pravi prof. Planck, leži skrivnost prostosti človeške volje. Volja je sicer objektivno vezana, subjektivno pa prosta, je formula, ki izvira iz njekovih raz-motrivanj.
ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
MK 3KC m »X :<«•:. <♦>
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
J
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI S K SLOVENSKI	SUIPACHA 28
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OI? ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G ODE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 15 4 2
%
i
I
I
i Jy
■
v á
'i
V
X-.
¿KROJACNICA MOZETIČ
i»
če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
Š
^OSORIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires 8
v
¡k< ::<♦>, :*ec >:♦>, >:♦>: :«►>"' . >:♦:< >s» >:♦> <«• *: mk >3» >»>•
v
V *
!y
S *
'i
I $
i i
%

PRVA VELIKA KAMPANJA
za
»SLOVENSKI LIST"
PRVA NAGRADA
Vozni listek za Evropo in nazaj
Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za celo leto.
Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje.
Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na
t	"SLOVENSKI LIST"
I Naročniki in naročnice! če le vsak enega naročnika pridobite,
I	pa je zadeva rešena.
f Če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem večjo
|	možnost, da zadeneš glavni dobitek.
NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LJST"
I	^U
prava
Tropezón
Tropezón! Tramvaj "Lacroze", ki vozi v Campo de Mayo pozna to postajo, ljudje imajo tudi v besedi to ime. Če ga pa na pismo deneš, so poštarji kar v zadregi, ker za pošto ne obstoja Tropezón. Poštna uprava pozna le San Martin in Caseros. Deli ju pa tir Lacroze j evega tramvaja, ki vozi proti Hurlinghamu. Zato pač ni čudno, če se naročniki naših listov pritožujejo, da dobivajo z večteden-sko zamudo. Saj pride v Tropezón áele tedaj, ko je bilo zavrnjeno iz Mendoze, kamor je šlo s PCP.
Prav ta stvar je bila povod, da sem oni dan spet stopil doli v Tro-pezon, ki leži med Caserosom in San Martinom. Spada pa vse to v občino San Martin, kamor pristoja tudi Lurdes in Lyneh in San Andrés, tako da je ta občina zelo obsežna in tudi močno obljudena. Na njenem ozemlju živi gotovo čez sto slovenskih družin.
Tropezon je kraj, ki zadnje čase vedno bolj napreduje. Vse več je zazidanega, rastejo že tudi tovarne, ima že lastno šolo. Le Bog je še brez vsake strehe in imajo do bližnje cerkve kakih 20 kvader, bodisi v San Martin ali Caseros ali v Lurdes.
Bil sem že pred meseci v Trope-zonu, kjer sem nepričakovano našel znanca svojih mladih let, Blaža Ve-herčana in obiskal tudi precej družin. Pa me je zalotila noč. To se pravi, da mi je moglo le malo ostati v spominu, kje so naši ljudje.
To pa niso mačje solze, kako poiskati na primer Poldeta Vovka, ki živi na ulici Pres. Mon na 148,ker Tropezon je tako moderen, da številk ne potrebuje. Samo eno sem videl in tista je bila 262.-..
Pač ni kazalo drugega, kot poslu-žiti se običajnega sredstva. Povprašati.
Saj prav tamle stoji ženska, ki bi bila čisto lahko Slovenka po svoji zunanjosti!
Nisem se zmotil. Bila je Slovakinja. Kar vesela je bila tudi ona mojega pozdrava in me opozorila:
"Glejte, tamle! Ona žena je Slovenka!
"Dober dan, me je pozdravila. Po sliki vas poznam, vidim vas pa danes prvič!" tako mi je povedala Go-rupova gospa, ki je šla s svojo mah) ravno v trgovino. "Tamle doli na voglu je naša hiša. Pri moji stranič-ni ste pa že bili".
Takole sem torej že stal na slovenski sledi in sem potem po vrsti obiskal Brckove, Starčeve, Šeperje-ve, Rožanceve. Oglasil se pri Ve-harju in pri Baučarju, Svetinu, pri Mučiču. Poldeta Vovka pa pri vsem ¡
in št 14$
tem nisem našel, čeprav sem ga na vsak način poiskati želel. Bil sem že precej pozen in ga pač nisem smel vleči iz postelje, ker mora bojda že ob 4 uri zjutraj na delo.
Po redko se pokažete k nam.
Kaj pa morem. Če je pa moja fara tako zelo široka.
Pa saj vedno kaj zvemo o tem kod hodite. Zadnjič smo imeli pravi haló, ko smo brali od Blaža, kako ste vse opisali.
Pa veste, da je Blaž sina kupil!
Lepa stvar od njega, da me ni povabil na pogačo!
Saj ga še krstil ni!
Ga bom pa že moral v roke vzeti, tega Blaža!
Seveda je Blaž zadevo kmalu enostavno rešil.
Za krst je treba tudi botra. In botra je teže dobiti kot otroka. In če živi boter tam v Mercedes, kjer je stric Leskovec.... To je daleč!
Tisti Leskovec, po domače Habe-tov iz Predgriž, ki ga je moja mama nabila, ker ji je kot nagajiv paglavec na vrtu kak nageljček utrgal, tako sem se domislil, kar mi je stric Leskovec pred nedavnim sam pripovedoval iz svojih mladih spominov. Lojze Leskovec je namreč sosed doma moje matere v Črnem vrhu.
Take so torej slovenske zgodbe v Tropézonu.
Kaj pa romanje v Lujan? Kdaj bo letos? je vpraševala gospa B. Imamo obljubo! Bo treba iti.
Letos-pa mi Slovenci ne bomo šli v Lujan. Preveč je vsako leto, zakaj tam v Lujanu bi človeka iz kože deli. Saj mora človek še stol plačati, čeprav s svojim sedalom sedi! Pa naj se letos pod nosom obrišejo za naše solde, če mislijo, da imajo tam Marijo za to, da mi njim denarje nosimo. Je prevelik izdatek, da bi mogli romati v Lujan vsako leto. Naša romanja nimajo namena, da ljudem denar iz žepa vlečejo, temveč le, da se Materi božji oddolžimo. To pa lahko napravimo tudi drugače. In prav gotovo bo velika večina Slovencev z veseljem pozdravila moj načrt, da letos mesto romanja v Lujan priredimo celodnevno slovesnost v Lurdu, kjer so naše slovesnosti vselej tako lepe in domače.
Novembra meseca bomo torej imeli v Lurdu našo slovesnost z mašo dopoldne, popoldne pa še kaj za razvedrilo v dvorani in cerkveno po-božnost. Takrat torej upam, da se bo zbralo Slovencev od vseh strani, da bo veselje.
Kako je prav, da ste prišli. Že davno je mož namenjen do vas, je rekla gospa Š., da bi se dogovorili ra- j
di našega Berteljčka. že devet let ima, "pa še ni bil pri prvem sv. Obhajilu. Tukaj je pa tako sitno za to. Na vse strani je daleč. V šoli se učijo katekizma, toda v cerkev ni kam. Kamorkoli bi hoteli je 20 kvader.
Tudi ta zadeva se bo lahko rešila. Saj bomo letos imeli tudi slovesnost prvega svetega Obhajila. V nedeljo 18 decembra se bo vršila ta lepa slovesnost na Paternalu in kar za tedaj bomo pripravili malega.
Vedno greste okrog in tudi kake slike pokažete potem po slovenskih listih. Boste morali še nas kaj poslikati, je menil nekdo.
Pa bi res bilo lepo, če bi se priredila ob priliki kaak slovesnost tudi v Tropezonu. In celo potrebno bi bilo in tudi prilika za to se kaj lahko dobi. Ali se vam ne zdi, da bi se napravila neko nedeljo skupna slovesnost blagoslova hiš. Saj je tako malo božjega blagoslova po teh naših domovih. Nekatere obiskujejo vse nesreče na svetu. Tudi so nekatere hiše v nedeljo zidane... In če bi vsega tega ne bilo nič, saj je tudi tukaj prav kot doma Bog vsega gospodar in bi bilo res nad vse primerno, da se priredi ob priliki blagoslovitev vseh slovenskih hiš tukaj, kakor bi bilo primerno tako slavnost prirediti tudi po dragih slovenskih naselbinah.
Take in podobne stvari smo ugibali, dan je pa že davno ugasnil in je bila ura že ob osmih, ko sem trkal na vrata pri Poldetu VoVku. Nisem ga hotel preveč nadlegovati. Pa lipam, da ga bom drugič lahko našel, čeprav na hiši ne bo številke.
Hladnik Janez.
CERKVENI VESTNIK
17 julija maša na Paternalu za Seb. Mozetiča. Molitve na Paternalu.
24. julija maša na Avellanedi. Molitve na Avellanedi ob 3 uri. Na Paternalu ob 4 h.
Na Cirilovo nedeljo je bila pater-nalska slovesnost prav lepa. Le vde-ležba bi bila lahko bolj velika. Pevci so pri maši prekrasno zapeli. Prav gotovo ni v nobeni tukajšnji cerkvi bilo ta dan tako lepega petja.
Še in če prosim in ne bom nehal
nadlegovati s prošnjo, da pokažite nekaj več dobre volje za slovensko službo božjo. Nekaterim je pač res nemogoče, da bi prihajali. A pridite vsaj tisti, ki bi lahko! Pevci se tako velikodušno žrtvujejo, pevovodja je neumoren, a verniki ste pa tako trdi in nepremakljivi!
Vsak veren Slovenec naj sklene, da bo vsaj enkrat vsak mesec gotovo prišel k slovenski službi božji.
24. julija, to bo pred sv. Jakobom, bo služba božja na Avellanedi. Maša in tudi popoldanska molitev. Potem ste pa povabljeni tudi na zabavno prireditev, ki jo bo imel avežanedski pevski zbor v prostorih pri Celecu, poleg kapele, kjer je služba božja.
Prav od srca se boste nasmejali, pa tudi naše rojake onstran Ria-chuela boste od bliže spoznali.
Krščeni sta bili Gladiš Alicija Graj na Avellanedi, Honorina Roza Moro v San José de Flores.
Hladnik Janez.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TTltravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane.
ČREV-A-: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te viste v Argentini. —- Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Kmetska idila v Sloveniji
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 97
—	Nepopisno veselje je napolnilo mojo hišo, žena me je vsa solzna poljubljala, pa tudi jaz sem plakal in moji so mislili, da so to solze veselja.
—; Ko je odšla žena za trenutek v kuhinjo, sem se podal v svojo sobo, zaklenem vrata in vzamem iz pisalne mize samokres.
Položil sem samokres poleg sebe, nato pa vzamem papir in začnem pisati poslovilno pismo. Hotel sem priznati svojo poneverbo in prositi za odpuščanje.
—	Hipoma pa začiHim, da me je pogladila po glavi neka mehka roka, a obenem opazim, da je izginil samokres s pisalne mize.
—	Poleg mene je stala moja hčerka Sonja.	t
—	Oče! — vzklikne jokaje. — Oče kaj nameravaš? —
—	Jaz jo^bbjamein in ji vse priznam. — Dolgo je premišljevala, nato pa reče:
•— Moramo najti pot, da se boš rešil. — Nekdo ti mora pomagati! —
■— Pomagati! — zakličem trpko. — V svojem življenju sem že mnogim pomagal, toda sedaj, ko potrebujem sam pomoči, je ne morem najti! —
—	Oče, našel jo boš — vzklikne Sonja. — Poznaš-li mojo prijateljico Elizabeto Voroncov? —
•— Poznam jo —, odvrnem, — to .'le vnukinja brusilca dijamantov Petra Voroncova, ali ne? —
—- Da, oče, spoznala sem njenega
deda! — On ni samo dober človek, temveč je tudi zelo moder. On ti bo pomagal!
—	Otrok, kaj misliš, jaz ga vendar ne poznam. Kje mi bo pomagal tujec, ko so me zapustili vsi moji prijatelji! —
—	Z eno besedo, prišel sem k vam in vam vse razložil. — Vi ste odšli v sosedno sobo in ste se povrnili z zavitkom bankovcev. Brez besede Ste mi izročili pet tisoč rubljev.
In tako sem bil rešen. Ko je zvečer revidiral direktor blagajno, mi je dejal:
—	Vedel sem, da je pri mojem Ka-zimirju Fedoroviču vedno vse v najlepšem redu. V vaši novi službi pa .vam želim obilo sreče! —
—	Mar misliš Peter, da sem to kdaj pozabil? Mar nisva od takrat prijatelja? —
—	Kazimir, prijatelj si mi! — mu odvrnem. — Toda to malo uslugo, ki sem ti jo takrat storil, si mi že davno poplačal. Tebi se moram zahvaliti, da sem lahko tako dolgo živel v Petrogradu brez potnega lista! —
—	Zakaj se pa nisi sedaj obrnil name? — me vpraša svetnik, ki je že davno vrnil svoj dolg, še prej, kakor sem sam pričakoval, ker je postala njegova Sonja medtem slavna pevka.
Tega večera me Fedorovič ni pustil, da bi odšel. Odvedel me je k svoji ženi in otrokom, ki so me radostno pozdravili. — Sonja je bila doma in neprestano sem moral misliti na Elizabeto, ki je bila njena sovrstnica.
—	Ko sem odhajal, sem povedel Fedoroviča v moje stanovanje in od takrat me je dnevno obiskoval in me
prepričeval, da se mi ni treba ničesar bati.
—	Pripovedoval sem mu tudi o vas. Toda on je skrbel tudi za vaju in če tega ne bi storil, bi vaju že davno odkrila policija.
—	Ko sem pil zjutraj svoj čaj, je nekdo nenadoma potrkal na vrata. Ko sem jih odprl, je stal pred menoj moj prijatelj Fedorovič, bled kot smrt.
—	Govori! — vzkliknem, — reci mi vse, kar veš! Gotovo so odkrili, da se nahajam v Petrogradu. —
—	Ne, odvrne Fedorovič. — Ne gre zato. Ti si varen, a ravno tako tudi tvoja prijatelja.
—	Stari prijatelj, pripravi se, ker ti moram sporočiti važno vest, ki je obenem srečna in nesrečna.
—	Toda koga se tiče? — vprašam.
—	Elizabete! —
—	Jaz vztrepečem. Moral sem se vsesti, ker bi se drugače zgrudil na tla.
—	Elizabete? — vzkliknem. — Moje nesrečne vnukinje, ki je že davno mrtva?
—	Prevaril si se, dragi prijatelj! — odvme Fedorovič. — Elizabeta ni mrtva! —
—	Ni mrtva? — jaz skočim, da ga objamem in da se mu zahvalim za to srečno novico, toda on me prime za roko in reče:
—	To je bil srečni del moje novi. ce, toda sedaj prihaja na vrsto ono, kar se ti bojim povedati: Elizabeta, tvoja vnukinja Elizabeta Voroncov, je soproga človeka, ki se je doslej izdajal za Turka in se imenoval Me-
hmed Ali paša in ki je živel doslej *
v Petrogradu zelo razkošno.
—	Policija ni vedela, kdo je on in
carica je le popolnoma slučajno od-| krila, da ni Turek in tako se je na naše največje iznenadenje pokazalo, da je ta človek prav za prav Aron Katz, ki je nam že dolgo znan. —
—	Lahko si mislita, draga Olga in Mirovič, da se mi je zdelo, da sanjam. Moja Elizabeta je bila torej lepa baronica Ely? — Ne bi verjel, če mi ne bi to pripovedoval tako resen človek, kakor je svetnik.
—	Oh prijatelj —, vzkliknem, — če je to vse, kar mi hočeš povedati, potem sem srečen, presrečen, takoj bom šel k njej, da se z njo poraz-govorim! —
—	Počakaj, počakaj! Nisi še vsega slišal! —
—	Mar to še ni vse?
—	Ne, ni vse! Svoje Elizabete nebi več našel. —
—	Kaj ? Mar ne stanuje več v oni sijajni palači? Slišal sem vendar, da ima Mehmed Ali paša veliko hišo.
—	Imel jo je še sinoči do druge ure —, me prekine prijatelj — Po-noči pa je dala carica aretirati ne samo Ali pašo, temveč tudi tvojo Ely-Eliízabeto. —
Jaz prestrašeno zakričim.
—	Obenem pa je dala še nekoga aretirati. Z njima vred so odpeljali v Petropavlosko trdnjavo uklenjenega tudi mojega najvišjega predstojnika, guvernerja policije barona Pa-seka.
Nato mi je Fedorovič pripovedoval, da sta Elizabeto in njen dozdevni mož, tvoj oče, Olga, obsojena na ječo v Sibiriji in da bosta zvečer odpotovala v Sibirijo.
—	Vzdihoval sem, svetnik me je skušal potolažiti, kar se mu pa ni posrečilo. Ko sem ga pa vprašal, če ve za kak nasvet, zmaje z rameni in reče:
—	Znano ti je, draki prijatelj, da je popolnoma nemogoče rešiti ljudi, ki so transportirani v Sibirijo.
—	Še težje pa je rešiti kaznjence, če. se že nahajajo v kakem sibirskem rudokopu, od koder se ne povrne nihče več živ. Če nameravaš torej kaj ukreniti, se mora to zgoditi še pred-no pridejo na cilj.
—	Tvoje mišljenje je torej — vzkliknem — da naj poskusim Elizabeto rešiti in za časa transporta? —•
—	To je edino sredstvo, ki ti je na lazpolago — mi odgovori prijatelj.
—	Fedorovič mi obljubi, da se bova popoldne ponovno sestala in da bo do takrat premišljal, kaj se da storiti. In sedaj sem prišel k vama, da vam sporočim to žalostno novico. —
Mirovič in Olga sta ginjena poslušala pripovedovanje starega Voroncova. Ko je Voroncov končal, zakli-če Olga:
—	Svetnik ima prav! Rešiti bi jih mogli edino-le, dokler bodo na potovanju! —
—	To je tudi meni jasno — reče Mirovič — samo še ne vem, kako? Sam sem že doživel tak transport in dobro vem, kako težko je pobegniti stražnikom.
—	Če je sestavljen transport samo od treh kaznjencev, pomeni to, da jili bo spremljalo najmanj dvanajst stražnikov pod vodstvom poročnika. Kozaki jezdijo, kaznjenci pa morajo med njihovimi vrstami hoditi peš. Povrh pa so še uklenjeni v težke verige. Ne morem si predstavljati, kako bi jih mogli rešiti. —
—	Nekaj pa moramo vendarle u-krehjti! — vzklikne stari Voroncov, — četudi plačam poskus osvoboditve z glavo! Mar naj mirno gledam, ko mi bodo odpeljali v Sibirijo mlado in lepo vnukinjo, kjer bo umira-
SL
I E§1 S
T
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
SKOZI NERAZISKANO AFRIKO
Povratek odprave na Ruvenzori
Pred dnevi se je vrnila v Nemčijo odprava, ki je obiskala afriški Ruvenzori in jepo šestmesečni odsotnosti dovršila svojo nalogo v območju Kilimandžara. Najlepši uspeh je dosegla odprava s svojimi turističnimi rekordi. Pod vodstvom Eugena Eisenmanna je plezalo šest mož po najvišjih grebenih afriškega gorovja in ti so doživeli zadoščenje, ki ga dajejo zmagovalcu skoro nedostopni vrhovi.
Ekspedicija se je v Afriko grede v Genovi ukrcala na ladjo ter se je odpeljala najprej skozi Sredozemsko morje in Sueški prekop do Mombas-se. Tam se je izkrcala na afriškem ozemlju. Angleške oblasti so šle nemškim hribolazeem na roko. Pohod na Kilimandžaro se je začel pri Mošiju, dva udeleženca odprave sta plezala po južni strani čez Kibo. V začetku februarja so turisti nadaljevali pot skozi Ugando in so dosegli Kamba-lo. Nato se je začelo prodiranje v območje Ruvenzorija.
Hribolazci so morali tukaj najprej skozi velikanski pragozd. Pri tem so jim bili v veliko oporo nosači, ki so opravili veliko delo, kajti na poti skozi ta pragozd so se skrhale že mnoge ekspedicije. Potem so se začele plezalne ture v pravem pomenu
besede. Cesto so morali udeleženci ekspedicije plezati čez grebene v višini 5000 m. Preplezali so Stanleyev vršac ter izvršili pri tem važna kartografska dela. Ko so ta bila pri kraju, je začel odpravi pohajati pro-viant, približala se je pa tudi deževna doba. Napori so hribolazce tako izčrpali, da so se morali polagoma vrniti, ker so štirje dobili malarijo, ki je silno oteževala ekspedicijsko delo. Po vrnitvi v Mombasso, so potovali vzdolž zapadne afriške obale do ta Dobre nade, kjer so se zopet vkrcali na ladjo, ki jih je odločila v Hamburgu.
STRELCI MED ŽIVALMI
Velik del živalstva more živeti le od lova in ropa. Da si ulove svoje kosilo, uporabljajo živali vse svoje organe, zobovje, kremplje itd. So pa živali, ki imajo za to na razpolago celo "strelno" orožje, pasti in podobne pripomočke.
Najbližji primer lovca s pastmi nam daje zloglasni volkec, ki je prav za prav ličinka kačjemu pastirju podobne žuželke. Ob sončnih in peščenih poteh gradi volkec svojevrstne lovne jame. Ker je preveč neokreten, da bi ulovil svoj plen v teku, si gradi majhne, lijaste jame, v katere naj bi njegove žrtve padale. Že zgraditev takšne jame je za komaj centimeter dolgo živalico veliko
Dekleta v Jugoslaviji v narodni noši
delo. Najprvo izkoplje krožni jarek, prvi obroč vdolbine, ki se navzdol čedalje bolj zožuje, potem sledijo drugi, čedalje manjši in globlji obro či, z glavo izmetava pesek iz jame. Ko je lijak pripravljen, se ližinka skrije z mogočnimi čeljustmi na dno in preži. Če se prikaže kakšna mravlja ob robu jame, zdrčijo peščena zrn na dno in mravlja pade v jamo. Če ji uspe, da se reši groznih klešč, s katerimi je zagrabi ličinka, vendarle ne more uiti. Najpozneje ob robu jame pade nanjo dež peščenih zrn, ki jih je volkec s svojim širokim vratnim ščitom zagnal vanjo. Zopet
pade na dno in v drugič se kleščam ne iztrže več.
Tudi med ribami je vrsta, ki na razne žuželke po vseh pravilih strelja. Kot izstrelke uporabljajo te ribe vodne kaplje, ki jih zaženejo z veliko silo in udovito točnostjo proti plenu. Te ribe živijo samo v rekah in nizkem obmorskem vodovju Zadnje Indije, Indokine, severne Avstralije in Polinezije.
Med vodnimi rastlinami skrite prežijo negibno na svoje žrtve. Kaplje, ki jih izstrelijo vanje žrtve o-mamijo, da padejo v vodo in tu jih ribe požrejo.
Za kratek čas
Nakupovanje
*	T
"Ali mi dovolite, gospod šef, danes popoldne prosto?"
"Zakaj?"
"Moja žena bi rada šla v mesto rakupovat in želi, da bi šel z njo."
"Danes vam žal ne morem dati prosto.''
"Najlepša hvala, gospod šef, najlepša hvala!"
ummmmm
ZLATKO BADEL
Calle Agüero 2151
U. T. 44 - 3317
BUENOS AIRES
VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO
BREZPLAČNO
K
STARA
SLJIVOlfICA
BADEL
UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH
«tu
PELINKOVEC
BADEL
PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE.

la počasne, toda gotove smrti. Ne!! Poskusil jo bom rešititi! Pa četudi se bom moral sam boriti s kozaki, jaz se ne bojim!
—	Mislim, da bo najboljše — reče Olga,^_ če najprej slišimo, kaj pravi vaš prijatelj svetnik. Voroncov, danes se bodete z njim sestali? Kje?
—	V neki kaavrni. —
—	Smeva-li iti z vami? —
—	Seveda! Fedoroviču sem tako že rekel, da bodeta prišla najbrž tudi vidva z menoj. —
Voroncov ostane še nekaj časa na obisku. Ko pa je odbila ura pet, se podajo vsi skupaj v predmestje, kjer se je nahajala v neki stranski ulici mala, zapuščena kavarna.
Čim so sedli, je že vstopil svetnik.
—	Tukaj lahko mirno govorimo -- reče svetnik in jim ponudi roko. — Poznam namreč lastnika kavarne in mu lahko popolnoma zaupamo. Pojdimo v zadnjo sobico, kjer nas ne bodo motili gosti! —
Ko so posedli za mizo v mali udobni, sobici, začne Voroncov nestrpno vpraševati:
—	Fedorovič, ali ste premišljevali, kako bi rešili ubogega, nesrečnega otroka? Moj Bog, če bi se nam posrečilo iztrgati. Elizabeto iz rok njenih krvnikov, kako bi vam bil hvaležen, kako bi mirno zatisnil svoje 1 rudne oči! —
Kazimir Fedorovič ponudi svojemu prijatelju roko in reče:
—	Peter Voroncov, nekoč si me rešil sramote. Rešil si me in me o-srečil. Obljubljam ti, da bom El;za-t eto osvobodil, toda izgubil bom službo, če bo carica zvedela za moje predrzno početje. —
—	To se ne sme zgoditi! — vzklikne stari Voroncov. — Spomni se svojih otrok! —
—	Prijatelj, ne skrbi zanje .— od-
vrne Fedorovič, na obrazu pa se mu pojavi smehljaj. — Odkar sem v flužbi policije, sem si pridobil premoženje. Premožen sem, skoraj že bogat, razen tega pa je moja Sonja postala slavna pevka in zasluži velike vsote denarja. Peter, pomagal ti bom in jaz sem srečen, da morem :-.ate kaj storiti! — — Sedaj pa poslušajte moj načrt! Štirje ljudje, ki so sedeli za mizo v mali zadnji sobici kavarne, začne-,o šepetati. Svetnik jim je šepetajo razložil svoj načrt in ko je končal, okličejo vsi, Voroncov, Olga in Mirovič navdušeno:
— Da, tako je! Tako se nam bo posrečilo! Tako bomo Elizabeto in I ,\i na Kal za rešili! —
85. POGLAVJE V Sibirijo .Med Petrogradom in med Moskvo se razprostira ogromna ravnina, ki se zdi nesrečnežem, ki jih poleti pošljejo v Sibirijo prav tako strašna, kakor ogromne snežne poljane na oni strani sibirske meje.
Na sibirskih snežnih poljanah vlada strašna zima, ki muči kaznjence, na ravnini med Petrogradom in med Moskvo pa žge solnce tako neusmiljeno, iz zemlje puhti tako neznosna vročina, da marsikateri okovani jetnik na poti pade in izdihne.
Nekega vročega poletnega dne se je po tej ruski preriji pomikala majhna karavana.
To je bila ena izmed onih žalostnih povork, ki jih Rusi tako mnogokrat vidijo.
Dvanajst kozakov na konjih je spremljalo tri kaznjence, ki so bili lesno zvezani z močno "elezno veri-«o.
Bila sta dva moža in ena žena, njena vitka in dražestna postava pod sivim plaščem pa je izražala
moč in odpornost, več poguma in volje, kakor je bilo videti na obrazih •«jenih sotrpinov.
Včasih se je nagnila mlada žena k staremu človeku, ki se je še komaj premikal. Starec se je naslonil na njeno roko in jo pogledal s hvaležnim pogledom.
—	Draga moja Elizabeta —, reče starec, ki ni bil nihče drugi, ka-l-or stari Aron Katz, — upam, da ti ne bom več dolgo v nadlego. Yutirn, da ne bom kos tem strašnim naporom. V Sibirijo ne bom prišel. Moči me zapuščajo, ne morem dalje! —
—	Prijatelj, bodite pogumni, —-zašepeče Elizabeta. — Marsikdo je brez trohice upanja korakal po tej poti v Sibirijo, srečno naključje pa ga je rešilo iz sibirskega pekla. —
—	Mene bo rešila edino le smrt!
—	Tedaj bom tudi jaz umrla, — vzklikne zamolklo Elizabeta. — Kaj bo tam z menoj če ostanem sama med temi strašnimi tujimi ljudmi? Vi ste vsaj moj zaščitnik in v vaši prisotnosti me ne bo nihče surovo žalil.
—	Otrok moj, ali so vas že opla-šili? — vpraša Aron Katz.
—	Kdo neki je bil tako prijazen? — vpraša starec.
—	Poročnik! —
—	Kaj — ta mladi; poročnik? — ] reče Katz. — Ali veste, kdo je ta ' poročnik? Imenuje se Soltikov —
Pavel Soltikov in je brat one Natalije, ki je bila navzoča pri vašem dvoboju s carico. —
—	Ah, to je angeljsko dobra de-l<li;.n! — vzklikne Elizabeta. — Ni-1 dar ji ne bom pozabila, kar je storila zame. Natalija je b la edina, ki me ni zapustila in je pazila name, dokler niste vi prišli. O, prav dobro se še spominjam tistega jutra! —
—	Vidiš Elizabeta, ta poročnik je
Natalijin brat. Lep človek je, postal pa je krut in surov. Mar me ni včeraj udaril s sabljo — mene starca I? Elizabeta, mar nisi opazila, kako nas vod; po najhujši vročini. — Oh, moja uboga, stara glava — boli me — 'mislim, da bom znorel. Oh Bog! Strašno mi je! — Elizabeta, mislim, da bo to moj konec! —
Starec obstoji in si pritisne roko na srce.
—	Počakajte! — zavpije Elizabeta na ves glas. — Počakajte, v imenu božjem — starec umira! —
Eden izmed kozakov je takoj od-jahal k poročniku, ki se je približal kaznjencem.
—	Že zopet ste se ustavili! — zavpije mladi poročnik. — Zares bi bilo že najboljše, da bi vrag vzel tega starca. Kako neki naj ga pripeljem v Sibirijo, če ga vedno zapušča zavest?
—	Gospod poročnik —, zakliče tretji kaznjenec, bivši ravnatelj petro-grajske policije baron Pasek, — go. spod poročnik, ta človek se pretvarja in smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim na to. —
—	Jezik xa zobe! — zavpije jezno častnik, — ni me treba na ničesar opozarjati. Govorite tedaj, če vas vprašam. —■
—	Gospod —, vzkipi Pasek, ki si .le na'ibrz domišljal, da je še vedno ravnatelj petrograjske policije, — gospod, kar ste vi sedaj, sem bil jaz že pred mnogimi leti in kdo ve če boste postali, kar sem bil jaz.
Poročil:k Soltikov prijezdi k tretjemu kaznjencu, qname hladnokrvno bič s sedla in udari Paseka v obraz.
—	Tu imaš! — zavpije poročnik,
to ie moj odgovor.
Pasek zarjove kakor zver in začne trgati verige, ki pa seveda niso prav
i.ič popustile.
—	Kaznjence bomo ločili —, reče mladi častnik. — Tega-le tukaj —■» Soltikov pokaže Paseka, — pa bomo zvezali z močnimi verigami, ko bomo nadaljevali pot. Medtem bomo poči-\ali in starec se bo, lahko okrepčal.
Aron Katz zbere svoje zadnje moči in se nasloni na Elizabeto. Vprt na svojo prijateljico je starec odšel poti i eko drevo, ki je bilo v bližini.
Kozaki razvežejo verige, s katerimi so bili kaznjenci skupaj zvezani.
Aron Katz se takoj zgrudi na tla.
Elizabeta razveže svojo culo, vzame iz nje lonce in odide k bližnjemu studencu. Tu je zajela vode in jo prinesla starcu. Stari Katz je čutil, kako se mu je z vsakim požirkom vračala prejšnja moč. Tudi mala ste-kleničica žganja, ki mu jo je poslal poročnik, mu je zelo dobro dela.
—	Otrok moj —, reče starec in stisne Elizabet i-roko, — mislim, da je največja nevarnost že minila. —
—	Dragi prijatelj, zaspite malo — mu zašepeče Elizabeta. — Mislim, da se bo poročnik tukaj mudil najmanj eno ali dve uri. Poglejte tudi on sam je legel v sened —
Poročnik je legel v travo, pa tudi kozaki so legli, da bi se pdpočili. Konji so jedli in se pasli po travi. Pa-K'k pa je sedel pod neko drevo m ,:el z mračnim pogledom motriti svojo okolico.
vit
—	Spanje bi me morda osvez Jo. —reče Aron Katz. — Poskušal bom zatisniti oči. — Starec se zlekne P° travi in čez nekaj trenutkov zares zaspi.
Tudi Elizabeta je čutila, da so postale njene noge težke kakor svinec. 1 legla je blizu svojega starega prijatelja.
(Nadaljevanje prihodnjič)