CELJSKI TEDNIK CELJE, 5. JUNIJA 1959 Leto X.. štev. 22 LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISKt DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOT TRG 3 - POSTNI PREDAL 16 - TELEFON UREDNIŠTVA 24-2\ UPRAVE IN OGLAS- NEGA ODDELKA 25-23 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-665 - IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROČ- NINA 500. POLLETNA 250. ČETRTLETNA 125 DIN - POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 DIN ROKOPISOV NE VRACAAIO SKUPNI PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS IN OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CEUU Šola mora vzgajati napredne ljudi PLODNA RAZPRAVA O ŠOLSTVU IN URESNIČITVI ŠOLSKE RE- PORME — V ŠOLE VEC PRAKTIČNEGA IN ŽIVLJENJSKEGA PO- ¥KA — KAJ ZAVIRA HITREJŠI RAZVOJ ŠOLSTVA? — ZAVIRAL- CEM NAPREDKA ONEMOGOČITI ŠKODLJIVO DELOVANJE — ZA VZGOJO MLADIH POKOLENJ JE ODGOVORNA DRUŽBA — VPLIVI NAZADNJAŠKE MISELNOSTI — ŠOLAM MORA POMA- GATI VSA DRU2BA — PRAKSA PATRONATOV JE RODILA LEPE USPEHE — VEC KOT POLOVICI ŠOLOOBVEZNIM OTROKOM JE OMOGOČENO NORMALNO OSNOVNO ŠOLANJE — TUDI IZ- OBRAŽEVANJE ODRASLIH JE ZAVZELO VELIK OBSEG — PRED USTANOVITVIJO ZAVODA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH — UKINITI ŠTIPENDIJE TISTIM, KI JE NE ZASLUŽIJO V soboto je bil v Celju skupni plenum Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL. Na dnev- nem redu je bila razprava o refor- mi šolstva in o delu političnih or- ganizacij na tem področju. Uvodno poročilo o problematiki šolstva v zvezi s šolsko reformo je prebral načelnik tajništva za šolstvo pri ©LO Celje, tov. Vojko Simončič. V obširnem poročilu in živahni razpravi so predvsem poudarili po- trebo za enotno metodo šolanja v okraju, ki bo manj verbalistično, zato pa tembolj praktično in živ- ljenjsko. Pri tehnični vzgoji mladi- ne in odraslih pa bi društva Ljud- ske tehnike storila mnogo več kot doslej, če hi bila v tesnejši poveza- vi s prosvetnimi kadri in šolami. Jasno je prišla do izraza tudi po- treba po čim bolj množičnem izob- raževanju odraslih, ki bi naj slo- nelo na naprednem, praktičnem in življenjskem pouku. Da bi ta cilj čimprej dosegli so na plenumu predlagali, da bi naj v Celju usta- ■ovili zavod za izobrazbo odraslih, ki bi organiziral izobraževanje od- raslih po enotnih metodah. Hitrejši razvoj šolstva v duhu šolske reforme zavira marsikje po- manjkanje sodobnih učil in orodja za tehnični pouk, dalje premajhni in nesodobni šolski prostori, pone- kod pa tudi pomanjkanje pedago- škega kadra. Kljub temu, da to drži bi se vendarle dalo marsikaj iz- boljšati z dobro voljo in večjim pr-i zadevanjem samih prosvetnih delav- tCT. Zato so menili na plenumu, da je za preobrazbo naših šol potrebno preobraziti najprej prosvetne delav- ce, kar je važnejše od težav mate- rialnega značaja, ki zavirajo hitrej- še uveljavljanje šolske reforme. Prosvetni delavci bi morali prelo- miti s starimi učnimi metodami in vzgajati mladi rod za naloge, ki jih terja današnja družba. Danes, v našem sistemu socialistične demo- kracije moramo vzgajati ljudi ne le kot proizvajalce, temveč tudi kot upravljalce. Današnja šola mora po- stati vodilni činitelj pri oblikovanju napredne miselnosti. Krivično bi bilo trditi, da si pro- svetni delavci ne prizadevajo usmerjati pouk v duhu šolske refor- me, saj večina njih v redu in z ve- likim čutom odgovornosti vzgaja mladino v naprednem duhu. Vendar so še posamezniki, ki se nikakor nočejo spoprijazniti z novim duhom na naših šolah, kar se odraža pone- kod tudi v raznih nazadnjaških iz- padih napram učencem. Proti ta- kim zaviralcem napredka bodo mo- rale politične organizacije odločne- je ukrepati in jim onemogočiti škod- ljivo delovanje. Tudi bojazen, da bi z novimi učnimi načrti padla ra- ven splošne izobrazbe je odveč, saj so sami pedagogi ugotavljali, da so bili stari načrti prenatrpani in neživljenjski. Mnenja, na katera še vedno nale- timo, da je šola edini vzgojni čini- telj, so tudi zgrešena in napačna. Človek se vzgaja pod vplivi široke družbene dejavnosti in zaradi tega mora vsa naša družba vplivati na pozitivno rast in vzgojo mladih po- kolenj. Pri tem je treba upoštevati, da se mladi človek vzgaja in obli- kuje na izkušnjah iz vsakdanjega življenja, pri čemer je treba upošte- vati fizične, estetske, intelektualne, delovne in predvsem moralne vred- note, ki jih doživlja mlad človek. Velika napaka dosedanjega šol- stva je bila prav v tem, da je mladi- no vse preveč usmerjala le intelektu- alno, da je bil pouk tog in verbali- stičen. Zato ni nič čudnega, da je še ponekod čutiti podcenjevanje fi- zičnega dela, namesto da bi dali večjo vlogo in priznanje delovni in družbeni praksi. So primeri, da se je dijak višjega razreda gimnazije sramoval prijeti za lopato. Zato je nujno, da šola uvaja več fizičnega in praktičnega dela pri urejanju šol- skih vrtov, športnih grišč ob šolah, pri raznih komunalnih delih, v šol- skih zadrugah itd. (Nadaljevanje na 4. strani) S SEJE OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV V CELJU Bivšim borcem omogočimo primerno zaposlitev ŠIROKA AKCIJA ZA ŠOLANJE IN PREKVALIFIKACIJO - ŠO- LANJE BIVŠIH BORCEV V PRVEM PLANU — KAJ JE POKAZA- LA ANKETA O ZDRAVSTVENEM STANJU BORCEV - GLEDE STANOVANJ NAJ BI LJUBLJANSKEMU PRIMERU SLEDILI TU- DI V CELJU - USPEŠNO USMERJANJE V POKLICE OTROK PADLIH BORCEV V ponedeljek je bila seja Okrajnega odbora Zveze borcev, na kateri so razpravljali predvsem o skrbi za bivše borce in otroke padlih borcev. Sejo je vodil narodni heroj tov. IVAN KOVACIC- EFENKA, kot gost pa je bil navzoč narodni heroj FRANC PO- KOVIC-POKI, direktor dopisne ekonomske šole iz Ljubljane. Na seji so razpravljali predvsem o tem, kako pomagati bivšim bor- cem, ki se do danes iz kakršnih ko- li razlogov niso usposobili za opravljanje primernega poklica. V tem pogledu je stanje zadovoljivo; saj so mnogi borci na vodilnih me- stih, mnogi med njimi so dokon- čali ustrezne šole ali so napravili izpite za prekvalifikacijo. V zadnjih letih je v celjskem okraju končalo 66 bivših borcev po- polno srednjo šolo. Razen tega se je prekvalificiralo preko 100 bivših borcev v samih gospodarskih orga- nizacijah. Letos se v srednjih šolah šola 94 bivših borcev in aktivistov iz celjskega okraja, in sicer v do- pisniški ekonomski šoli 52, na eko- nomski srednji šoli v Celju 38 in na kmetijski srednji šoli v Maribo- ru 4. Razen tega se člani Zveze borcev šolajo še v raznih drugih šolah in tečajih. Kljub vsemu temu pa je še nekaj bivših borcev, ki iz različnih razlo- gov, bodisi zaradi bolezni, preveli- ke zaposlenosti ali pa tudi zaradi nezainteresiranosti niso doslej do- bili potrebnih kvalifikacij za potre- ben poklic, čeprav so bile in so še vedno možnosti za to. Nekateri so postali celo zagrenjeni ter težijo, da bi se čim prej upokojili, ali pa se zanašajo na razne denarne po- moči. Eno in drugo je za njih še bolj nevšečno. Zato so na seji skle- nili, da bi naj po veljavnih predpi- sih predlagali upokojitev le za tiste borce, ki so zaradi bolezni ali sta- rosti za pokoj, denarne podpore pa bodo dajali le bolnim in socialno ogroženim. Vse ostale pa bodo sku- šali preko raznih tečajev in šol usposobiti za primerne poklice se- daj, ko je še čas. V ta namen bodo občinski odbori Zveze borcev zbrali problematiko bivših borcev, kdo med njimi si želi pridobiti višjo kvalifikacijo in kdo se želi vpisati v razne srednje šo- le in tečaje. Letos se bodo organi- zacije Zveze tforcev za to akcijo ze- lo odločno zavzele, saj vsako poz- nejše zavlačevanje ima večje mate- rialne in moralne posledice. Tovariš Pokovič je poudaril, da bi morala biti vsa skrb obrnjena k človeku, da se bivšim borcem nu- dijo vse možnosti šolanja in pre- kvalifikacije, kajti le v delu je traj- na rešitev, ki bo vrnila bivšim bor- cem osebno zadovoljstvo. Ce troši družba toliko denarja za izobrazbo, morajo biti pri tem bivši borci v prvem planu. Organizacija Zveze borcev je po- slala lani in predlanskim 71 svojih članov na zdravljenje, lani pa je bilo na zdravljenju preko invalid- skega zavarovanja 116 in preko so- (Nadaljevanje na 3. strani) Velik kmečki praznik na Gomiiskem v nedelje bodo proslavljali za- družniki kmetijskih zadrug Go- milsko, Tabor, Vransko, Braslov- če, Trnava in Prebold ter kmetij- ska gospodarstva Latkova vas in Zovnek velik praznik kmetijskih proizvajalcev. Mladi zadružniki kot starejši traktoristi bodo v celodnevnem tekmovanju pokazali kaj znajo in se bodo pomerili v oranju in koš- nji s traktorji. Ob dveh popoldne bo slavnost- na povorka. V popoldanski poseb- ni radijski oddaji bodo mladi za- družniki in ostala mladina Sa- vinjske doline pokazali kaj vedo in kaj znajo. Občni zbor Obrtne zbornice Pretekli teden je bil v Celju V. redni letni občni zbor Obrtne zbornice za celjski okraj. Razen številnih delegatov so se zbora udeležili tudi predsednik Obrtne zbornice LRS Novak-Očka, taj- nik republiške zbornice Danilo Bračič, sekretar OK ZKS Franc Simonič, podpredsednik OLO Ce- lje Miran Cvenk in drugi ugledni gostje. Iz razprave na občnem zboru smo lahko , ugotovili, da se obrt v celjskem okraju gospodarsko utrjuje. Zlasti velike možnosti za razvoj ima socialistični sektor. Iz analitičnega dela poročila je raz- vidna velika aktivnost zasebne obrti pri izvajanju naročil za pod- jetja. V zaključnem delu razpra- ve so govorili tudi gostje. Med njimi tudi tovariš Simonič, ki je zlasti poudaril dosežene uspehe in potrebo po še večji in učinko- vitejši skrbi političnih in oblast- nih organov za razvoj obrti na našem območju. Volitve novih organov zbornice so uveljavile nekatere spremem- be. Za predsednika obrtne zbor- nice za celjski okraj so izvolili Franca Podvratnika, za tajnika zbornice pa dr. Božiča. ZAGREBŠKA MLADINA PRIDE V KOZJE Prejeli smo sporočilo, da se bo mla- dina iz Zagreba udeležila velikega mladinskega zborovanja v Kozjem z bogatim kulturnim sporedom. 2e v soboto bodo prišli v Kozje člani folklorne skupine z godbo in dra- matski krožek. Ta skupina bo štela okoli 200 mladink in mladincev. Celjski atleti in atletinje na ljubljanskem stadiona Kulturni obisk iz Beograda v Celju so te dni gostovali člani Beograjskega dramskega gledali- šča z velikimi deli iz svetovnega re- pertoarja — in Celjani so bili na- vdušeni. Videli smo Williamsa, Millerja in Osborna, slišali smo jih v srbskem jeziku in bili so nam všeč, razumeli smo jih. Samo zato, ker so nam jih pokazali gostje? Ne, zato ker so nam jih pravilno pred- stavili. O predstavah in o Beograj- čanih bomo prihodnjič zapisali še kaj več! To pot pa — našim ljubim gostom — prisrčna in velika hvala! POMEMBNA MEDNARODNA ZMAGA CELJSKIH ATLETOV Minuli četrtek je bil v Ljub- ljani mednarodni tradicionalni troboj moških in ženskih repre- zentanc Ljubljane, Gradca in Celja v atletiki. V troboju, ki ie navdušil številne gledalce so celjski atleti in atletinje (v okrnjeni postavi) dosegli že tretjo zaporedno zmago. Med- tem, ko je ekipa Celja zbrala 171 točk, so se na drugo mesto uveljavili Ljubljančani s 159 m na tretje gostje iz Gradca s 130 točkamL Daruj kri - rešuj življenja Četrti junij je posvečen krvodajalcem. Na ta dan je bila prvo leto po osvoboditvi v Sloveniji ustanovljena krvodajalska služba. Od takrat se je iz leta v leto širilo število prostovoljnih krvodajalcev, ki so postopoma zamenjali in številčno močno pre- rasli tako imenovane prodajalce krvi. V Celju je bila krvodajalska služba ustanovljena sicer šele leta 1949, pohod prostovoljnih krvodajalcev pa se je v našem okolišu pričel v letu 1953. Od takrat pa do danes je na področju Celja, Žalca in Laškega darpvalo kri 8418 ljudi. Njihovo darilo sočloveku pa znaša nad 2500 litrov dragocene življenjske teko- čine — krvi. Humanost, ki jo izpričujejo človekoljubna dejanja tisočev krvodajalcev je težko vzporejati s kakršnim koli drugim človeko- ljubjem. To najbolje čutijo tisti, ki so bili na'pragu smrti rešeni s krvjo, po navadi popolnoma neznanega sočloveka. Otrok pod avtomobilom, žena v porodni postelji, okrvavljen delavec ob stroju, pacient na operacijski mizi. Vse te, na žalost prepogoste primere rešuje kri darovalcev. Koliko očetov je bilo rešenih, koliko hranilcev, koliko otrok, koliko žena, ki so dajale človeštvu nove člane. Je nekaj takega, kot je rešitev pred smrtjo, sploh mogoče plačati in ali je za darovalca krvi kaj bolj velikega od globoke hvaležnosti rešenca in njegovih najbližjih? Četrti junij je torej praznik ljudi, ki so premagali samo- Ijubje, katerih zavest je prerasla v stopnjo dejanske in aktivne humanosti, ki nekaterim tako rada obvisi zgolj na jeziku. Ob letošnjem prazniku, ko bodo po vseh občinah v Sloveniji dobili najhumanejši med njimi odličja, bo v občinah Celje, Laško in Žalec razdeljenih 10 zlatih značk in štiri diplome za tiste, ki so darovali več kot dvajsetkrat svojo kri. 85 krvodajalcev pa bo dobilo srebrne značke za več kot petkratno darovanje. Dejstvo, da so med nami ljudje, ki so v nekaj letih dali sko- raj toliko krvi, kolikor je človek za svoje življenje potrebuje, in da so s svojim darilom rešili po več življenj, potem lahko trdimo, da človekoljubje ni prazno geslo.. Tem ljudem pripada globoka zahvala posameznikov in celotne družbe. Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V ŠENTJURJU Enotnost v akciji je rodila uspelie KOMUNISTI VEDO KAJ JE NJIHOVA NALOGA IN KAKO JO JE TREBA REŠEVATI. — PRVI ZARODKI NAPREDNEGA KMETIJ- STVA. — USPEHI TUDI NA OSTALIH PODROČJIH. - JASNA ORIENTACIJA ZA BODOČE DELO. Pred dnevi je bila v Šentjurju pri Celju občinska konferenca Zve- ze komunistov, katere sta se poleg delegatov udeležila kot gosta se- kretar Okrajnega komiteja ZKS v Celju, tovariš FRANC SIMONIČ in ljudski poslanec, narodni heroj tovariš IVAN KOVACIC-EFENKA. Ob- širno in vsa področja družbenega življenja obsegajoče poročilo, ki ga je imel sekretar občinskega komiteja tovariš JOŽE MREVLJE, ter ži- vahna razprava je dala tej konferenci ton, po katerem brez pretirava- nja lahko trdimo, da je bila konferenca komunistov v Šentjurju ena med najboljšimi v okraju. . Iz poročila kot Iz razprave je iz- zvenela zlasti težnja komunistov v tej občini, da bi v bodoče dosegli še večje uspehe pri izpolnjevanju ob- sežnih nalog v duhu programa VII. kongresa. Še posebej je bilo pri de- legatih čutiti veliko zavest in pri- pravljenost zalagati se za nove od- nose v kmetijstvu, ki je v tej občini najvažnejša gospodarska panoga. Tudi v preteklem obdobju so ▼ šentjurski občini ob podpori komu- nistov dosegli na tem področju že zadovoljive rezultate, ki se odraža- jo ne toliko v materialnih uspehih, temveč predvsem v pravilni orienta- ciji glede politike na vasi. V tem pogledu 60 dosegli take uspehe, da lahko brez pretiravanja trdimo, da so se v šentjurski občini začeli po- rajati prvi zarodki naprednega kme- tijstva. Uspehi se predvsem odražajo t novih odnosih na vasi, saj so kme- tovalci sklenili s kmetijskimi zadru- gami nekaj tisoč pogodb za gojenje italijanske pšenice, hmelja, pitanje suhomesnatih prašičev in živine. Pri tem seveda ne gre brez težav. Največja ovira za doseganje večjih donosov pa je razdrobljena kmetij- (Nadaljevanje na 2. strani) KAKŠNO BO VREME V NA- SLEDNJIH DNEH Za dneve ob koncu tedna je napovedano pretežno lepo vre- me. Od nedelje do 11. junija delna ohladitev in pogostejše padavine, potem pa zopet to- plejši dnevi. 2 CELJSKI TEDNIK Stev. 22 — 5. junija 1959 Občinska konferenca Zveze komunistov v Šentjurju (Nadaljevanje s 1. strani) ska posest, ki hkrati podražuje strojno obdelavo. V šentjurski občini' nameravajo poleg Kmetijskega gospodarstva Slom ustanoviti še eno kmetijsko gospodarstvo, ki naj bi zajelo zem- ljišča splošno ljudskega premože- nja. Ta zemljišča doslej niso bila dovolj izkoriščena. Ce bi k tej zem- lji priključili še kupljena zemljišča, bi posestvo obsegalo preko 100ha. Na tem posestvu bi se posvetili predvsem pitanju mlade živine, ki bi jo odkupovali od tistih kmetoval- cev, na katerih posestvih nimajo do- volj krme za pitanje. Šentjurska občina ima najboljše pogoje za razvoj živinoreje. Ven- dar to ni mogoče doseči brez iz- boljšanja travništva. Zato so se de- legati na konferenci zavzeli, da bi čim prej začeli meliorirati zamoč- virjena zemljišča okoli Voglajne. Letos za ta dela ni dovolj denarnih sredstev, menijo pa da bodo drugo leto začeli z melioracijami in tako zboljšali ter povečali krmno bazo. Tudi kmetijske zadruge se vedno bolj in bolj uveljavljajo. Težave so pa' v tem, ker nimajo dovolj pro- storov, kamor bi vskladiščili odkup- ljene poljske pridelke ter umetna gnojila in spravili stroje. Eden med delegati je s tem v zvezi v razpravi poudaril, da je bila pripravljenost zadružnikov za graditev zadružnih skladišč zelo velika. Sami so bili pripravljeni delati in dati les za gradnjo, vendar je vse prizadeva- nje padlo v vodo, ker zaradi biro- kratskega zavlačevanja niso bile re- šene vložene prošnje za sečna do- voljenja. Na konferenci so razpravljali tudi o uspehih občinskega ljudskega od- bora, ki ima veliko zaslug v raz- voju kmetijstva, industrije, komu- nalne izgradnje in družbenega upravljanja. Edini večji podjetji v tej občini, Aipos in lesno podjetje se tudi dobro razvijata. Tu gre predvsem za uspešno preusmeritev in razširitev proizvodnje, čeprav bo dokončna izgradnja Alposa trajala še nekaj let. Delegati so poudarili potrebo, da bi bilo v Šentjurju koristno čimprej urediti sodoben ohrat družbene pre- hrane za delavce, ki se vozijo na delo od daleč ter so ves dan brez toplega obroka. Da bi olajšali živ- ljenje družinam, zlasti pa zaposle- nih žena, so menili, da bi kazalo ustanoviti tri stanovanjske skupno- sti, in sicer v novem bloku v Šent- jurju, v Gospodinjski šoli in Kme- tijskem gospodarstvu Slom. Prostor nam ne dovoljuje, da bi pisali o vseh področjih družbenega življenja, o čemer je bilo v poro- čilu in v razpravi mnogo poveda- nega. Govorili so o uspehih, po- manjkljivostih in o bodočih nalo- gah. Skratka ni bilo področja, o ka- terem ne bi spregovorili. Beseda je tekla še o komunalni dejavnosti, o tarifni politiki, o zdravstvu, šol- stvu, o kadrih in ideološki vzgoji, o delavskem in družbenem uprav- ljanju, o družbeni prehrani -in sta- novanjskih skupnostih, o delu mno- žičnih organizacij in društev, o o vključevanju novih članov, o delu organov ljudskega odbora itd. De- legati so konkretno in konstruktiv- no razvijali svoje misli in nakazo- vali bodoče naloge. Prav to delov- no vzdušje in jasna perspektiva daje slutiti, da bodo komunisti v šentjurski občini v nadaljnjem delu dosegli še večje uspehe kot doslej. Predvsem pa bodo morali svojo de- javnost še bolj usmeriti na kmetij- sko področje, saj ima občina na iem področju največje možnosti za raz- voj. - Tovariš Simonič, ki je tudi pose- gel v razpravo, je izrazil svoje za- dovoljstvo nad uspehi, ki so jih v tej občini dosegli. Dejal je, da ko- munisti v tej občini vedo, kaj je njihova naloga in kako jo je treba reševati. Uspehi, ki so jih v zadnjem letu dosegli v šentjurski občini, so brez dvoma rezultat pravilnega dela ko- munistov in enotne akcije komune ter političnih organizacij pri reše- vanju problemov. Uspehi pa bodo še večji, če bodo komunisti z vklju- čevanjem novih ljudi v vrste Zveze komunistov in SZDL prenesli svojo dejavnost bolj v širino in sproti odpravljali slabosti, je ob zaključku konference dejal tovariš Siinonič. Na konferenci so izvolili nov ob- činski komite, dva delegata za kon- gres ZKS, za sekretarja pa pred- sednika občinskega odbora SZDL, tovariša Srečka Pratnemerja. Predsednik občine tov. Peter Hla- stec se je zahvalil dosedanjemu se- kretarju tov. Mrevljetu za dolgolet- no uspešno vodstvo komunistov v šentjurski občini in je izrazil obža- lovanje, da tov. Mrevlje na lastno željo zaradi prezaposlenosti in šte- vilnih funkcij ni mogel ponovno prevzeti vodstva, medtem ko je še nadalje ostal član občinskega ko- miteja, -ma- Z LETNE KONFERENCE ZK V LAŠKEM Izboljšana enotnost-pomladitev iz delavskih vrst v nedeljo je bila v Laškem letna konferenca komunistov. Kon- ference so se udeležili večinoma vsi člani ZKS v občini, kot gostje pa sekretar OK ZKS tov. FRANC SIMONIC, podpredsednik OLO tov. MIRAN CVENK, ljudski poslanec v republiškem zboru proiz- vajalcev tov. GORSE in drugi. Iz poročil sekretarja Občinskega komiteja ZKS v Laškem tov. Lju- bana Zeliča je bil razviden vse- stranski napredek občine, tako na področju gospodarstva, prosvete, zdravstva, družbeno političnega živ- ljenja in v vrstah Zveze komuni- stov same. Tovariš Zelič je na širo- ko obravnaval razne slabosti, ki so v preteklosti zmanjševale uspehe skupnih naporov. Te slabosti pa so se odražale predvsem v tem, da tu- di med komunisti ni bila vselej do- sežena enotnost pri obravnavanju in reševanju posameznih proble- mov. Premalo je bilo storjenega za razširitev članstva, zlasti pa med delavci in še posebej na podeželju. Te glavne pomanjkljivosti so bi- le v preteklem obdobju v glavnem odstranjene. Dosežena je bila več- ja enotnost v vodstvu samem, orga- nizacije ZK pa so se pomladile v zadnjih mesecih za 48 članov, od tega pa je 40 mladih delavcev, kar je gotovo eden najbolj pomembnih uspehov organizacij ZK v laški ob- čini. Poleg temeljitejšega dela v organih družbenega upravljanja, poleg naporov za napredek in iz- boljšanja proizvodnje v industriji in kmetijstvu, poleg vidnih uspe- hov pri ideološkem delu med člani so se komunisti v preteklem letu temeljiteje lotili dela v raznih društvih in organizacijah. V razpravi, ki je bila dokaj ži- vahna in vsestranska, so udeležen- Seja občinskega komiteja ZK v Slov. Konjicali Na prvi seji Občinskega komiteja ZK v Slovenskih Konjicah so za se- kretarja ponovno izbrali tovariša Maksa Ivanuša. Zatem so sestavili še kadrovsko in ideološko komisijo in sekretariat občinskega komiteja. Na seji so razpravljali o nalogah posameznih članov in poudarili tudi naloge vseh, ki so trenutno najbolj važne: vprašanje nagrajevanja v gospodarskih organizacijah, stro- kovno izpopolnjevanje proizvajal- cev, zadružništvo in kmetijsko po- litiko na vasi, posebej pa so se po- svetili še vprašanju sprejema novih članov — v prvi vrsti mladine. Na- dalje so se člani komiteja dogovo- rili, da bodo v prihodnje skrbneje pazili in delovali tako, da bo ude- leženih čim več ljudi v družbenem upravljanju. Ta skrb je potrebna predvsem zategadelj, ker so neka- teri člani preobremenjeni s števil- nimi funkcijami, drugi pa se spet delu izogibajo. ci konference govorili o družbenem upravljanju, delavskem samouprav- ljanju, tarifni politiki v podjetjih, o potrebi še večjih naporov za dvig kmetijske proizvodnje in utrditev socialističnih odnosov na vasi, o delu društev in množičnih organi- zacij, o poteku študija v organiza- cijah, o delu z mladino itd. Konferenco so pozdravile delega- cije mladine, rudarjev in tekstilne tovarne. To ni dalo konferenci samo svečano vzdušje, temveč je tudi po- menilo, da delovni ljudje in mladi- na laške občine pričakuje od konfe- rence koristne in vzpodbudne skle- pe za vsestranski razvoj njihove komune. K razpravi sta se priglasila tudi tov. Simonič in tov. Cvenk. Tovariš Simonič je v svojem go- voru izrazil svoje globoko zado- voljstvo, da je komunistom v laški občini uspelo utrditi organizacije, v Vodstvu vzpostaviti enotnost dela in da so v primerjavi s prejšnjimi leti v preteklem delovnem obdobju uspeli povečati število članstva iz delavskih vrst, kar je treba najbolj ceniti. Tovariš Cvenk pa je govoril o napredku gospodarstva v občini in izjavil, da so se podjetja v laški občini že povzpela na zeleno vejo, da pa to družba pričakuje še v večji meri od kmetijstva, predvsem pa od obrtništva. Cas velikih gospo- darskih težav v občini se odmika in občina vedno bolj dobiva trdne os- nove za nadaljnji razvoj družbeno političnega in gospodarskega na- predka. Na konferenci so izvolili nov ko- mite, katerega članstvo se je po- množilo spričo vedno večjih nalog in ne nazadnje spričo pomnožene- ga članstva v Zvezi komunistov. -c V zadnjem tednu po domovini PETEK, 29. MAJA TOVARIŠ TITO MED LJUD- STVOM NEGOTINSKE KRAJINE. Po obisku krajev ob Donavi, kot Smedereva, Velikega Gradišča, Kla- dova je predsednik republike s spremstvom prišel med prebivalce negotinske pokrajine. Na tej poti je obiskal Prahovo in Negotin, kjer ga je navdušeno sprejelo nad 25.000 ljudi. V govoru, ki ga je imel je predvsem poudaril skrb po ena- komernem razvoju vseh naših po- krajin, nadalje napore za ohranitev miru na svetu in stremljenje, da se v svetu razširi zaupanje, ki si ga je pridobila naša država. Zraven tega je govoril o skrbi za dvig živ- ljenjskega standarda ter o uspehih in nalogah, ki nas čakajo v kmetij- stvu. SOBOTA, 30. MAJA TITO V SUMADIJI. Na obisku po Srbiji je tovariš Tito obiskal ru- darske in kmetijske delavce v Su- madiji. Med drugim se je ustavil v Majdanpeku, Kučevu, Kostolcu in nazadnje v Požarevcu. V govoru, ki ga je imel v Kostolcu pa je med drugim poudaril potrebo, da mora naše kmetijstvo s pomočjo sodobnih agrotehničnih pripomočkov, dohite- ti industrijsko proizvodnjo. NEDELJA, 3L MAJA PREDSEDNIK REPUBLIKE TI- TO V LJUBICEVEM. Na slavnost- ni večerji v restavraciji Kmetijske- ga gospodarstva Ljubičevo pri Po- žarevcu je tovariš Tito govoril o srečanjih z ljudstvom te pokrajine. V govoru je poudaril tudi tesno vez med ljudstvom in Zvezo koniu- nistov, ki se odraža na vsakem ko- raku. VELIKO ZBOROVANJE V TR- BOVLJAH. V počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ ter v spo- min na 35-letnico spopada rudar- skega proletariata s fašistično Or- juno je bilo v Trbovljah veliko zbo- rovanje, ki se ga je udeležilo nad 20.000 ljudi. Na zboru sta med drugim govorila tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko ter predsednik Republiškega sveta Zveze sindika- tov Slovenije Stane Kavčič. MESEC DRUŽINE IN GOSPO- DINJSTVA. Ta dan se po vsej drža- vi začenja »Mesec družine in go- spodinjstva« pod geslom »Standard družine«. PONEDELJEK, L JUNIJA UMRLA JE ANGELCA OCEP- KOVA. V Ljubljani je umrla An- gelca Ocepkova, predsednica Zveze ženskih društev Slovenije, članica Glavnega odbora SZDL za- Slove- nijo, članica CK ZKS ter podpred- sednica Republiškega zbora Ljud- ske skupščine Slovenije. Za svoje veliko revolucionarno delo je pre- jela nešteto odlikovanj. V spomin na veliko pokojnico sta Glavni od- bor SZDL in Zveza ženskih društev Slovenije ustanovila poseben sklad za gradnjo otroške ustanove, ki se bo imenovala po njej. RAZSTAVA »40 LET KPJ«. V Ljubljani je član Izvršnega komite- ja Centralnega komiteja ZKJ Franc Leskošek-Luka odprl razstavo »40 let KPJ«. TOREK, 2. JUNIJA PROSLAVA NA LJUBLJANSKI UNIVERZI. V počastitev 40-letnice ZKJ in SKOJ je bila na ljubljanski Univerzi slavnostna proslava, na kateri so > poudarili potrebo po na- daljnjem delu študentske mladine v skladu s težnjami ljudstva in po zgledih borcev v boju za razvoj no- vih družbenih odnosov. SREDA, 3. JUNIJA BANKOVCI PO 10, 20 IN 50 DIN SE V PROMETU. Glede na to, da so se zadnji čas razširile vesti, da bodo bankovci po 10, 20 in 50 din vzeti iz prometa, je Centrala Narodne banke sporočila, da osta- nejo vsi ti bankovci še naprej red- no plačilno sredstvo. ČETRTEK, 4. JUNIJA KONGRES ZVEZE KOMUNI- STOV SRBIJE. V Domu sindikatov v Beogradu se je začel četrti kon- gres Zveze komunistov Srbije. Ude- ležuje se ga nad 1300 delegatov. Referat v družbenem in političnem delu Zveze komunistov Srbije je podal sekretar CK ZK Srbije Jovan Veselinov. O tarifnili pravilnikili razpravljajo 2e dvakrat se je sešla komisija za tarifne pravilnike pri občin- skem sindikalnem svetu Šoštanj. Doslej je dala soglasje za 28 ta- rifnih pravilnikov. Več pa jih je tudi že zavrnila. Tako je na seji 26. maja zavrnila kar štiri. Opa- ziti moremo nagibe, da bi povišali plače vodilnim uslužbencem v manjših podjetjih. Marsikje ta- rifnega pravilnika niso dobro ob- delali. Sicer bi se ne moglo zgo- diti, da določijo direktorju in ra- čunovodji enako plačo. Jasno je, da takih tarifnih pravilnikov ne morejo potrjevati. O tarifnih pravilnikih je spre- govoril še občinski zbor proizva- jalcev v Šoštanju. V. Š. POGLED PO SVETU Cela vrsta stikov med obema blo- koma se nam obeta ali pa so že re- alizirani: Harriman gre na Kitaj- sko, Alsop, ameriški novinar na Madžarsko, angleški finančni mini- ster gre poslovno na Kitajsko, Fir- jubin na Ceylon, obisk Ollenhauerja pri Hruščevu je razjasnil marsikako reč, Angleži so okrepili stike z Vzhodno Nemčijo, sklenili pred kratkim trgovinski sporazum s Sov- jetsko zvezo, za 80 milijonov fun- tov, praktični rezultat razgovorov med Macmillanom in Hruščevim. Macmillanov obisk je sploh velik dogodek v svetovni politiki, je de- jal Mikojan, koristen za medseboj- no sporazumevanje Zahoda in Vzho- da. Tudi med SZ in ZDA se nekje , taja led. Nixon bo prišel v Moskvo, Kozlov v Newyork. Tudi Bolgarija je vzpostavila diplomatske odnose z ZDA, ZDA posoja Poljski, Angli- ja SZ, krepe se turistični in kultur- ni stiki. Ali bo res kaj iz vsega tega? Sodeč po dosedanjih novicah iz Ženeve se vendarle nekaj premika. Prevelik optimizem ni upravičen. Angleški »Times« upa, da bodo zu- nanji ministri prišli vsaj do stičnih točk v vprašanju Berlina, do ma- lenkostnega zbližanja stališč. SZ bi morebiti privolila v združeni svo- bodni Berlin, če bi Zahod priznal Vzhodno Nemčijo. Berlin bi naj po zahodnem predlogu imel poseben državno-pravni položaj, zahodne čete bi ostale, dostop bi bil prost. Tu okoli Berlina bi bil možen edini napredek, tako kaže. H ruš če v je govoril v Tirani in pograjal zahodnjake, češ, samo v besedah so za sporazum, dejanja pa so drugačna, njihovi predlogi tako zapleteni, da so nesprejemljivi. Z Vzhodno Nemčijo bodo sklenili Rusi mir, naj bo to Zahodu prav ali ne. Grčiji in Italiji je Hruščev zagro- zil, da bo postavil rakete v Alba- niji, Bolgariji ali še kaki drugi de- želi, če se Grčija in Italija ne bosta odrekli raketni oborožitvi. Predla- gal je dalje dezatomiziran Balkan, sicer pa je bilo njegovo potovanje kot živo potrdilo dejstva, da je SZ na Jadranu in v Sredozemlju, kot še nikoli v zgodovini Rusija ni bila. Njegov govor so v ZDA ocenili kot nemiroljuben, češ da se Hru- ščev ne more odreči hladni vojni. Glede raket v Grčiji in Italiji niso ničesar izjavili. Zunanji ministri so se medtem udeležili Dullesovega pogreba in se ob grobu združili pri sedmini v Be- li hiši. Ta svetovna »strava« je dala tudi Mikojanu in Hruščevu prilož- nost, da sta izrazila več kot kurto- azno sožalje, Mikojan pa je ošvrk- nil pri tem še Adenauerja, češ da ni tako prožen kot pokojni Dulles, ki je v zadnjih časih gledal na združitev Nemčije bolj liberalno. Zunanji ministri so imeli v Ženevi že tri tajne seje, tempo in intenziv- nost konference je večja kot pona- vadi. Ulbricht je pismeno predlagal Adenauerju sestanek obeh Nemčij, pakt o nenapadanju, skratka čim- prejšnji direktni stik. K pomirjenju so morebiti največ pripomogli an- gleški predlogi. Angleži so tudi prvi soglašali s tem. da se v pri- meru razširjene konference udeleži te tudi naša država, medtem ko so ZDA izrekle po nižjem predstavni- ku vljudno frazo, da bodo našim zahtevam posvečali pozornost. V Zahodni Nemčiji prirejajo komemo- racije pred spomeniki v Berger-Bel- senu in Mauthausenu, medtem ko se Avstrija naravnost sovražno po- naša proti naši državi. Mi smo se prvi izrekli zoper kolektivno odgo- vornost Nemcev za vojne zločine in se takoj izrekli za avstrijsko državno pogodbo, Avstrija pa zdaj obuja habsburške apetite. V Franciji je na delu rasistična mafija. Ta je ubila alžirskega advo- kata, piše grozilna pisma in skuša s terorjem zatreti vse, kar bi sku- šalo pametno rešiti alžirsko vpra- šanje. V tem pogledu bi naj se uči- li od angleškega laburista Gaitskel- la. ki je po obisku v Gani izjavil, da nima smisla upirati se afriškemu nacionalizmu in ga obžalovati. No- ben narod nima pravice vladati nad drugim, Afrika bo lahko odločila usodo sveta. Britanija pa naj bi v prihodnjih letih dobila vlado, ki bo mogla razumeti afriški nacionali- zem in tisto, kar hoče doseči. Fran- coska vlada tega noče, njen mini- ster Pinay je spet v ZDA, kjer mo- leduje za posojilo, češ pod de Gaul- lom so se finance uredile. Seveda je to vprašanje, kajti če se plače delavskemu razredu znižajo, cene pa rastejo, še ni rečeno, da so fi- nance v redu. Sicer pa se na vsem svetu pozna vpliv recesije, posebno se je zmanjšal izvoz manj razvitih držav. To lahko popravi samo med- narodna akcija, ki stabilizira trži- šče s surovinami, tako pravijo v OZN. V Tibet se je vrnil Pančen Lama, vršilec dolžnosti predsednika pri- pravljalnega odbora za tibetsko avtonomno oblast in eden izmed podpredsednikov kitajskega Nacio- nalnega kongresa. V Tibet ga je spremilo več najvišjih kitajskih funkcionarjev, vse skupaj pa je šlo v Tibet z geslom: »Popolnoma za- treti tibetski upor in ohraniti enot- nost domovine. »Zgraditi demokra- tičen in socialistični Tibet res ne bo lahko. Upajmo, da so se Kitajci iz vsega tega nekaj naučili. T. O. Mačka okoli vrele kaše - Ženevski ples Trg. podj. »IZBIRA« Laško V službo sprejmemo TRG. POSLOVODJO MEŠANE STROKE za trgovino v Rečici pri Laškem. Nastop službe takoj ali pa 30. junija 1959. Ponudbe je poslati do 12. junija na upr. odbor podjetja. OB 40-LETNICI KPJ ^ OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40.LETNICI PRVE KALI ZA Iz govora člana CK ZKS tovariša Dušana Baleta, oh odkritju spominske plošče v šoli na Ponikvi, kjer je bila 1936. leta ustanovljena partijska celica. Svečanost je bila 23. in 24 maja. (Nadaljevanje in konec) Leta 1935 je organizacija na Po- nikvi uspešno agitirala za udeležbo pri državnozborskih volitvah 5. ma- ja, ker v tem delu okraja namreč ni bilo opozicijskega kandidata. Septembra 1936. leta so bile v več občinah šmarskega okraja občin- ske volitve. Pod vodstvom partijske organizacije, ki je organizirala tudi agitacijo, smo sestavili opozicijsko kmečko-delavsko listo od predstav- nikov malih kmetov, obrtnikov, ko- čarjev-poljskih delavcev, delavcev na železnici itd., ki je 20. septembra temeljito porazila režimsko listo. Za župana je bil izvoljen srednji kmet Anton Štor, v občinskem od- boru pa je bil tudi Maks Rižner, član Komunistične partije. Rižnerju je sicer policijski režim kmalu raz- veljavil mandat in ga odstranil iz odbora, češ, da ni naturaliziran ob- čan, ker je bil premalo časa na Po- nikvi. Vendar to ni zmanjšalo po- mena tega dogodka. Ponikva je bila tiste jeseni ena redkih občin na Štajerskem, kjer je v odprtem poli- tičnem boju, kljub žandarskemu te- roriziranju in intervencijam režima, zmagalo kmečko-delavsko gibanje; hkrati pa se je na Ponikvi, v ob- čini, kjer so dotlej reakcionarni re- žimi v taki ali drugačni obliki ab- solutno obvladovali položaj, prvič pokazalo pravo razpoloženje ljud- stva. Po vključitvi v celjsko organiza- cijo se je organizirana politična de- javnost ponkovške celice še okrepi- la; poslej smo redno dobivali in ši- rili ves naš tisk; pridobivali smo naročnike in razpečavali Ljudsko pravico. Kmečko slogo, Mladino in druge liste, ki so bili legalna gla- sila politike Komunistične partije in SKOJ. Razpečavali smo propagand- no literaturo, ki je razkrivala res- nico o španski državljanski vojni in imeli o tem tudi predavanja v Društvu kmečkih fantov in deklet. Med ljudstvo smo razširili mnogo ilegalnih brošur proti hitlerizmu in fašizmu. Vse te knjižice je izdajala Komunistična partija; v njih je sva- rila pred nevarnostjo fašizma in razkrinkavala beograjski režim glavnjače in ostalo buržoazijo, ki se je začela vedno bolj določeno usmerjati k Hitlerju in Mussolini- ju. Izdajstvo je prišlo tako daleč, da je policija že direktno ščitila kulturbundovske in druge hitlerjev- ske elemente, ki so na naši zemlji odkrito pripravljali tla za Hitler- jev vdor. Pozneje — 1938. in 1939. leta — je celica agitirala in tudi or- ganizirala neposredno udeležbo na velikih narodnoobrambnih demon- stracijah in drugih akcijah v Ma- riboru in ob severni meji. V taki dejavnosti se je partijska organizacija na Ponikvi tudi šte- vilčno okrepila. Leta 1937 je bila ustanovljena organizacija SKOJ, 5 katero je imela pogoste stike tova- rišica Vera Slander. Ko smo neka teri člani pozneje odšli s Ponikve je ostalo dovolj močno partijske jedro, ki je delo nadaljevalo. Pre cejšen del delavsko-kmečke mladim v občini in okolici se je politične oblikoval in usmerjal pod neposred nimi vplivi tega delovanja in so se dejansko že takrat ustvarjali pogo ji, da so se pozneje, ko je priše čas, mnogi ljudje iz tega kraja ak tivno vključili v narodnoosvobodif ni boj. Stev. 22 — 5. junija 1959 ^ CELJSKI TEDNIK 3 Velika preizkušnja Redni rok za predložitev tarifnih pravilnikov gospodarskih or- ganizacij je potekel v ponedeljek. Od skupno 479 gospodarskih orga- nizacij, ki bi do tega dne morale predložiti svoje tarifne pravilnike, je rok zamudilo 53 gospodarskih organizacij. Pri tem ni nobenega več- jega podjetja. Največ »zaostankarjev« je med obrtnimi obrati, v trgovini in go- stinstvu. V konjiški občini roka nihče ni zamudil, v šentjurski 1 go- stinsko podjetje, v občini Laško 4 obrtna podjetja, v mozirski občini 14 podjetij, v žalski 12 in v celjski občini 16 podjetij. Kolektive gospo- darskih organizacij, ki iz kakršnega koli razloga niso v pravem času predložili tarifnih pravilnikov, bo vsekakor neugodno prizadelo dolo- Predsedjiik OSS Celje, tovariš Jože Jošt čilo, po katerem stopijo »zamujeni« tarifni pravilniki v veljavo šele ob odobritvi, medtem ko vsi ostali ve- ljajo od 1. januarja. O problemih in izkušnjah dela pri dajanju soglasja na tarifne pra- vilnike je predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Celje, tovariš Jože Jošt takole odgovoril na naša vprašanja: Kakšna je glavna značilnost ob- dobja potrjevanja tarifnih pravil- nikov? Ta velika politična in gospodar- ska akcija ob sestavljanju novih ta- rifnih pravilnikov gospodarskih or- ganizacij je imela dejansko tri po- membnejše značilnosti. Sistem na- grajevanja se je naslonil na eko- nomske činitelje rentabilnosti, ki so jih kolektiv' temeljito predelali prav z ozirom na tesno povezanost z nagrajevanjem. Ker je razprava o ekonomskih temeljih podjetja šla v popolno širino, je zabeležen tudi precej velik političen efekt v priza- devanju za izenačenje pojmov pod- jetje — kolektiv, in končno odgo- Zobozdravstvo v žalski občini: „SOS!" Od zdravstvenih problemov, ki jih sicer ni malo, je v žalski občini najbolj pereče vprašanje zobo- zdravstvenega kadra. Z ozirom na velike potrebe bi že sedaj potrebo- vali najmanj štiri zobne terapevte in dva zobotehnika. Še najbolj pe- reče pa je stanje v Polzeli, Šempe- tru in Libojah. Pomanjkanje zobo- zdravstvenega kadra v veliki meri onemogoča sistematično delo. To je še toliko huje, ker so ugotovili, da ima več kot dve tretjini šolskih otrok slabe zobe. vorna naloga sindikatov je bila ve- lika preizkušnja pri utrjevanju no- vih metod dela sindikalnih organi- zacij. ta tokrat posredna prizadevanja za- mrla. Res je tudi, da je bilo nekaj tarifnih pravilnikov, ki niso bili naj- bolje sestavljeni. To velja zlasti za manjše kolektive. Vendar to ni naj- večja slabost. Saj so komisije sproti opozarjale kolektive na značilne napake, na nesoglasja z zakonom o delovnih razmerjih in podobno. Kako ste zadovoljni z delom ko- Naš intervju Delo komisij je bilo verjetno po- membno tudi glede ugotavljanja za- vesti gospodarstvenosti posameznih gospodarskih organizacij? Skoraj v vseh primerih je bila analiza tarifnega pravilnika hkrati tudi preizkus gospodarske moči in gospodarjenja posameznih gospo- darskih organizacij. Vpliv tega na dohodke zaposlenih pa je v mnogih primerih sprožil razprave o mož- nostih za izboljšanje gospodarje- nja. Zniževanje števila zaposlenih, štednja, večanje števila delovnih mest, ki so nagrajevana po učinku, razširjevanje proizvodnje in iska- nje notranjih rezerv, so samo osnov- ne značilnosti tega obdobja. To je zelo pozitivno. Bilo pa bi zgrešeno, če bi z novim tarifnim pravilnikom misij za dajanje soglasij k novim tarifnim pravilnikom? Okrajna in občinske komisije so v tem času opravile ogromno delo. Nesebičnost in požrtvovalnost je bila osnovna značilnost, zlasti še v zadnjih dneh, ko je bil najhujši pritisk. Istočasno pa moram prizna- ti, da smo imeli srečno roko pri iz- biri poročevalcev, ki so pregledali gospodarske možnosti, vsklajenost in upravičenost posameznih tarifnih pravilnikov. Lahko tudi rečem, da je to ob- dobje, ki pomeni verjetno najpo- membnejšo politično in gospodar- sko akcijo sindikatov letos, bilo uspešno in hkrati trda šola za vsa- ko sindikalno organizacijo — od osnovnih pa vse do vrha. -šič Zakaj brez soglasja? Gotovo je, da so v Lesno indu- strijskem podjetju Slovenske Konji- ce dobro proučili možnosti za na- grajevanje in si zastavili zelo pozi- tivne naloge — znižanje števila za- poslenih, povečanje storilnosti in or- ganizacijsko utrditev podjetja. Kljub temu pa zaradi nekaterih gro- bih napak okrajna komisija na nji- hov tarifni pravilnik v sedanji ob- liki ni mogla dati svojega soglasja. Razdelitev podjetja na ekonom- ske poslovne enote in obračunski si- stem pojenotah je velika pridobitev za podjetje. Vendar bi ostalo vse pri starem, če bi obveljalo določilo prvotnega besedila tarifnega pravil- nika. Uspehi poslovne enote se namreč morajo poznati tudi pri do- hodkih zaposlenih. Pri prostem pre- livanju sredstev plačnega sklada poslovnih enot tega seveda ni, isto- časno pa vzame ves smisel razdeli- tvi na poslovne enote. Najprej bi bil sleherni delavec prepričan, da bo tudi ob slabem delu imel enako pla- čilo, istočasno pa bi v poslovni eno- ti, kjer so imeli poseben uspeh, te- ga gmotno ne zaznali, ker bi viške plačnega sklada uporabili za potre- be drugih enot. Za izgladitev občasnih spodrslja- jev posameznih enotah je predviden poseben sklad v podjetju, v katere- ga so enote dolžne vračati posojilo Žal pa so prvotno v tem podjetju ta sklad namenili za druge namene, in sicer še bolj neupravičljive. Sred- stva sklada bi uporabljali za uskla- jevanje tarifnih postavk — to pa je z drugimi besedami možnost za določevanje rednih dodatnih dohod- kov. Za komisijo je bilo nesprejemlji- vo tudi določilo, da se za delovno dobo daje poseben dodatek. Zadeva podjetja'je ali stimulira stalnost v podjetju, vendar mora biti delovna doba, če jo že upoštevajo, sestavni del kriterijev za določitev višine ta- rifne postavke posameznega delav- ca in ne posebna ugodnost nad ta- rifno postavko. V tem podjetju bi namreč na ta način tarifne postavke skočile še za okoli 8 odstotkov. Isto velja tudi za strokovnost in podob- no. Vtis, ki smo ga dobili pri razčle- njevanju tega tarifnega pravilnika, je zelo ugoden. Komisija ni ravnala togo, temveč življenjsko. Pripombe in napotki bodo največ koristili podjetju in kolektivu. Seveda le, če bodo te napotke proučili na skupnih sestankih vsega kolektiva. M. Iršič ČITAJTE CELJSKI TEDNIK Ob robu Slab pregled nad semliišei splošnega Ifudskega premoženja Na nedavni skupni seji obeh zborov Okrajnega ljud- skega odbora v Celju je pre- cejšnjo pozornost vzbudil ti- sti del poročila predsednika Okrajnega javnega pravobra- nilstva tovariša Gregorina, v katerem je govoril o evidenci nad premoženjem, s katerim upravljajo okrajni in občin- ski ljudski odbori. Iz podat- kov, ki jih je zbralo Javno pravobranilstvo v Celju in ki so na razpolago tudi pri taj- ništvu za finance okrajnega ljudskega odbora je očitno, da ljudski odbori močno za- nemarjajo skrb za urejanje in gospodarjenje z zemljišči splošnega ljudskega premo- ženja. Dejstvo je namreč, da znaša skupna površina te zemlje v celjskem okraju 45.629 ha, kar je okoli 20 od- stotkov celotne površine celj- skega področja; od tega je 27.762 ha gozdov, ki so po- vsem pod strokovno upravo. Manj znana pa je usoda osta- le zemlje, to je 5.939 ha ob- delovalne in 11.928 ha ostale. Gotovo je, da na pretežni ve- čini te zemlje gospodarijo kmetijska gospodarstva druž- benega sektorja. Toda, ne glede na to predpostavko, ljudski odbori o teh površi- nah nimajo zadostne eviden- ce. Javno pravobranilstvo še ugotavlja, da je urejanje družbenega premoženja osta- lo na isti stopnji, kakor je bilo leta 1955, ko je bilo preneseno šz pristojnosti okraja na občine. Majhen na- predek v tem pogledu so na- pravile le redke občine. Medtem ko je urejeno go- spodarjenje s tistimi gozdovi ki so pod upravo celjskega okraja, pa je odprto vpraša- nje, kako je z gozdovi pod upravo občin. Zdi se celo, da s temi gozdovi, ki prav tako zavzemajo znatne površine, nihče ne gospodari Zato bi bilo prav, če bi jih občine od- dale v gospodarjenje gozd- nim gospodarstvom. Do danes tudi ni razčiščeno vprašanje, katero in koliko zemlje splošnega ljudskega premoženja si prilaščajo fi- zične osebe v občinah. To ugotovitev je namreč potrdila praksa dela Javnega pravo- branilstva, ki je obravnavala več primerov, ko ni bilo raz- čiščeno, kje potekajo meje zemljišča splošnega ljudske- ga premoženja. Bili pa so tudi primeri, ko so posamez- niki uveljavljali lastnino nad tistimi površinami, ki so vpi- sane kot družbeno premože- nje in so pod upravo občin. Take pravde so se navadno končale v korist zasebnikov, ker spričo slabe evidence ob- činskih ljudskih odborov ni bilo moči dokazati resnično stanje in pripadnost posesti. Čeprav se Okrajno javno pravobranilstvo trudi, da s sodelovanjem informativne službe na terenu temeljito prouči in ugotovi lastništvo takih zemljišč, bi bilo ven- darle bolj prav, da občinski odbori uredijo vsa ta vpra- šanja in da zboljšajo službo na svojih premoženjsko prav- nih odsekih. -mb IZ RAZPRAVE Z OBČNEGA ZBORA OBRTNE ZBORNICE Tudi dober ,,šušler'' je potreben Na območju celjskega okraja je v obrti zaposleno preko 2 ti- soč 860 ljudi. Od tega največ v celjski občini (54 odstotkov) in najmanj v šentjurski občini (1,2 odstotka). Ta raznolikost se odra- ža tudi v kričečih nasprotjih med posameznimi občinami glede skrbi za razvoj obrti. Število zaposlenih v obrti je v preteklem obdobju sicer poraslo za okoli 360 ljudi, istočasno pa se je omrež- je obrtnih obratov skrčilo kar za 66 obrtnih delavnic. Tako so ra- zen že obstoječih pomanjkljivosti omrežja obrtnih delavnic nasta- le občutne vrzeli. Zlasti pereč je ta problem na podeželju, posebno še v nerazvitih območjih celjskega okraja. Trditev, da je uslužnost- na obrt bistven sestavni del življenjske ravni prebivalcev, je ob tem dokaj razumljiva. Ce v kraju ni čevljarja, so tudi raztrgani čevlji precejšnja nadloga. In če v kraju tudi ni nobene druge uslužnost- ne obrtne delavnice je nevšečnost še večja. MIRAN CVENK: USLUŽNOSTNA OBRT IMA PREDNOST Podpredsednik OLO Celje Miran Cvenk je v razpravi dejal, da per- spektivni načrt razvoja okraja Ce- lje nalaga obrti velike obveznosti. Enako proizvodni kot tudi usluž- nostni obrti. Z ozirom na dejstvo, da prebivalci iz dneva v dan obču- tijo slabosti omrežja uslužnostne obrti, je potrebno tej posvetiti še toliko večjo pozornost. Pri tem je lahko zelo škodljivo prepričanje, da so investicije v obrti zadeva okraja. V resnici je to naloga občinskih ljudskih odborov. Kjer občinski ljudski odbor pri raz- deljevanju investicijskih sredstev ni prezrl potrebe in kjer je upošteval pomembnost uslužnostne obrti, je stanje že ugodnejše. Dokaj skopa okrajna sredstva pa so lahko le do- polnilo. STROKOVNJAKI, ORODJE IN SUROVINE so osnova za zadovoljivo opravlje- no obrtno storitev. Obrtna zborni- ca je v tem pogledu v zadnjem ob- dobju precej storila. Zlasti pri utr- jevanju sistema šolanja, uvajanju mladine v uk, pri nabavljanju po- trebnega orodja itd. Vendar obsta- jajo še velike težave. Posebno pe- reče so pomanjkljivosti pri nabav- ljanju reprodukcijskega materiala. Zaradi slabega materiala je in še bo veliko pritožb. Zato so delegati bili mnenja, da bi zbornica morala v posameznih primerih posredovati. Podobno tudi glede možnosti, da bi večja obrtna podjetja dobavljala surovine neposredno od proizvajal- cev. To bi v mnogih primerih ob- čutno pocenilo usluge. VENCESLAV JERAS: »GRADBE- NA OBRT JE POSEBEN PROBLEM« Iz izkušenj ni težko ugotoviti, da gradbišče zastane pri izvajanju obrtnih 'del na stavbah. Tu se po- dirajo vsi roki in ustvarja upravi- čena nejevolja. Idealen izhod je možen z jačanjem gradbene obrti, a je ta postopek vezan na daljše obdobje. Kljub šibki gradbeni obrti pa bi z organiziranimi in za dolo- čena dela specializiranimi obrati, višjo proizvodnostjo in postopno mehanizacijo obrtnih delavnic do- segli precej večje uspehe. Drobne vesti STANOVANJSKI BLOK V SLO- VENSKIH KONJICAH ■ Te dni bodo v Slovenskih Konji- cah dogradili stanovanjski blok z 9. stanovanji. Blok gradijo s sred- stvi Lesno-industrijskega podjetja in Komunalne banke. Sodijo, da bo- do v teku tega meseca dogradili tudi 12-stanovanjski blok usnjar- skega kombinata KONUS. S tem bodo perečo stanovanjsko stisko v Slovenskih Konjicah deloma omi- lili. »METKA« — VZORNA SKRB ZA ZAŠČITO ZAPOSLENIH Čeravno so delovni pogoji v »Metki« dokaj dobri, si podjetje pri- zadeva, da bi odpravilo še ostale pomanjkljivosti. Tako so samo lani porabili za osebna zaščitna sred- stva preko 4 milijone 500 tisoč di- narjev, za tehnično zaščito pa preko 12 milijonov dinarjev. Ti dve šte- vilki nazorno prikazujeta prizade- vanje delavskega sveta in uprave podjetja, da bi zaposlenim ustvari- li čim boljše in varnejše delovne pogoje. VISOKO ŠTEVILO NEZGOD Analiza o' številu nezgod in iz- ostankov z dela na območju konji- ške občine daje neugodno sliko. \' letu 1957 je bilo skupaj nekaj pre- ko 500 delovnih nezgod, ali 5 tisoč 810 izgubljenih delovnih dni. Lani je število nezgod poraslo na 648 in izgubljeno 6 tisoč 34 delovnih dni. Največ nezgod se je pripetilo zaradi nepazljivosti. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je v okolici Zreč Vitanja in Slovenskih Konjic naj- več nezgod izven dela ob ponedelj- kih zjutraj. Na Ekonomski šoli bogato politično življenje Pretekli teden je bila letna kon- ferenca mladine z Ekonomske sred- nje šole. Poročilo, ki ga je podal predsednik mladinske organizacije tovariš Alfred Božič, pozneje pa prispevki k razpravi številnih di- skutantov, dokazujejo, da je mla- dinski kolektiv na ekonomski šoli brez dvoma eden najboljših, poli- tično pa nesporno najživahnejši med srednjimi šolami v Celju. Poleg številnih uspehov na pod- ročju kulturnega in športnega živ- ljenja so na Ekonomski šoli želi lepe uspehe zlasti pri politično- vzgojnem delu. Študij marxizma je na tem zavodu šel najbolj v širino. Program Zveze komunistov so pre- delali najprej v marksističnem krož- ku, v katerega so vključili najbolj- še mladinske aktiviste in člane ZK. Le-ti so potem na razrednih sestan- kih predelovali snov z vso mladino. Na zavodu so hitro in učinkovito reagirali na vse parole, ki so iz raz- ličnih virov prodirale v njihov ko- lektiv. Nadalje so na šoli močno razgibali šolsko skupnost, ki iz dneva v dan dobiva vse večji delo- krog, večji vpliv in naloge pri raz- vijanju vseh oblik sodobne in re- formirane šole. Nedavna situacij- ska konferenca, prva te vrste pri nas, je bila izredno uspešna. Brez- kompromisna ocenitev položaja na šoli jim je b'ila za osnovo, da so lahko temeljito in prav tako brez ovinkov začeli odstranjevati napa- ke. Kaže, da na tej šoli tudi do- ber del pedagogov tesno sodeluje pri skupnih naporih za čimprejšnjo uresničitev reforme šolstva. Mladina ekonomske šole je v preteklem letu poslala na zvezno akcijo nad 40 članov in se ponaša z več udarniki. Tudi letos bodo na avtocesto poslali lepo število mla- dine. Na konferenci so na svečan na- čin sprejeli v vrste mladinske orga- nizacije 26 novih članov, sprejeli so vrsto vzpodbudnih sklepov in izvolili novo vodstvo mladinske or- ganizacije. OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETN POZNEJŠO ŽETEV Številni komunisti — člani par- tijske organizacije na Ponikvi, so postali 1941. leta organizatorji na- rodnoosvobodilnega boja v različ- nih krajih Jugoslavije; mnogi so med bojem žrtvovali svoja življe- nja. Naj med njimi omenim tovari- šico Malči Podgoršek, ki je iz naše organizacije kot idejno in politično že dorasel komunist odšla na šolo za medicinske sestre v Beograd; postavila je temelj skojevske orga- nizacije na tej šoli in sama postala med medicinskimi sestrami v Beo- gradu glavni organizator partijske- ga dela; skoro celoten njen letnik se je udeležil narodnoosvobodilne- ga boja, od tega nad polovico kot organizatorji že leta 1941, iz drugih letnikov pa velik del tovarišic. Mal- či so Nemci v maju 1942. leta kot sekretarko OK SKOJ v Vršcu ujeli; na kamionu, v katerem so jo gesta- povci s skupino soborcev iz Beo- grada odpeljali na morišče, je do zadnjega trenutka s pesmijo vzpod- bujala tovariše na poti v smrt. Maks Rižner, dolgoletni sindikal- ni delavec v stroki pekovskih delav- cev in član Komunistične partije, je bil v začetku nemške okupacije med prvimi organizatorji osvobo- dilnega gibanja na Ponikvi in oko- lici. Gestapu se je posrečilo vriniti v organizacijo Osvobodilne fronte pod krinko partijca nekega Gore- njaka; po njegovem izdajstvu so aretirali več sto ljudi, ki so jih ve- čino ustrelili. Med temi žrtvami je Maks z življenjem potrdil svojo zvestobo Partiji in delavskemu raz- redu; hkrati z njim so bili ustrelje- ni še ostali člani odbora OF za Ponikvo, ki so kot zavedni Sloven- ci in domoljubi že v začetku oku- pacije začeli organiziran odpor. Stanko Korže je bil 1941. leta ak- tiven partijski delavec med želez- ničarji v Beogradu in se je odliko- val med organizatorji sabotažnih akcij na železniških progah v oko- lici Beograda. Stanko je padel v partizanih ob priliki nemškega na- pada na Vrhovni štab NOVJ v Drvaru meseca maja 1944. Franček Podgoršek, član Komuni- stačne partije je kot partizan v Drav- ski dolini ob priliki nekega izdaj- stva padel v roke Nemcem in umrl v koncentracijskem taborišču. Lud- vik Korže, član Komunistične par- tije, je jeseni leta 1944 padel v bo- jih proti okupatorju v Gornji Sa- vinjski dolini. V partizanih sta na- dalje padla tudi brat in sestra Zora in Lado Majcen, oba komunista, ki sta nekaj časa tudi sodelovala v or- ganizaciji na Ponikvi. Ponikva je že takoj ob začetku okupacije, zlasti pa pozneje dala številne borce in žrtve v osvobodil- nem boju in revoluciji. NOB je na Štajerskem dobila množični značaj šele s prihodom XIV. divizije; te- daj so v tem kraju zrasli, še po- sebno iz vrst mladine, mnogi akti- visti in partizani, ki so vztrajali v boju do osvoboditve. Vsi današnji napori in nedvomni doseženi uspehi imajo tudi na Po- nikvi svoj temelj, svoje korenine, svojo tradicijo že v predvojnem de- lu Komunistične partije, ki je tudi tu zasejala prve kali za poznejšo žetev. Te tradicije, ta boj, posebno pa kri in življenja, ki so jih ko- munisti in drugi najboljši sinovi in hčere tega kraja dali za prihodnost, so lahko v ponos in vzpodbudo da- našnjemu rodu. Slava njihovemu spominu! Naj živi Zveza komunistov — vodnica delovnih ljudi Jugoslavije! Bivšim borcem omogočimo primerno zaposlitev (Nadaljevanje s 1. strani) cialnega zavarovanja 294 bivših borcev. Letos pa je predvideno, da bo odšlo na zdravljenje 42 borcev, ki niso socialno zavarovani. Da je zdravstveno stanje borcev NOV dokaj šibko, je pokazala tudi lanska ^nketa, ki je ugotovila v celjskem okraju, razen v občini Mo- zirje in Šoštanj, da boleha na no- tranjih organih kar 484 borcev, med njimi 227 za tuberkulozo. Tudi stanovanjsko vprašanje pri nekaterih borcih še do danes ni re- šeno. Nekateri še vedno stanujejo v neprimernih stanovanjih. Zato bi naj pri občinskih odborih ZB v več- jih krajih kot je Celje, Žalec in La- ško ustanovili komisije, ki bi naj- prej ugotovile potrebe, pozneje pa izdelale program gradnje in zbrale potrebna sredstva za 15% polog za najetje kredita. Kot primer služi organizacija Zveze borcev v Ljub- ljani. Tam so pokrenili široko akci- jo, za katero so pokazali razumeva- nje vsi merodajni forumi. Tako so zbrali nad 600 milijonov din, kar bo zadostovalo za gradnjo 500 sta- novanj. Podoben primer je tudi v Mariboru. Tudi v celjskem okraju so možnosti za tako akcijo. Cas bi že bil, da bi čimprej začeli reševati ta problem tudi v Celju. Glede skrbi za otroke padlih bor- cev je čutiti letos večje prizadeva- nje kot prejšnja leta. Tudi akcija za usmerjanje v poklice teh otrok je letos dobro uspela. Letos bo kon- čalo obvezno šolanje 384 otrok pad- lih borcev in se je posvetovanja za usmerjanje v poklice udeležilo 328 otrok. Na razne srednje šole in gim- nazijo bo odšlo 80 otrok, ostali pa v uk za razne druge poklice. Zelo važna naloga organizacij Zveze borcev s tem v zvezi je, da bodo pravočasno zagotovile prosta učna mesta v obrti in šolah. -ma- ŠtJri dni je gostovalo v Celju Beo- grajsko dramsko gledališče in z deli: VViliiams: Orfej gre v podzem- lje; Branko Čopič: Prigode Nikole- tine Bursača; Miller: Pogled z mostu in Osborne: Ozri se v jezi razsvetljevalo celjsko publiko, želj- no kvalitetnih predstav. Na sliki sta Olivera Markovićeva in Ljiljana Krstićeva v vlogi Carol in Lady iz VVilliamsovega Orfeja. O predsta- vah in razgovorih z beograjskimi gledališčniki bomo poročali prihod- njič ^ola mora vzgajati napredne ljudi (Nadaljevanje s L strani.) Ker pa šole danes marsikje ni- majo še zadovoljive materialne os- nove za izvajanje nekaterih nalog, je nujno potrebno, da jim pomaga- jo gospodarske in družbene organi- zacije. Pomoč šolam hvaležno lah- ko nudijo društva Partizan z igrišči in telovadnicami, Ljudska tehnika z delavnicami, kmetijske zadruge z zemljišči in orodjem, stanovanjske skupnosti z organizacijo otrokove- ga pošolskega življenja, Svobode in prosvetna društva s kulturno vzgo- jo, gospodarske organizacije z na- bavo tehničnega materiala za teh- nično vzgojo itd. Tudi praksa patronatov nad po- sameznimi šolami je rodila že prav lepe uspehe. Tovarna emajlirane po- sode je omogočila krožku Ljudske tehnike na bivši drugi gimnaziji na- bavo orodja in ureditev šolske de- lavnice. Tovarna kovanega orodja v Zrečah je vsem šolam v konjiški občini darovala kompletna orodja za tehnični pouk. V žalski občini je vrsta kmetijskih zadrug prevzela patronate nad šolami ter jim bodo dale na razpolago nekaj sredstev za nabavo najnujnejših učil in za ureditev šolskih delavnic. Gozdno gospodarstvo na Rakovcu je odsto- pilo celo svojo stavbo za šolo, ki je bila do lani v skrajno neprimer- nih prostorih. Ti primeri sodelova- nja s šolami so vsekakor hvalevred- ni in bi bilo prav, če bi jih posne- mali tudi drugod. Z ukinitvijo nižjih gimnazij in njihovo spojitvijo z nižjimi razredi osnovnih šol so bile lani izvršene organizacijske priprave za izvedbo vsebinske reforme. Tako je sedaj na območju celjskega okraja 29 popol- no razvitih osnovnih šol, ki jih ob- iskuje 15.850 učencev in 26 šol z 2126 učencev, ki navezujejo višje razrede na popolni osnovni šoli od celokupnega števila 28.460 učencev v 136 osnovnih šolah. Letos pa se bo 6 osnovnih šol razvilo v popol- ne osnovne šole, in sicer v Rogatcu, Kostrivnici, -Zrečah, Ločah, Vitanju in Rečici. Tako je v celjskem okraju omogočeno doseči 64 odstotkom šo- loobveznim otrokom normalno os- novno šolanje, medtem ko je 36 od stoikov otrok vključenih še v nepo- polno razvite osnovne šole. V okraju je tudi izobraževanje odraslih zavzelo razmeroma velik obseg. Lani je bilo 123 tečajev s 4618 udeleženci. To izobraževanje poteka v najrazličnejših oblikah. Organizirajo ga podjetja in razne zbornice, OZZ in šole za odrasle pri rednih šolah. Razen tega je pri podjetjih vrsta tečajev za pridobi- vanje kvalifikacij ter za razširitev strokovnega znanja. Pomembno izobraževanje oprav- ljajo tudi razne izobraževalne sek- cije Svobod in prosvetnih društev ter Ljudske univerze. Samo v lan- ski sezoni je bilo 311 predavanj s 16.940 poslušalci. Ljudska univerza je organizirala tudi posebne tečaje za kvalificirane in visokokvalifici- rane delavce s 130 udeleženci. Pod okriljem občinskega sveta Svobod delujeta v Celju tudi dva letnika tehnične srednje šole. Med starši je značilno razpolože- nje po čim hitrejši realizaciji načef šolske reforme. Vendar je treba pri tem poudariti, da je zakon o šolstvu bil sprejet šele sredi lanskega leta in ni mogoče, v tako kratkem času vse stvari dokončno urediti. Zave- dati se moramo, da je to nadvse od- govorno in dolgotrajno delo. Na plenumu so tudi ugotovili, da je ogromna večina šolske mladine dobra in je njena miselnost popol- noma v skladu s socialističnimi principi. So pa med mladino posa- mezniki, ki izkoriščajo socialistično demokracijo v svoje sebične name- ne in ne dajejo od sebe tistega, kar družba od njih pričakuje. To se ka- že predvsem pri razdeljevanju šti- pendij. So primeri, da prejemajo štipendije študentje, ki jih ne za- služijo, bodisi, da so pokazali slab odnos do mladinskih delovnih akcij, bodisi, da zavlačujejo študij, ali pa so celo mlačni in nezainteresirani za naša družbena dogajanja. So tudi primeri, da sprejemajo štipen- dije podjetij študentje, ki Imajo v njih razne »strice«. Zato naj bi ka- drovske komisije pri občinskih ko- mitejih pregledale vse štipendije in tistim, ki jih ne zaslužijo ali niso upravičeni nanje, naj štipendije ukinejo. Predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Franc Simonič, ki je vo- dil plenum, je ob zaključku pouda- ril, da naš družbeni sistem in hiter razvoj nujno zahteva reformo šol- stva, saj brez sposobnih, izobraže- nih ter naprednih ljudi ne moremo uspešno izvajati nalog v industri- ji, kmetijstvu, obrti itd. Cim bolj se bodo prosvetni delavci in seveda vsa družba zalagala za vzgojo mla- dine v duhu socialistične demokra- cije in humanizma, tem hitreje bo- mo utrjevali socialistične odnose in bolje živeli. -ma- Družbeno upravljanje v šolstvu Izvleček iz govora načel- nika za šolstvo pri OLO Celje, tov. Vojka Simončiča, na plenumu 00 SZDL, kjer so razpravljali o reformi šolstva: ?.e dosedanji rezultati družbe- nega upravljanja kažejo, kako zadovoljivo učinkuje ne samo pri reševanju problemov vzgoje in izobraževanja v naši družbeni praksi, temveč tudi za izboljša- nje same vsebine in metod pe- dagoškega dela. Družbeno oprav- ljanje v šolstvu je vključilo v celjskem okraju preko 1.420 dr- žavljanov v svete, šolske odbore, komisije ter jih pritegnilo k so- delovanju pri reševanju proble- mov vzgoje in izobraževanja. Pri delovanju šolskih odborov nastaja večkrat vprašanje obse- ga in vsebine. Povsem je zgre- šena praksa, ki se opaža pone- kod, da se vloga in delo šolske- ga odbora vzporeja s prejšnjo vlogo individualnega vodje usta- nove (direktorja, upravitelja) in da se sedaj šolski odbor usmer- ja na prevzem kolektivne odgo- vornosti za njegovo delo. Ne gre za to, da funkcije upravi- telja prevzame kolektivni organ. Družbeni organ ima kvalitetno novo funkcijo, a to je usmerja- nje delovanja prosvetne ustano- ve s stališča širših družbenih interesov. V tej funkciji delo šolskega odbora predstavlja tudi veliko pomoč vodstvu šole v re- ševanju konkretnih vprašanj. Ponekod se postavlja tudi vprašanje enotnosti organov družbenega upravljanja. Z ozi- rom na to, da v družbenem upravljanju sodelujejo ljudje iz- ven šole, učiteljski kolektiv in vodje šol, je često prišlo do vprašanja hierarhijskega stop- njevanja teh organov. Bilo je tu- di nekaj mnenj, da je pravzaprav samo šolski odbor organ druž- benega upravljanja in da je on odgovoren za vse, celo za ne- posredno potekanje strokovnega dela, kar je privedlo do nepo- srednega vmešavanje članov ne- kih šolskih odborov v pouk itd. Hkrati pa so pri nekaterih uči- teljskih kolektivih tudi nasprotni pojavi ljubosumnega čuvanja avtomanije v smislu ograjeva- nja od zahtev družbe. V Zakonu o šolstvu še pose- bej postavlja, da organ uprav- ljanja sestavljajo šolski odbor, učiteljski kolektiv in upravitelj šole, da ima vsak od teh orga- nov samostojen delokrog, kate- rega določajo z zakonom dolo- čene pravice in dolžnosti. Ni to- rej govora o nekem hierarhij- skem stopnjevanju ali podreje- vanju, temveč morajo vsi nave- deni faktorji medsebojno sodelo- vati. Enotnosti organov družbene- ga upravljanja ni treba tolma- čiti tako, kot da naj se šolski odbor interesira samo za materi- alna in socialna vprašanja in da naj se ne spušča v vprašanja strokovnega dela. Nasprotno, šolski odbor se mora zanimati za učno delo in za njegove re- zultate, ali ne na takšen način, da se njegovi člani spremenijo v šolske inšpektorje in pedago- ge nad pedagogi. Treba je stre- meti za tem, da bo šolski odbor kot celota spremljal rezultate učnega dela in pri tem maksi- malno izkoristil izkušnje in ini- ciativo samih učiteljev. Potreb- no je najti takšne metode sode- lovanja, kateri bodo omogočili, da tisti člani šolskega odbora, ki prihajajo izven šole,, doprine- sejo k povezovanju šole z živ- ljenjem in da usmerjajo delova- nje v smislu družbenih zahtev. V teku tega šolskega leta po- teka mandatna doba dosedanjim šolskim odborom. Deloma so že izvoljeni novi šolski odbori, de- loma bodo izvoljeni do jeseni. Organizacije ^ZDL naj z vso zavzetostjo pristopijo k formi- ranju šolskih odborov, kajti od aktivnega in sposobnega šolske- ga odbora zavisi v veliki meri napredek in procvit šole. Občinski odbori SZDL bi mo- rali od časa do časa sklicevati posvetovanje članov in predsed- nikov odborov, kjer bi se izme- njavale izkušnje in dajali na- potki za nadaljnje delo. Ze do- sedanje ugotovitve kažejo, da se je dvignila kvaliteta dela zlasti tam, kjer so reševali konkretne naloge in probleme, v splošnem pa je številnost, pestrost in vse- bina obravnavanih vprašanj v primerjavi z vsebino v začetni fazi delovanja šolskih odborov, znatno napredovala. „In vendar se vrti...!" POROČILO o JAVNI PREDSTAVI VSEH SLUŠATELJEV AKADEMIJE ZA IGRALSKO UMETNOST: BERTOLT BRECHT — GALILEO GALILEI. — UPRIZORITEV V PRO- SLAVO 40-LETNICE USTANOVITVE KPJ. Velika odkritja povzročijo velike prevrate, veliko navdušenje in veli- ko sovraštvo pa nasprotovanje. Ta- ko je bilo v zgodovini Galileo Ga- lileija, pa tudi Brechta in — morda ne tako očitno — ob predstavi slu- šateljev AIU v Ljubljani, ki jo je režiral Branko Gombač. Najbolj zanimiv dramski pisec zadnjih let je v zgodovinski zgodbi o največjem italijanskem učenjaku Galileo Galileiju, ki jo je zasnoval že v emigraciji na Danskem (1938 do 1939), sprožil posredno tudi vprašanje, ki ga je in ga še vedno čuti sodobnost: Kaj bodo prinesla odkritja jedrskih fizikov? Seveda pa je tu še bolj poudarjeno vprašanje, kako bodo ravnali izumitelji in kaj bodo storili oblastveniki! Tako je bilo v času katoliške inkvizicije, ki je prisilila na kolena človeka in nje- govo trditev, da se zemlja vrti oko- li sonca, ne pa narobe. Takrat je ta trditev zrušila ves sistem. Podobno je tudi v današnjih časih. Trditve rušijo kolena. Morejo se tolažiti sa- mo z besedami, ki so jih pripisali Galileiju: »E pur si muove!« In gibala se je tudi ljubljanska uprizoritev. Težko je bilo sicer, ker delo ne terja samo veliko zasedbo, temveč.tudi močno uravnovešeno in izenačeno igro, kar je bil slušate- ljem Akademije, ki so še mladi, iz raznih letnikov in strok (igrati so morali tudi režiserji in dramatur- gi) trd oreh. Ne glede na to pa so posamezniki dosegli presenetljive uspehe. Omeniti morem samo glav- ne: Marijan Hlastec je upodobil Ga- lileija z veliko tankočutnostjo, od- likoval se je posebej s svojevrst- nim učenjakarskim izrazom, ki je žarel iz vsake njegove besede, geste in mimike. Tudi Maja Druškoviče- va, ki je igrala Galileijevo hči Vir- ginio, je v rasti od mladosti polne mladenke do zagrenjene samice po- kazala široko igralsko moč. Pa še Božo Vlaga, ki je z mirom in veli- častjem upodobil Kardinala inkvizi- torja, se uvršča med vrhnje. Tudi večina drugih ne zaostaja mnogo, le da so jim zavoljo dramaturških zahtev dodeljene situacije, ki jim dopuščajo prvi plan bolj od časa do časa. Zato pa ne smemo poza- biti prizorov, ki so se vtisnili moč- no v spomin: kardinala prepričujeta Galileija. ves papeški prizor, Gali- leijo prekliče in še drugi, ki pa jih smemo šteti že med uspehe režiser- ja. Branku Gombaču je uspelo, da je tolikanj pester zbor igralcev vskla- dil in vdihnil igri, ki je več ali manj pogovor v fragmentih, življenje. Na prostrani igralni ploskvi je spretno razporejal igralce in skupine, ki so tako skoraj filmsko prihajali v raz- ne plane. In če upoštevamo, da je besedilo bolj odtenek znanstvenih diskurzov Galileija kakor odrsko napeta zgodba, moramo priznati igralcem in režiserju, da so dosegli veliko, ker bi bili gledalci po zad- njem prizoru še kar sedeli, poslu- šali in gledali. Sceno je opremil Vlado Rijavec zelo prostrano in okusno izbral odr- ske rekvizite, skoraj dobimo obču- tek vesolja, ki vanj segajo znan- stveniki. Glasbo in zbor je lepo pri- pravil Marijan Vodopivec, medtem ko se koreografija P ina Mlakarja ni docela uveljavila (ministranti, ki bi naj uvajali posamezne slike, so učinkovali preveč komično), plesna scena pa je vendar bila zelo učin- kovita. Za zaključek bi dejal, da sodi javna predstava AIU med prve uspehe Brechtovih del pri nas. Delo bi verjetno resda še bolje uspelo, če bi bili igralci nekaj starejši in bolj izkušeni, a tudi tega, kar so ^pokazali, ne gre zametavati! Mo- remo jim čestitati. H. S. Slovenska dela na Sterijinem pozorju Ko prideš prvič na Sterijino po- zorje, da bi doživel manifestacijo jugoslovanske gledališke umetnosti, te preseneti najprej prisrčen spre- jem v tajništvu prireditelja. Po na- porni vožnji je to prijetna osveži- tev. Novi Sad seveda ni razkošni Cannes in tudi ne manj razkošni Pulj, zato pa se zbere tam dovolj treznih gledaliških turistov iz vseh krajev Jugoslavije in od drugod, ki potem od jutra do večera in od ve- čera do jutra mozgajo in vrtajo, vsi v složni veri, da bodo premaknili našo dramatiko s slepega tira. Čeravno potem ni bila podeljena nobena nagrada za tekst, še vedno ni treba obupati. Imamo gledališko kulturo, ki o njej Poljaki upraviče- no pišejo, da je na evropski višini. Primer za to je bila Putnikova re- žija nekoliko naivno dramatiziranih Domanovićevih novel. Nekakšna swiftovska utopija z nekaterimi alu- zijami na polpretekli čas. Z nizom genialnih skečev se je zvrstila Stra- dija pred nami v odrski spektakel nenavadno poetičnih in satiričnih dimenzij. Zal nisem videl vseh predstav, zato se bom ustavil le ob sloven- skih novitetah. Po Tavčarjevem Pekel je vendar pekel in Matkovičevem Prometeju (uprizorilo gledališče iz Reke) ni bilo nobenega dvoma, da bo Prome- tej najslabši tekst in najslabša uprizoritev v celoti. Na Tržačana Tavčarja smo sprva računali, ven- dar je kljub impozantni in močni dramatični ideji ostal nedodelan, konvencionalno ohlapen. Režiser Babic in scenograf J. Cesar (na- grada za sceno!) sta ga domiselno dopolnila z barvitostjo in potrebnim nastrojenjem, vendar si že sam na sebi ni ustrezal tržaškemu, izrazito komornemu gledališču. Zamisel o pošastno zmagoviti poti civilizaci- je, ki bo sicer rešila standardne probleme človeka, ne pa vprašanja osebne sreče, je nakazana vse pre- več rousseaujevsko in s cenenimi efekti. (Tržaški pridobitnik in ova- duh pride v pekel, kjer ga ne čaka večni ogenj, marveč vila ob morju, Cadillac, jahta itd. Ljubimka s Kleo- patro in filmskimi zvezdami. (1) Prvotno navdušenje nad peklom pa se počasi ohladi do dolgočasja in nazadnje zahrepeni po trpljenju, ki mu edino lahko povrne tudi obču- tek za srečo!) Delo nas ne prevza- me. Talentirani Josip Tavčar se je postavil v neprimeren ambient, v določen krog ljudi, ki živi danes v civilizacijskem razkošju. Ne čutimo problemov večine. Jožku Lukešu pa je dal dovolj materiala za dobro karakterno igro (dobil je nagra- do!). Posthumno delo Ferda Kozaka, ni moglo pretendirati na nagrado za tekst, ker pridejo v poštev le živi avtorji. Njegova Punčka je bi- la tekstovno še najbolj čista. Dia- log je rafinirano civiliziran, že pre- več kultiviran, da bi bil učinkovito dramatičen. Mestoma je nelogičen. Tudi tematsko je stvar nekoliko od- daljena. Režiser Molka je zašel po- nekod v nepotrebno simboliko in zanemaril konverzacijske finese. Njegova scena je bila po ideji za- nimiva (paranoji, ki nakazujejo meščanske sobe, so kakor silhuete ljubljanske panorame), vendar ana- hronistično opremljena in nefunk- cionalna. Torej je ostal še Javoršek. In kot je ob njem že kar praksa, so se celo daleč od slovenskih meja ukresala mnenja, ali naj nagrado potemta- kem sploh podelijo! Ce pa vrednoti- mo njegovo delo v primerjavi z dru- gimi, ne moremo mimo njega brez priznanja. Odrski eksperiment Ve- selje do življenja je vsaj formalno v dobršni meri sprejemljiv odrski tekst. Vsebinsko bi mu lahko mar- sikaj očitali, pa tudi nedoslednost pri zagovarjanju avantgardne dra- maturgije. Hotel bi biti antilitera- tura, pa ni. Siže je naivno dekla- rativen, mestoma kabareten. Ima pa blesteče odlomke, ki ne govore le o modni atrakciji, marveč še kar precej za avtorja. Zal le odlomki, kajti celota spet ne ogreje. (Slikarja Malica privežeta nje- govi sestri — V. Juvanova in M. Saričeva: nagrajeni! — na sramotni steber in' pomečeta vsa njegova platna v morje. Osvobodita ga ob- čudovalki s severa, ki pa prineseta s seboj malomeščanski okus. Na koncu se Malic otrese vseh, pomete torej s konservatizmom in z lažno naprednostjo ter se povzpne na Olimp ustvarjalne osamljenosti. Se- veda mu še poprej advokat — pred- stavnik naše družbe — podari ate- lje.) Nasploh je bil letošnji festival bolj povprečen. Popolnih umetnin ni bilo. Pač! Našel sem jih v stalni zbirki galerije Matice Srpske. (Po- leg raznih strokovnih predavanj so med festivalske prireditve vključili tudi razstave.) Neprecenljivo boga- stvo fresk, ikon in baročnih moj- strov, nagel skok v bidermajer, ki se je v Vojvodini ohranil vse 19. stoletje (mala buržoazija!), potem pa spet skok naravnost v ekspresio- nizem! Umetniki, ki so dosegli svoj vzpon po šolanju in stagnirali v provinci, ki jim ni nudila velikih zahtev. Tu ne najdeš velikih for- matov in kompozicij, zato pa za- vidljivo popolnost portretov. — Ogled biblioteke Matice Srpske. Lična skladišča s kovinskimi pre- mičnimi policami in z zračnim ogre- vanjem. Moral sem misliti na vlaž- ne prostore v celjski Studijski knjiž- nici in na raritete, ki jih nima malo. J. 2. GOSTOVANJE V VELENJU V Velenju so 27. maja gostovali člani celjskega gledališča s Sha- kespearovo dramo Romeo in Ju- lija. Obisk je bil rekorden, saj je bila dvorana nabito polna. Ma- lo nas je predstava razočala. Med liki sta nam bila najbolj vSeč pater in Julija. Gledališki listi X Zopet je pred durmi premiera. »Kaj bojo rekli ljudje?« — to je po navadi refren vsakega gledali- škega pogovora teden dni pred pre- miero — zdaj pa je to tudi naslov. Vsaj v slovenščini. V izvirniku se ta Nušićeva komedija imenuje »Svet« — toda tega »sveta« ni mo- goče prevesti dobesedno. Ta »svet« je zapisan na prvi list Nušičevega rokopisa s prenesenim pomenom: javnost, ljudje, družba ... Komedi- ja o usmiljenja vrednem siromaku, ki je poskušal v vsakem ukrepu po- slušati ljudi, ustreči ljudem, se rav- nati po njihovih »dobrohotnih na- svetih« — a se je ravno s to ubog- ljivostjo zapletal v čedalje hujše mreže nesmislov. Ze več let so nas zastopniki jav- nosti prepričevali, da naj vendar kdaj uprizorimo kako Nušičevo de- lo. Dolgo smo se temu izogibali za- radi preprostega ugovora: Nušićeva dela so tako zelo vezana na svoje okolje in ne samo na okolje, tem- več predvsem tudi na značilno lo- kalno, narečno govorico — da mo- rajo v prevodu izgubiti skoraj ves sok. Bali smo se, da v prevodu od čudovite, prikupne Nušićeve duho- vitosti skoraj nič ne bi ostalo ra- zen okostja gole burke. Vendar so nas tako dolgo prepričevali in nam navajali toliko tehtnih argumentov (uspehe na drugih odrih, želje ob- činstva, prilagodljivost govorice itd.), da smo se naposled le odlo- čili tudi za tega prvaka srbske dra- matike. Izbrali smo iz njegovega repertoarja tisto komedijo, ki je še razmeroma najmanj navezana na specifično okolje (godila bi se lah- ko skoraj natanko takšna tudi kjer- koli drugje) — in ki je vrh tega tu- di po notranji literarni strukturi najbližja srednjeevropskemu tipu karakterne komedije. Saj ni neupra- vičena trditev, da je ta igra prav- zaprav zelo zvesta Molierovi she- mi karakterne komedije o človeku, ki neko sicer naravno in vrojeno značajsko lastnost zaradi okoliščin in zaslepljenosti tako zelo pretira- va, da s samim tem pretiravanjem tej stvari jemlje smisel in se v tem ravno do ielo modno revijo pod geslom »Menja se moda, menja se čas«. Slavnost so začeli mladi kovi- narji z recitacijo »Partijske pe- smi«, za njimi pa so se predsta- vile članice Partizana, ki so pod vodstvom Nade Jarošinove zaple- sale »Barcarolo«. To je bil lep ples, poln dinamike in mehkih gibov, skladen in dovršen. Tiidi flavtist Fr. Gorinšek je žel za- služeno priznanje. Nič manjšega aplavza ni bil deležen član Celj- skega gledališča Albin Penko, ki se je tokrat predstavil kot dober recitator in soliden pevec. Lahko rečemo, da je šolski orkester, ki ima svojega najmočnejšega pred- stavnika v igralcu trobente Ma- tevžu Zadravcu, prijetno prese- netil tako z venčkom partizan- skih pesmi, kot pozneje z mo- dernimi ritmi. Vse kaže, da je tudi glasbeno življenje med celj- sko vajensko mladino močno pri- ljubljeno in razširjeno. Na za- ključku prvega dela uspele prire- ditve, ki so ji prisostvovali tudi nekateri najvidnejši predstavniki javnega in političnega življenja v Celju, so bili iše prizori po povesti Fr. Milčinskega »Ptički brez gne- zda«, ki jih je zbrala in uredila Darinka Joštova, režiral Pavle Jeršin, vezni tekst med njimi pa posredovala Bogdana Grobelnik. Menda ne bo preveč laskavo, če povemo, da je modna revija učen- cev in učenk Vajenske šole Bo- risa Kidriča zasluženo pobrala polno odobravanje. Treba je nam- reč priznati, da so se vsi, ki so pri njej sodelovali, potrudili po- kazati lepe izdelke, praktične ob- leke za delo, promenado, ples ipd. Zaradi te okusnosti tudi trdi ko- raki nekaterih modelov, niso mo- tili. Zato še enkrat, vsem lepo priznanje! Na koncu večerne akademije je bila še majhna slovesnost, na ka- teri se je ravnateljica Vaj. šole Borisa Kidriča — Darinka Jošt — zahvalila vsem forumom in de- lovnim kolektivom, ki so kakor- koli pomagali pri izvedbi lepega programa na čast 75-letnice va- jensikega šolstva. Ob tej priložno- sti se je zahvalila tudi vsem iz- vajalcem in sodelovalcem in prav tako vsem učiteljem in profesor- jem v šolah ter mojstrom in osta- lim, ki jim je zaupana vzgoja na- šega mladega strokovnega kadra. Ne internat ■ mladinski dom Pred dnevi je bilo v Celju po- svetovanje predstavnikov uprav- nega in vzgojnega osebja ter predsednikov domskih skupnosti iz okraja. Navzoč je bil tudi pred- sednik OKLMS tovariš Franček Knafelc. Štefka Premrl je v uvodnem referatu podala analizo doseda- njega dela domskih s^kupnosti in življenja po domovih na splošno. Na posvetovanju so ugotovili, da dajemo domskim skupnostim še vedno premalo poudarka, čeravno je to važen činitelj pri vsebinskem reformiranju našega šolstva. Tudi kadri v domovih so prešibki. Ne samo, da je premalo vzgojnega kadra, tudi ožina dela, izrazito pedagoškega značaja, je še vedno preveč pogost pojav. Vzgojni kader bi moral v domove vnesti več politične in družbeno- vzgojne vsebine. Na posvetovanju so sprejeli tudi koristne sklepe. Med drugim bo pri Okrajnem komiteju LMS ustanovljena komisija, ki bo pro- učila vsebino dela domskih skup- nosti v različnih pogojih, da ugo- tovi osnove za čim širše uveljav- ljanje domske samouprave v prvi stopnji razvoja. In končno so še sklenili, da naj besedo »internat« zamenja prijetnejša beseda — dom, saj sedanja prijetna zave- tišča mladine nimajo nobene zve- ze več z nekdanjimi internati. Pomemben gost v Celju Te dni se je mudila v Celju ga. Uršule Vosseler, kulturni ataše s poslaništva DR Nemčije v Beogra- du. Ga. Vosseler je po Sloveniji obiskovala gledališča, predvsem pa jo je zanimala želja slovenskih gle- dališč, ki so ali nameravajo upri- zarjati dela Berta Brechta. Tako je v Ljubljani govorila s slušatelji AIU, ki so uprizorili Brechtovega Galileo Galileija, nato pa se je pri- peljala v Celje, da bi se pomenila še z režiserjem ljubljanske uprizo- ritve, Brankom Gombačem. V pri- srčnem pogovoru o delu in načrtih gledališča se je zadržala gostinja v Celju do poznega večera in se z obljubo, da še pride kdaj, poslovila. OB VELENJSKEM JEZERU v nedeljo bo v Velenju velika revija godb na pihala iz celjskega okraja. Pri- reditev je posvečena štiridesetletnici ustanovitve Komunistične partije Jugo- slavije. Sodelovale bodo godbe na pi- hala društev »Svobod« iz Štor, rudnika Laško, Zabukovce, Šoštanja in Velenja. Na reviji bo nastopila tudi sindikalna godba na pihala kombinata »Konus« iz Slovenskih Konjic in železničarsko pro- svetnega društva >france prešeren« Vse Rajboljše za SEDEMDESETLETNICO Leta 1929 je prišel v Celje in za- čel delovati kot specialist za ustne in zobne bolezni dr. Stane Vrhovec. Prišel je bil naravnost iz Prage, kjer je bil na specializaciji pri prof. dr. Jesenskem. V Pragi je študiral že tudi poprej, k& je z ljubljanske gimnazije odšel najprej na dunaj- sko medicino, potem pa na Češko. Zatem je službovafv Šibeniku, Ma- riboru, Trogiru in Vojniku. Dr. Stane Vrhovec se je rodil 2. junija 1889 v Novem m.estu, a od prihoda v Celje se je tu že čisto udomačil. Pred Nemci se je sicer umaknil, a takoj po vojni je bil spet pri nas, ko ga je ministrstvo za narodno zdravje Slovenije posla- lo z nalogo, da organizira zobo- zdravstveno službo v celjskem okra- ju. Delal je na Javni zobni polikli- niki, bil sedem let njen predstojnik, leta 1949 pa je organiziral tudi sto- matološki oddelek v celjski splošni bolnišnici. Pred dnevi je Društvo zobozdrav- stvenih delavcev Slovenije, podruž- nica Celje, organiziralo v dvo- rani Zdravstvenega doma strokov- ni seminar, kjer so hkrati prosla- vili jubilej dr. Vrhovca, ki že štiri- deset let uspešno deluje v zdrav- stveni službi. Kolegi in prijatelji so v pozdravnih besedah poudarili nje- gove zasluge, mi pa se v imenu Ce- ljanov in uredništva priključujemo z zahvalami in čestitkami pa kliče- mo: Se na mnoga leta! Komorni zbor v Kranju Kljub temu, da je bil zadnje dni Kranj prenasičen z najraznovrst- nejšimi privlačnimi prireditvami, je koncert Komornega zbora iz Celja, v soboto 30. maja, zopet napolnil dvorano kranjskega gledališča. Koncert, formalno organiziran po koncertni poslovalnici, je bil dejan- sko odziv na bratsko povabilo kranjskega mešanega pevskega zbora, ki se je s tem želel oddolžiti za koncert v Celju, letos za kultur- ni praznik'slovenskega naroda. Ce smo zapisali bratsko povabilo, nismo tega zapisali zaradi vljudno- sti; zakaj srečanje med celjskimi in kranjskimi pevci je resnično iz- zvenelo v bratsko željo po stalni medsebojni izmenjavi umetniških dosežkov in pevsko organizacijskih izkušenj. Komorni zbor pod vodstvom prof. Egona Kuneja je nastopil s svojim jubilejnim sporedom. Že po tretji pesmi je poslušalce povsem prevzel. V prvem delu programa sta po tra- janju aplavza naleteli na najboljši odziv Bučarjevi »Dolenjska poletna noč« in »Jesenska«, v drugem delu pa Gotovčeva »Podoknica« s Kore- sovim solom ter Gregorčeva »Bleda luna« z Žoharjevim solom. Oder pa je mogel zbor zapustiti šele, ko je odpel dve pesmi za nameček. Pevce so s cvetjem, zlatim lovor- jevim vencem in umetniško sliko pozdravili skladatelj Peter Lipar v imenu okrajnega sveta za kulturo in okrajnega sveta Svobod in pro- svetnih društev, nadalje mladina v imenu pevskega zbora »Stane Ža- gar«, profesor Rupnik v imenu me- šanega pevskega zbora »France Prešeren« ter zastopstvo okrajne- ga učiteljskega pevskega zbora. Naslednjega dne so celjski pevci prebili s kranjskimi gostitelji na iz- letu pod Storžičem, kjer je spro- ščenost v zeleni naravi potrdila pevsko tovarištvo, ki se je skovalo v koncertni dvorani. G. G. Kronika nesreč Na križišču pri Arji vasi se je v ne- deljo popoldne primerila težka prometna nesreča z motorjem, ki je terjala smrt- no žrtev. Pri nesreči sta bila težko po- škodovana Alojz Petecin iz Zvodnega pri Teharjih in Ferdo Berger, gostilničar >Pri ribiču« v Zidanškovi ulici. Oba sta bila perpeljana v bolnišnico. Ferdo Ber- ger je v ponedeljek zjutraj poškodbam podlegel. Nesreče je kriv mopcdist Jože Kitak iz Arje vasi, ker je na križišču nepravilno vozil, kar je povzročilo trče- nje z motorjem, na katerem sta bila Petecin in Berger. Franc Jančič iz Cače vasi pri Pod- platu je padel s kolesom. Pretresel si je možgane in poškodoval glavo. Jakob Bostič iz Kasaz pri Petrovčah je padel s kolesom in si poškodoval nogo. — Franc Križnik iz Vojnika pa je pri pad^-u s kolesom obležal nezavesten. — Tudi Alojz Zupane iz Trubarjeve ul. je s kolesom padel in si poškodoval nogo. — Enoletni Franc Horvat iz Bu- kovžlaka je padel s kozolca. Pretresel si je možgane. — Pri padcu si je zlomil tilnik Jože Jelen iz Loke pri Taboru. — Pri delu si je poškodovala desno nogo Marija Rcdnak iz Šešč/ pri Preboldu. — Jože Cujež iz Lipoglava je popil večjo količino neke kisline. Dobil je težke notranje opekline. Na posledicah je v celjski bolnišnici umrl. — Justino Trobiš iz Pečovnika je podrl kolesar. V ne- zavestnem stanju so jo prepeljali v bol- nišnico. — Kari Cretnik iz Lipe pri Frankolovem je padel z višine 7 metrov. Dobil je notranje poškodbe ter poškod- be hrbtenice in tilnika. — Pri delu v Tovarni emajlirane posode je razbeljeni cink poškodoval oči delavcem Stanku Koružnjaku, Maksu Kadilniku in Zdrav- ku Rankoviču. Gibanje prebivalstva V času od 21. do 30. maja 1959 je bilo rojenih 22 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Maksimilijan Kresnik, ključavničar iz Arclina in Ana Glinšek, tkalka iz Zg. lludinje. Ivan Vrbovšek, delavec iz Do- brine in Alojzija Artiček, delavka iz Celja. Avgust Friškovec, rudar iz Bevč in Angela Lojen, gosp. pomočnica iz Ljubljane. Viktor Turnšek, čevljar in Terezija Pcdpečan, delavka, oba iz Ce- lja. Kari Herman Markovič, ključavni- čar in Marija Gumzej, gospodinja, oba iz Ponikve pri Grobelnem. Dražislav Grabner, kovinostrugar iz Zagrada in Ana Sevšek, pom. delavka iz Kompol. J^tefan Lesjak, Zidar iz Sp. Sečovja in Ana Pavlic, pom. kuharica iz Celja. Emil Zvonimr Glavnik, glasbenik iz Beo- grada in Nevenka Mrakovčič, knjigovod- kinja iz Celja. Bogomil Pustivšek, čev- ljarski pomočnik iz Rakitovca in Jožefa Muškotelc, poljedelka iz Tratne pri Gro- belnem. Umrli so: Roman Štifter-Dobnik, otrok iz Zavo- dic, star 5 mesecev. Matilda Vodenik. vzdrževana oseba iz Prevrata, stara 77 let. Jožel Cuješ, kmetovalec iz Lipogla- va, star 56 let. Rudolf Flršt, otrok iz Celja, star 4 leta. Paraskeva Sovčev, delavka iz Štor, stara 37 let. Janez Za- pušek, otrok iz Hrastnika, star 19 dni. Leopoldina Vrhovnik, poljska delavka iz Klokočovnika, stara 50 let. Frančiška Pe- nič, vzdrževana oseba iz Celja, stara 61 let. Aleksander Krajne, železničar v po- koju iz Celja, star 79 let. FRANC RUPRET. PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE: RAZDEUEVANJE IN GRADNJA STANOVANJ V NOVIH POGOJIH Podjetja bi načeloma v bodoče ne zidala več lastnih blokov, ali vsaj v celoti ne. Saj jih taka gradnja finančno zelo obremenjuje. Pač pa bi podjetja del sredstev sklada skupne porabe dotirala občinskemu kreditnemu skladu za gradnjo stanovanj ali stano- vanjski zadrugi v korist graditeljev, članov kolektiva. Politika, ki bi jo naj podjetja vodila glede dotiran j a v korist svojih članov, bi morala biti takšna, da bi upoštevala finančno moč posameznih članov kole:ktiva, to je gradbenih interesentov. Zaradi lažjega razumevanja navajam primer, kako si zamiš- ljamo te odnose: 1. Obvezni delež investitorja (mišljen je skupni delež gradite- lj a-interesen ta in podjetja): Dotacije bi se načeloma dajale samo za blokovno gradnjo, za vrstne hiše samo v izjemnih primerih. Kot izhaja iz gornjih podatkoy, bi moral gradbeni interesent, ne glede na to, v kateri gospodarski organizaciji ali ustanovi je zaposlen, plačati kot lasten gradbeni delež v zavisnosti od višine dohodka na člana družine naslednje odstotke: — pri dohodku na člana družine nad 15.000 din 35% vredn. stan. — pri dohodku od 10.000 do 15.000 din 25% vredn. stan. — pri dohodku od 7.000 do 10.000 10% vredn. stan. — pri dohodku na 1 člana do 7.000 10%^vredn. stan.'^ Seveda so to le okvirni predlogi in je potrebno razčistiti še marsikatero vprašanje, vendar mislim, da bi na teh principih lahko dosegli širši razmah stanovanjske graditve in tudi zainteresiranost vseh tistih, ki rabijo stanovanja. Seveda tudi v novih pogojih ni izključena možnost posebne individualne gradnje. Vendar so tu umestne omejitve. Družba take gradnje ne more finančno podpirati, ker je predraga, dalje ker manjkajo ustrezna zemljišča, ker so komunalne naprave za take gradnje izredno drage in dosegajo 40 do 50% vrednosti stanovanja itd. Nič manj važno je tudi dejstvo, da imamo za te gradnje dolo- čene zunanje gradbene okoliše, to je predvsem v Polulah, dalje na obronkih za Jožefovim hribom itd., kar je precej oddaljeno od središča mesta in zato razmeroma neugodno za gradnjo. Kot je zna- no tudi sicer že z občinskimi predpisi dana omejitev, da sme kre- ditni sklad posoditi za individualno hišo največ 1,000.000 dinarjev na stanovanje, kar je seveda z ozirom na ceno takšne gradnje znatno premalo, in mora sam graditelj vložiti sredstva v taki višini kot le malokdo zmore. VLOGA STANOVANJSKE ZADRUGE Pri tej važni akciji bo izredno pomembna vloga stanovanjske zadruge. Predvidevamo, da bomo ustanovUi stanovanjsko zadrugo v občinskem merilu, po podjetjih in ustanovah pa bodo osnovali za- družne pododbore ali celice. Zadruga bo nastopala predvsem kot mobilizator, njena vloga bo istovetna z neke vrste stanovanjsko hranilnico, ki bo iirejala vsa finančna vprašanja v imenu gradbenih interesentov. Čeprav bo gradbena dela izvajalo specializirano grad- beno podjetje, bodo vendar dane možnosti, da graditelji sodelujejo pri dobavi materiala ali z raznimi obrtnimi deli itd. namesto de- leža v denarju. Ravno sedaj proučujemo organizacijo takšne večje zadruge, tako da bi dali zadružnikom polno jamstvo o kvaliteti njenega poslovanja in o garanciji stabilnih odnosov med zadružniki in zadrugo. Jamstvo za delo zadruge bo moral nositi občinski ljudski odbor, s čemer bo podana dovoljna sigurnost za vse, ki bodo le-tej zaupali svoja sredstva. Vse to kaže, da nameravamo točneje opredeliti odgovornost za preskrbo stanovanj in prenesti del skrbi na stanovanjske inte- resente, še večji del pa na podjetja in na ustanove, ki le-te zapo- slujejo. Način, ki ga tu predlagamo, je vsekakor dostopen za vse tiste, ki stanovanja rabijo, saj so pogoji postavljeni tako, da upo- števajo v resnici tudi finančne možnosti. Želimo, da gospodarske organizacije, delavski sveti in sindi- kalne organizacije razpravljajo o tem predlogu ter da seznanijo s temi principi slednjega stanovanjskega interesenta. Morda bodo pripombe, da so v Celju v primerjavi z ostalimi mesti gradbeni deleži visoki. V tem je vsekakor del resnice, vendar vsled velike stanovanjske stiske v Celju z manjšimi deleži ne bi dosegli do- volj hitrega tempa stanovanjske izgradnje. Seveda je možno o višini deleža še razpravljati, vendar si maramo biti na jasnem, da zmanjšanje deležev pomeni počasnejši tempo gradnje stanovanj, hkrati s tem pa tudi počasnejši tempo reševanja problemov za _tiste, ki stanovanje rabijo. ^tev. 22 — 5. junija 1959 — CELJSKI TEDNIK 7 Zmago Celja na mednarodnem atletskem troboju v Ljubliani /e (lolfjo ni l)ilo tako razburljivega atletskega tekmovanja kot je bilo med- mestno srečanje Graz : Ljubljana : Celje preteklega tedna v Ljubljani. Celjani so odšVi na pot brez Leska, ki je preko „oči zbolel. Kljub oslabljenemu moštvu se žilavo borili in ko je že vse ka- ralo na zmago Ljubljančanov so v zad- ,ijih disciplinah, predvsem pa v obeh štafeah. uprizorili tak finiš, da je dvig- nil 2000 gledalcev na stadionu v Šiški na noge . • . Lorger, Brodnik in Kolnik so bili tokrat veliki borci. Povsod, kjer so nastopali, so dali celega moža! Za pre- senečenje je poskrbel Peterka z zmago y dKsku s prav dobrim rezultatom 45.12, ICopitar je v metu kopja postavil nov slovenski rekord 67.66, slovenski rekord je padel tudi v štafeti 4X200 m po za- slugi Suppanza .N.. Kolnika. Srnovršni- ka in Lorgerja in klubski rekord v ženski štafeti 4X100 m. Celjani so imeli svojo moč v atletih, dočim so atletinje tokrat morale priznati prednost Ljub- ljančankam in Gradčankam. skupna zmaga pa je le pripadla reprezentanci Celja pred Ljubljano in Gradcem in sicer v razmerju 171:159:150. Od 12-tih disci- plin v moški konkurenci so Celjani po- brali 8 zmag — na 110 ovire in 100 m Lorger, v skoku ob palici iii v daljino Kolnik, v skoku v višino Brodnik, v disku Peterka in v kopju Kopitar ter štafeti 4X200 m. Ženske so dosegle le 2 zmagi — na 800 m Slamnikova in v štafeti 4X100 m (Cede, Vrečko, Silan in Šikovec) — in to od 8 disciplin. Tradi- cija se je tokrat zopet ponovila in to v tretjič, pa verjetno tudi poslednjič v takšni formaciji, ker so Ljubljančani odklonili v nadalje sodelovanje na tem troboju z motivacijo, da so Gradčani preslab nasprotnik . . . Lorger Stanko je na tem tekmovanju sprejel poseben po- kal od gostov iz Gradca za najbolj kva- liteten rezultat — 14.1 na visokih ovirah! SLABA UDELEŽBA .NA PODZVEZNEM PRVENSTVU v nedeljo je bilo na stadionu Borisa Kidj-iča podzvezno atletsko prvenstvo ob skromni udeležbi zastopnikov društev celjskega okraja! Na startu so bili od- sotni tudi najboljši atleti Kladivarja za- radi nastopa na Hanžekovičevem mome- rialu v Zagrebu, Podzvezni prvaki za 1. 1959 so postali — pri članih: Kovač na 110 ovire, Kopitar na 100 m in v kopju. Peterka v disku in kladivu in Urbajs v skoku v višino. Pri mladincih do 18 let — 110 ovire Lešnik, daljina Kučer, kla- divo Vidmajer in troskok Kučer (vsi Žalec), 100 m Golner, 1000 m Jarh, 300 m Rupret, krogla Avžner. disk Bertok (vsi K.1.) in palica Lakner (Žalec). Pri mla- dincih do 20 let — 100 in 200 m Suppanz JV., 1000 m Krumpak. 1500 m Lamut (Što- n). 400 in 800 m .\araks, daljina in tro- skok Urankar. kopje in disk Kač, palica Urankur. Pri Hiladinkah — 60 m Cerov- šek (Žalec), krogla in disk Medvešček (Žalec), kopje Pirš (Žalec). 100 m Silan, 600 m Horvat, 200 m Silan, daljina Silan. Pri članicah je Škornikova zmagala v metu krogle in kopja, Slamnikova pa na 180 in 200 m. V vseh štafetah so zmagali zastopniki Kladivarja. LEPI USPEHI NA PRVENSTVU PARTIZANA SLOVENIJE V MNOGO- BOJU Kar poglejmo po uspehih predstavni- kov našega okraja. Mladinke Celje-mesto so v 1. razredu postale republiške prva- kinje s 1>.578 točkami, mladinke iz Šo- štanja so bile v H. razredu na 2. mestu s 15.920 točkami, Celje-Gaberje na 5. mestu s 14,607, mladinci III, razred — Celje-mesto prvak LRS s 15,213 točkami, iz Šoštanja na 4. mestu in SI, Konjic _na 5. mestu! Tudi pri posameznikih sre- čamo naše predstavnike na najvišjih mestih. Pri mladinkah L razred ~ Ro- tar, Pečovnik in Bizjak na prvih treh mestih, v II, razredu je bila prvakinja Cretnikova iz .Šoštanja in pri mladincih III. razred trojka Gorenjak. Hartman in Rotar iz Celja na prvih treh mestih. Rokomet: CELJANI - ZMAGOVALCI Na tradicionalnem troboju srednješol- skih reprezentanc Maribor : Ljubljana : Celje so celjski predstavniki te igre premagali Maribor z 19:7 (6:4), nato pa še Ljubljano s 17:12 (9:4), Mariborčani pa Ljubljano z 9tf> (4:2). Celjani, ki so imeli v svojem moštvu ^ zastopnike učiteljišča in po 2 iz gimnazije in ESS, •so povsem zasluženo osvojili zmago na tem turnirju pred Mariborom in Ljub- ljano, ZMAGA CELJSKIH PIONIRJEV IN PIONIRK Okrajnega prvenstva osemletnih šol v rokometu so se udeležili le občinski prvaki iz Šoštanja, Žalca in Celja! To je vsekakor res žalostno sprič/ivalo za predmetne in strokovne učitelje telesne vzgoje na osemletnih šolah iz šmarske, niozirske, laške, šentjurske in konjiške občine, da tekom leta niso mogli pri- praviti svojih učencev na takšno tek- movanje. Pri pionirjih so bili zmagovalci igralci 1. osnovne šole iz Celja pred Žalcem in Velenjem, pri pionirkah pa lil. osnovna šola iz Celja pred Preboldom in Šošta- njem, In rezultati — pionirji: Celje : Velenje 8:2 (4:1), Žalec : Velenje 3:1 (2:0) in Celje : Žalec 7:1 (3:0). Pionirke — Prebold : Šoštanj 2:2 (1:2). III, osn, šola Celje : Prebold 2:1 (0:1) in III, osn. šola Celje : Šoštanj 6:1 (3:1). RAZGIBANO DELO TVD »PARTIZAN« NA POLZELI Delovanje društva »Partizan« Polzela je precej razgibano. Od 190 vpisanih je 14 članov, 25 mladincev. i65 pionirjev, * članic, 50 mladink in 50 pionirk. Lani so imeli uspele nastope in akademije. Tudi letos so se lotili dela z resno voljo, Pod vodstvom tov, Ernesta Jelena, ki je "entrudljiv organizator in usmerjevalec !'ela, imajo v tem letu že lepe uspehe 'n načrte. Zgradili bodo stadion pri To- varni nogavic. Tovarna nogavic jim je že lani dala v ta namen 1,500,000 din. 'etos pa 500.000 din. Zasluga za zgraditev '»ladiona gre zlasti kolektivu Tovarne nogavic Polzela, ki s prostovoljnim de- lom prispeva ogromen delež, saj skoro ni delavca, ki ne bi pomagal pri graditvi *>tadiona. Preuredili in popravili so tudi ^^0} dom ob podpori Tovarne nogavic "ki ^**^*""n^ pohištva. V počastitev 40. "oletnice KPJ pa se pridno pripravljajo "« telovadni nastop. S. L. Nezadržen finiš Kladivarja Tudi v Mariboru proti Mariboru je bil Kladivar uspešen. To je že nekakšna tradicija, da Celjani vselej dobro za- igrajo proti Mariboru na njihovih tleh in jim odnašajo dragocene točke . . . Tudi v nedeljo je bilo tako. Zmaga Kla- divarja z 2:1 (0:1) nam to potrjuje. Za- četek je bil sicer nasrečen za Celjane, V kazenskem prostoru je žoga nesrečno zadela Vodeba v roko, sodnik pa je po- kazal na belo točko. Oster strel Vidica in že je bilo — 1:0 za Maribor, Sicer pa je bila igra v L polčasu enakovredna, Hočevar je imel v tem delu 100%-tno priložnost za izenačenje — iz 5-tih me- trov pa je streljal preko gola . , , V 11, polčasu je Kladivar prvih 20 minut vzel igro v svoje roke in to terensko premoč" tudi izrazil v golih. Hribernik je, lepo podal Marinčku, ta pa je iz nekih 12 m lepo plasiral žogo preko vratarja, ki mu je prišel naproti, v mrežo — 1:1! Le nekaj minut pozneje se je dokopal do žoge Hribernik, ki je iz približno 16 m ostro streljal v desni kot. Žoga je oftla- zila vratnico in se od nje odbila v mrežo — 2:1! Kladivar je sicer imel še več zrelih situacij — Kokotec iz 2 m ni spravil žoge v mrežo, tudi Hočevarju se je ponujala izredna prilika, Hribernik pa je enkrat zadel prečko! Zadnjih 20 minut je Maribor prešel v finiš, okrep- ljena obramba Kladivarja pa je uspešno ustavljala vse njihove napade, V moštvu Kladivarja so bili najboljši — Hriber- nik, Vodeb. Coklič, Štor, Kokotec, Ma- rinček in Pavlic. S tem pa ni rečeno, da zmaga ni bila rezultat prizadevanja in truda vseh nastopajočih igralcev. — In kako je sedaj na tabeli? Ljubljana je sedaj za Kladivarjem. Kladivar pa ima na 4. mestu isto število točk kot Rudar in Maribor, za njima zaostaja le zaradi slabšega količnika v golih ... V nedeljo bo zadnje kolo s srečanjem Slovan : Kladivar na Glaziji! Ali bo Kladivarju uspelo zlesti še za stopnico višje? Bomo videli . . . Nedeljski športni spored: Ob 15.50 na Skalni kleti CELJE : PROLETAREC Ob 16.50 na Glaziji KLADIVAR : SLOVAN Ob 15 na Glaziji KLADIVAR : RUDAR (Trbovlje) - mladina Ob 15.30 v SI. Konjicah OLIMP : PARTIZAN Slov, Konjice Ob 15.30 v Velenju PARTIZAN ŠOŠTANJ : RUDAR- PARTIZAN VELENJE Skaljen celjski derby Srečanje med Olimpom in Celjem, dvema tekmecema za najvišji naslov v podzvezni ligi, se je žal vršilo na po- plavljenem igrišču in ob močnem de- ževju. Ambient ni potemtakem bil nič kaj privlačen niti za gledalce še manj pa za igralce. Nič čudnega, če je na takem igrišču prišlo do pogostega pa- danja igralcev v mlake, pa čeprav so bili igralci obeh klubov v glavnem fair in nenaklonjeni grobostim., — Zmaga je šele v zadnjih minutah pripadla Olimpu iz dozdevne ofside pozicije. Posinek je streljal prosti strel iz nekih 20 m na- ravnost v vrata. Vratar Celja Golež je žogo prestregel, vendar mu je ušla iz rok. V tem momentu je pritekel eden izmed napadalcev Olimpa, prav na go- lovi črti pa je bil še Mihelin. ki je po- dano žogo potisnil v mrežo . . . Skratka — to je bil povod, da je vodstvo Celja vložilo protest! Olimp je tekmo odlično pričel in imel v I. polčasu več od igre. Mrežo Celja je načel Posinek, ki je prav lepo streljal prosti strel iz nekih 25 m ter zadel desni zgornji kot. Celje je kmalu izenačilo po Regnerju. Močan pritisk Olimpa pa je bil končno le kronan še z enim zgo- ditkom, tokrat je bil uspešen Mihelin, Drugi polčas je Celje bilo boljši part- ner na terenu. Jošt v ozadju, Letner, Reberšak in Artviga pa so bili nosilci akcij v sprednjih vrstah. Obramba Olimpa je imela polne roke dela, ki ga je odlično opravila. Kljub temu pa je Regner le uspel rezultat izenačiti. Ko je že vse kazalo, da bosta s tem rezul- tatom šla lokalna rivala z igrišča, pa je Mihelin vsega 5 minute pred zaključkom zapečatil usodo Celja. — V Štornh je Ko- vinar s 6:0 premagal Svobodo, Šoštanj- čani so doma poskrbeli za veliko pre- senečenje z zmago nad Bratstvom s 3:2, enemu glavnih favoritov za naslov prvaka, Brežice so premagale Konjič^ne s 5:2, Proletarec pa Rudarja iz Hrastni- ka z 8:1, — Kdo bo prvak? CNP bo imela s svojimi organi še težko delo, ki ga verjetno ne bo sama rešila, saj bodo pritožbe romale celo na tretjo instanco — NZS! Po dosedanji računici je v vod- stvu Olimp s 25 točkami, za njimi pa so Bratstvo, Celje in Proletarec s 24 toč- kami. Sicer pa zmagovalca ne bo odlo- čilo niti zadnje kolo! Velenjčani se ži- lavo borijo za zmago proti Olimpu s 3:0 in to za zeleno mizo, ker je v Olimpu nastopil baje še neregistrirani igralec Arzenšek. Sedaj so vložili protest nogo- metaši Celja zaradi materialnega krše- nja pravil igre , . . Merodajni činitelji bodo morali hitro rešiti to mučno situ- acijo, saj so pred durmi kvalifikacijske tekme za vstop v SCL. Marinček — državni prvak Eden najboljših nogometašev Kladi- varja je na celjskem kegljišču Ingrada v preteklem tednu na državnem prven- stvu posameznikov v konkurenci 100 priznanih kegljačev iz Jugoslavije iz številnih klubov pobral najvišjo lovori- ko — naslov državnega prvaka za leto 1959! Marinček je podrl 903 keglje, nje- gova zasledovalca Likovnik 902 in Grom 901 — vsi Slovenija. Celjan Lubej Jože se je uvrstil na častno 4. mesto z 885 keglji! Res prodoren uspeh. Tudi Va- novšek je z 859 keglji med prvo 15-to- rico. Zmaga Marinčka je presenetila vse kegljače strokovnjake. Niti sam ni po- mislil na takšen uspeh. Tako-le nam je dejal v razgovoru: »Nastopil sem brez treme povsem miren in s tiho željo, da dosežem vsaj toliko kot moj klubski to- variš Lubej — 885! To je bil moj cilj. Prvih 100 lučajev sem dosegel 450 keg- ljev, v naslednjih 100 pa sem se popra- vil v toliko, da sem v skupnem plasma- nu prodrl zvočni kegljaški zid , . . Sicer je bila zmaga močno na tehtnici. Imel sem zadnja 2 lučaja, ko sem potreboval še vsaj 2 točki. Postavljeni so bili trije keglji lepo skupaj. Predzadnji lučaj je šel mimo ... V zadnjem lučaju pa sem le zadel 2 in s tem vsega za en kegelj prehitel Likovnika! Izvlekla me je tretja steza, prav tista, kjer sem pred dnevi podlegel na tekmi za izbiro državne reprezentance! Marinček je veder mlad mož, ki mi je zaupal še eno skrivnost: »Odlični keg- Ijač, Martelanc iz Kranja ima navado, da pred vsakim nastopom v garderobi zapoje zase veselo in poskočno pesem, ki ga razvedri. Tokrat sem ga posnemal in si zapel popevko — »ta moja ruka mala . . .« in sem si jo ves čas petja lepo ogledoval. In res mi je ta večer služila roka tako kot si kegljači želimo!« Marinčka poznamo več ali manj le z nogometnega igrišča, kjer je aktiven igralec Kladivarja že več kot eno de- setletje. Odigral je v liga moštvu Kla- divarja že 456 tekem in bil vselej eden najboljših strelcev v napadu. Zadnja štiri leta se je uspešno uveljavil na mestu srednjega krilca. Njegov konjiček poleg nogometa pa je kegljanje, s ka- terim se ukvarja že 12 let. Resni vadbi v kegljanju se je posvetil šele leta 1954 pri Betonu, kjer je hitro napredoval. Osvojil je srebrno in zlato značko ter si s tem priboril naziv kegljaškega moj- stra. Tudi v letu 1958 je z rezultati po- trdil zlato značko. Njegovi največji uspehi v kegljanju — 1. 1956 3. mesto v LRS, 1. 1958 nastop v slovenski repre- zentanci, 1. 1959 — 8. mesto na izbirnih tekmah za sestavo državne reprezen- tance in seveda sedaj — osvojitev držav- nega prvenstva med posamezniki! — Za slovo sem ga še po>orašal kako trenira in kdo skrbi za njegov tehnični napre- dek, »Treniram dvakrat tedensko, kjer zmečem po 200 lučajev. Smolo imam t tem. da sovpadata treninga nogometa ia kegljanja na isti dan s to razliko, da .enkrat prej treniram nogomet, drugič pa kegljanje. Sem samouk. Pri keglja- nju se učiš na pogledih drugih! Imel sem priliko opazovati vse jugoslovanske mojstre. Predpogoj za uspeh pa je ena- komerna mirna drža, zbranost in lepo polaganje krogle na desko. V tem je vsa skrivnost kegljanja. Morda še podatek, da sem ob osvojitvi državnega prvenstva l.-krat podrl vseh devet kegljev!« Številnim čestikam ob tej lovoriki se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ta »speh služil celjskim kegljačem kot spodbuda za nadaljno kvalitetno rast kegljaškega športa pri nas. KMETIJSKA ŠOLA ŠENTJUR PRODAJA NA JAVNI DRAZBI naslednje nepremičnine in premičnine 1 travnik 0,7300 ha, travnik 0,8200 ha in 1 travnik 1,2459 ha. Travniki ležijo ob železniški progi Šentjur—Grobelno, k. o. Tratna. Izklicna cena 20 din m-. Premičnine: 4 okopalniki, obračalnik za seno, grablje vprežne, plug železni, 4 vozove, drobilec za žito. Javna dražba bo 8. junija 1959 ob 10. uri na upravi Kmetijske šole Šntjur. V primeru, da ni ponud- nikov se dražba ponovi dne 15. junija 1959 ob isti uri. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij TOV. ALUMINIJASTIH IZDELKOV »ALPOS« ŠENTJUR sprejme takoj ELEKTRIČARJA za splošna dela elektro stroke. Pogoj: Visokokvalificiran električar. Plača po tarifnem pra- vilniku. Prošnjo z opisom dosedanjih zaposlitev in priložit- vijo spričevala o kvalifikaciji pošljite upravi podj. »Alpos« Šentjur pri Celju. REŠEVALNA POSTAJA CELJE sprejme v službo BOLNIČARJA Pogoj: strokovni izpit za bolničarja, odslužen vojaški rok in veselje do tega poklica. Temeljna plača po uredbi, posebni in pavšalni dodatek po pravilniku. Nastoji službe takoj ali po dogovoru. Prismene prijave s potrdili o strokovni izobrazbi je poslati najdalje do 25. junija 1959 Reševalni postaji Celje. UPRAVNI ODBOR OBVESTILO Na Gimnaziji v Celju bodo sprejemni izpiti 27. VI, tega leta ob 8, uri. Iz slovenskega jezika delajo izpit vsi kandidati, razen tistih, ki so izdelali osemletko z odličnim uspehom. Drugi predmet pri sprejemnem izpitu je ma- tematika ali tuji jezik. Prošnje pošljite na ravnateljstvo gimnazije do 19. VI., priložite spričevalo o dovršeni osemletki, kratko priporočilo ravnateljstva osem- letke in navedite, kateri predmet boste izbrali: matematiko ali tuji jezik, V šolskem letu 1959 60 bomo po raz- pisu sprejeli v 1, letnik 280 učencev. S to objavo se razveljavljajo naša prejš- nja obvestila o sprejemnih izpitih. Razpisna komisija pri Jugoslovanski in- vesticijski banki. Centrali za LR Slo- venijo, Ljubljana RAZPISUJE na podlagi določil čl. 32—41 Zakona o javnih uslužbencih (Ur, list 55-57 nasled- nja delovna mesta: 1. samostojnega kreditnega referenta v službi posojil v gospodarstvu z višjo strokovno izobrazbo ali srednjo strokov- no izbrazbo s prakso: 2, referenta za kreditiranje posojil v gospodarstvu s srednjo strokovno iz- obrazbo; 5. referenta za odplač^ila investicijskih posojil, s srednjo strokovno izobrazbo 4. referenta v službi knjigovodstva s srednjo strokovno izobrazbo. Službeno razmerje in prejemki se ure- jujejo po določilih Zakona o javnih uslužbencih. Vlogo je nasloviti na Jugoslovansko investicijsko banko, podružnico Celje, Olepševalno in turistično drušvo Celje prireja gostovanje Mestnega lutkovnega gledališča Ljubljana v nedeljo, 16. ju- nija 1959 v Narodnem domu. Izvajali bodo marionetno igro v treh dejanjih, ki jo je napisal Fran Milčin- ski-Ježek ZVEZDICA ZASPANKA. Predstave bodo za otroke ob 10.50 in ob 16, za odrasle ob 20. Predprodaja vstopnic za člane Ole^iševalnega in tu- rističnega društva bo dne 7. in 8. junija od 10 do 12 v društveni pisarni. Preosta- le vstopnice bodo v prodaji na dan pred- stave pri blagajni. Elektro Celje, tehniška izpostava Ce- lje-mesto, obvešč/a odjemalce električne energije na področju transformatorskih postaj: Kovinarska šola, Sp, Hudinja, Prelaz, Upravno poslopje. Oblakova, Miško Krajnčeva, Metka in Ipavčeva, da bo v nedeljo, 7, junija 1959 zaradi nujnih vzdrževalnih del prekinjena do- bava električnega toka od 4,00 do 9,00. V času izklopa je ravnati, kot da so naprave pod napetostjo. Komisija za odpust in nastavitev delav- cev in uslužbencev trgovskega podjetja »AVTOMOTOR« Celje razpisuje delovno mesto POSLOVODJE. Pogoji: Visokokvalificirani delavec v trgovini tehnične stroke, ali kvalificira- ni delavec z 10-letno prakso druge stro- ke od tega najmanj 5 leta v tehnični stroki. Nastop službe takoj. Mesečni prejemki po tarifnem pravilniku. OPOZORILO Opozarjamo prebivalce mesta Celja, da je »Hidrotehna« podjetje za rečne poti Zagreb — gradbišče Celje pričelo z miniranjem struge Savinje od potoka Sušnica do lesenega mostu v Liscah. Miniranje se vrši dvakrat dnevno in sicer ob 12. uri in 17. uri. Enako Vam priporočamo, da se umaknete ob opozo- rilu (10 minut pred razstreljevanjem ker bi vsako neupoštevanje opozorila lahko imelo neprijetne posledice. Hkrati priporočamo, da se ob 12. uri in 17. uri v času razstreljevanja odprejo okna, da se preprečijo eventualne poškodbe na okenskem steklu. Ostalo škodo na zgrad- bah, ki je nastala zaradi miniranja, mo- rate prijaviti gradbišču najkasneje v 24 urah. .Naknadno prijavljene škode ne bomo upoštevali! Uprava gradbišča Celje Hidrotehna — Zagreb Tajništvo za notranje zadeve OLO Ce- lje proda rabljeni avto znamke »Opel- BLitz«, nosilnost 1,5 tone ali 16 sedežev. Prevoženih ima 45,000 km in je v brez- hibnem stanju. Informacije pri Tajništvu za notranje zadeve OLO Celje, soba štev. 46 ali 48, telefon 20-21. SLUŽBE GOSPODINJSKO POMOČNICO za 8 ur dnevno sprejme manjša družina v me- stu. Lahko tudi mlajša upokojenka. Vprašati na upravi lista. TRG. PODJETJE »CENTER< CELJE sprejme trg. pomočnika-co. Nastop službe takoj. PRODAM PROD.\M ali zamenjani vsoljivo hišico s posestvom od 1 ha 11 arov (vinograd, njiva, gozd) 15 minut od postaje Ivanj- kovci, za stanovanje ali hišico v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno oslička vajenega noš- nje in vožnje. Pograjc Zofija, Celje, Lisce 10 (Anski vrh). PRODAM hišo z vrtom v Šentjurju pri Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM šarplaninskega, 1 leto starega šolanega ovč,arja. Naslov v upravi li- sta. PROD.\M enodružinsko hišo z gospodar- skim poslopjem in sadovnjakom na Hudinji pri Celju. Klajnšck Anton, Celje, Trubarjeva 55. PRODAM veliko kuhinjsko omaro, pri- merno za gostinstvo. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno zaradi selitve kuhinj- sko opremo, plinski štedilnik, dnevno sobo inahagoni, '/ofir peč, železno peč s šamotom, police in veliko delovno mizo za obrt. Celje, 'Irg V. kongresa 7. PRODAM 4 ha prvovrstne orne zemlje primerne za hmelj, črni ribez in vse poljske pridelke, v bližini Petrove. Naslov v upravi lista. PRODAM zemljišče 30 arov s sadnim drevjem in gospodarsko poslopje, ki se Taliko preuredi v stanovanje, na Spod- nji Hudinji. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. PRODAM nujno lokal v Šmarju pri Jelšah. .Naslov v upravi lista. KUPIM KUPIM ali vzamem v najem šivalni stroj z okroglim čolničkom. Naslov v upravi lista. KUPIM enodružinsko stanovanje za dve osebi. Naslov v upravi lista. STANOVANJE ZAMENJAM sobo in suhinjo za enako ali pa samo sobo v mestu. Naslov v upravi lista. KDOR MI preskrbi prazno sobo dobi nagrado 15.000 din. Grem tudi za hiš- nico. Naslov v upravi lista. KROJAŠKI POMOČNIK išče opremljeno ali prazno sobo. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO MOŠKO OSEBO kot so- stanovalca na stanovanje in hrano. Celje, Mariborska cesta 56 — dvorišče. IZGUBLJENO NAJDITELJA ROČNE URE izgubljene od 28. do 29. maja ponoči od Celja do Štor prosim, da jo odda proti nagradi na naslov: Jager, Kompole 3, Štore. RAZNO OPOZARJAMO vsakogar, da Vrusnik Rajku ne da nobenih akontacij za radioaparate ter mu tudi ne po- soja denarja, ker on istega ne vrača. POSTEN INTELIGENT, nežen moški (29 let) želi poznanstva z medicinsko se- stro od 22—29 let, po možnosti temno- laso, visoke postave. Ponudbe na upra- vo lista pod šifro >Srce in razum«. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 10, jun. 1959 ob 20 — Branislav Nušić: Kaj bojo rekli ljudje — Pre- miera — premierski abonma in izven — Vstopnice so še na razpolago Četrtek, 11. jun, ob 16 in 20 — Brani- slav Nušić: Kaj bodo rekli ljudje — Gostovanje v Trbovljah Petek, 12. jun. ob 20 — Branislav Nušić: Kaj bodo rekli ljudje — Gostovanje v Mozirju Sobota, 15, jun. ob 20 — Branislav Nušić: Kaj bodo rekli ljudje — so- botni abonma in izven — vstopnice so še na razpolago Nedelja, 14. jun. ob 15.50 — Branislav Nušić: Kaj bodo rekli ljudje — ne- deljski popoldanski abonma in izven — Vstopnice so še na razpolago KINO U.MION Od 7. do 10. 6. 1939 »K neznanemut libijski film Od 11. dw 15. 6. 1959 »Sonce vedno zopet vzide«, ameriški barvni (?so KINO METROPOL Od 7. do 10. 6. 1959 >Afriški lev« ameriški barvni film Od 11. do 15. 6. 1959 >Streha Japonske«. japonski barvni film LETNI KINO Od 3. do 8. 6. 1959 »Dolina miru«, jugo- slovanski film. Od 9. do 11. 6 1959 »Jenki na dvoru kra- lja Artura«, ameriški barvni film. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri PODJETJU ZA VZDRŽEVANJE PROGE CELJE razpisuje delovno mesto STROJEPISKEI. RAZREDA Pogoji: nepopolna srednja šola in ustrezni strokovni izpit. Nastop službe 1. julija 1959. Plača po tarifnem pravilniku. RAZPIS Na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ štev.' 52/57) razpisuje Komisija za imenovanje in od- stavitev direktorjev pri Obč. ljudskem odboru Žalec mesto UPRAVNIKA KNJIGOVODSKEGA BIROJA PREBOLD Pogoji: višja strok, izobrazba ali srednja strokovna iz- obrazba z vsaj 10 let prakse v knjigovodstvu, Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne iz- obrazbe ter prakse je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Žalec do 30. junija 1959. »VELEZITAR«, TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE V CELJU UGODNO PRODAJAMO NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA 1 par konjev (belcev) 2 gumi voza 2 navadna voza (ogled istih v Slov. Konjicah) 1 prikolico za traktor znamke »Zmaj« 1 električni bojler (ogled v skladišču — Majdičev mlin) 1 tlačni kotel s črpalko (ogled v Šempetru v Sav. dol.) Interesenti naj se zglase do 15. junija 1959 na upravi. GAUDEAMUS IGITUR ... Te dni so se dijaki in dijakinje ietrtega razreda (po starem osme- ga) celjske gimnazije za vedno po- slovili od rednega pouka. Konec je lepih let gimnazijskega šolanja, ki še pozneje, na jesen in zimo člove- kovega življenja, vzbujajo najlep- še spomine ... Zdaj je pred njimi matura, zre- lostni izpit in potem ... še zadnja •dločitev za nadaljnji korak v živ- ljenju. Odpira se jim široka cesta 4ela, življenja, učenja in odgovor- nosti ... Tisti dan, ko so se poslavljali od šolskih klopi, smo jih srečali tudi na celjskih ulicah. Skoda, da je de- ževalo, saj si mladi ljudje ob ta- kem prazniku zaslužijo več sonca, več prešernosti.. . Prvo tradicionalno slovesnost so •pravili že v šoli. Se enkrat, zad- njič, so prehodili dolge hodnike šolskega poslopja, kakor, da bi se hoteli posloviti od zadnjih osmih let. od lepih in tudi nekaterih gren- kih uric, od vseh nagajivosti in Mstvarjanja ... Bili so resni in raz- posajeni, molčeči in glasni... Vsi s« bili oblečeni v temne obleke, tantje in dekleta. Na prsih pa so Bosili rdeče nageljne. Prvi del sprevoda so končali v telovadnici. Utihnil je zvonček in zaslišal se je resni in hkrati »pre- zirljivi« glas Andreja Potrate. Ve- ljal je >)zelencem« tretješolcem, ki bodo po njihovem odhodu prevzeli prestol uglednega zavoda. Bil je poln zafrkljivih opazk, nasvetov in spodbud ... Zrelostnike je zmočilo... Po vsem tem so svojim nasled- nikom izročili še ključ in metlo. Oba simbolična predmeta sta pre- vzela Marjana Flajsova in Jože Vračko. Slovesnost je bila končana. Pot jih je Jvodila iz telovadnice in skozi hodnik na cesto. Toda, kaj je to? Na hodniku je bila postavljena prava barikada iz samih šolskih klopi . . . Vnela se je borba, nekrvava in brez krogel, brez bunk in bušk. Le na vratih bo ostalo za vse večne čase znamenje tega »spopada« (se- veda, če ga ne bodo prej odstra- nili), v katerem so seveda zmagali »učeni« maturantje. Pred šolo so se za hip ustavili, uredili svoje vrste in krenili z dež- niki v rokah na pohod skozi celjsko Šolski zvezki, ki so med letom bili na »črnem indeksu«, gorijo v plamenih mesto, ki jih je osem in več let ve- selo sprejemalo... Na čelu se je oglasil zvonček, nato pa sprva pla- ho, potem pa vedno bolj pogumno še latinska študentovska pesem iz 15. stoletja »Gaudeamus igitur, iu- venes dum sumus ...« (Veselimo se torej, dokler smo še mladi...) Hodili so iz ulice v ulico, peli in zvončkljali. Na tej »poslednji« poti so zažgali še svoje zvezke. Tudi to dejanje spada k obredu. Ljudje so se ustavljali, jih gle- dali in pozdravljali. Marsikomu je ob spominu na mlada leta prišla solza v oči... Pred gimnazijo so se še enkrat ustavili. In še enkrat je zadonela pesem »Gaudeamus igitur . . .«. -mb Zanimive zMk Prebivalci celjskega okra- ja porabijo v enem mesecu okoli tisoč 700 ton žit in žit- nih izdelkov. Od tega kar ti- soč 300 ton moke. Mesečna povprečna poraba moke v celjski občini presega 290 ton. * Število kinoobiskovalcev se iz leta v leto veča. Lani so v Celju skupaj v vseh treh kinomatografih imeli preko 680 tisoč obiskovalcev. Od te- ga preko 40 odstotkov mla- dine. Skupaj je bilo tisoč 721 predstav. Jugoslovanske fil- me so predvajali 207-krat. Največ ljudi si je ogledalo ameriški film »Piknik« (8 ti- soč 900), najbolj obiskan ju- goslovanski film pa je bil »Svojega telesa'^gospodar« (5 tisoč 945 obiskovalcev). Med slabo obiskane filme sodi ki- tajski film »Bdolaska« (550 obiskovalcev), češki film »Za- ostriti prosim!« pa si je ogle- dalo komaj 85 ljudi. * Celjani pojedo na leto okoli 2 milijona 800 tisoč kilogra- mov kruha! Ta številka se skozi leta nepomembno spre- minja, in sicer večinoma na- vzdol. Med tem, ko je bila povprečna poraba na prebi- valca tik po vojni okoli pol kilograma dnevno, je dnevna poraba kruha na prebivalca do sedaj padla na nekaj pre- ko 30 dkg. Razmerje med po- rabo belega in črnega kruha je pol — pol. V celjskih pe- karnah pa v istenf. času spe- če jo okoli 80 milijonov žem- ljic. Dnevna poraba kruha se suče okoli 8 tisoč kilogramov. * Celjsko avtobusno podjetje prepelje v enem letu na 31. avtobusnih progah okoli 2 milijona potnikov. In sicer največ na lokalnih progah in brzih progah Celje—Ljublja- na in Celje—Piran. 38 avto- busov prevozi v enem letu milijon 600 tisoč kilometrov. Ni šlo hitreje... Mladinska konferenca dijakov Eko- nomske srednje šole. Dvorana OZZ je bila premajhna, zato so se preselili v Union. Tu pa se v veliki dvorani iz- gubi vsak glas, pa naj bo še tako močan,. Nekdo se spomni za ozvočenje. Pohiti k telefonu . . . Konferenca se je že začela . . . Pred- sednik čita referat . . . V tem momentu stopijo v dvorano tri- je fantje z žicami, mikrofoni, ojačevalci in zvočniki. Komaj slišno tekajo po dvo- rani sem in tja . . . Dve tretjini referata je predsednik bral v mikrofon in mu ni bilo treba napenjati pljuč. Od trenutka, ko je nekdo stopil v telefonsko zvezo z »Radio centrom«, pa do trenutka, ko so se prve besede ne- kajkrat pojačane razlegale po dvorani, je preteklo slabih 20 minut. Trije fantje so bili: Flegeš, Dimec in Štuflek. ' Ko sem jih pobaral za imena mi je najmanjši ves poten domala prestrašeno pojasnjeval: — Hitreje pa res ni šlo . . . — Radi verjamemo. Delo so opravili ▼ rekordnem času. CELJSKA RIVIERA Pristaši kopanja letos nimajo ravno sreče. Vreme je kot po na- vadi muhasto. Enkrat zagode enim, drugič drugim. Kljub temu pa celj- sko ljudsko kopališče ob otvoritve- nih dneh ni ostalo prazno. Prvi ko- palci so »greli« vodo, za nekatere ni bila premrzla! Istočasno ob kopališki mreži de- la za razširitev in ureditev kopali- šča kot zaključenega komunalnega objekta tečejo nemoteno naprej. Uprava kopališča je prestavila že eno stranico ograje, tako da bo le- tos na kopališču precej več prosto- ra. To bo zlasti koristilo ob vročih nedeljah. Saj je že lani bila na ko- pališču tu in tam gneča. Letos bi to bilo še bolj izrazito, ker v Savi- nji zaradi regulacijskih del kopanje ne bo prijetno. Te dni je začelo gradbeno podjet- je »Ingrad« graditi tudi že zdavnaj obetane naprave za čiščenje vode Računajo, da bodo naprave zgotov- ljene še pred koncem sezone. Grad- nja čistilnih naprav se je zavlekla zaradi težav z načrti. Letošnja posebnost celjskega ko- pališča je bife s prostorom za od- dih ob Ložnici. Ta del obrežja je Prvi tuš na prostem... zlasti priljubljen med Celjani in se razvija v neuradno sprehajališče. Prvi, ki so sejusedli pod senčnike (oziroma dežnike) pravijo, da je bife ob vodi posrečena zamisel. Po- sebno še, če se bo uresničila zami- sel o rednih sobotnih zabavah in plesu ob vodi. Kontrast s kopališča... NUDIMO S TAKOJŠNJIM DOBAVNIM ROKOM VOZILA DOMAČE PROIZVODNJE: 1. »TAM«, MARIBOR Kamion Pionir tipe »Pi 561«, nosilnost 3 tone, komplet 1,050.000 din Kamion Pionir tipe »Pi 563« prekucnik motorni tristranski, nosilnost 3 tone 8,780.000 din Avtobus Pionir tipe »PB 56«, standardni 25 sedežni 6,600.000 din a. •FAP«,PRIBOJ NA LIMU Kamion 6 GGF-L, nosilnost 7 toa §,400.000 din Kaimion 6 GGF-K, prekucnik, nosilnost 6,5 tone 11,400.000 din 8. »ZASTAVA«, KRAGUJEVAC Kamion 615-B, nosilnost 1,5 tone 3,252.000 din Specialni furgon 615-B, nosiln. 1,1 tone 3,500.000 din Komunalno vozilo 615-B za prevoz mleka, kruha in mesa 3,750.000 din Sanitetno vozilo 615-B z 2 ležiščema 3,820.000 din Hotelski avtobus 615-B, 14 sedežni 4,950.000 din Osebni avtomobil 1400-BJ, 5—6 sedežni 2,970.000 din 4. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL, NOVO MESTO (prej Moto-montaža Novo mesto) DKW-Combi, nosilnost 900 kg, možen prevoz 9 oseb, dvobarvna izvedba 2,930.000 din DKW sanitetno vozilo z 1 ležiščem 2,700.000 din 5. TOVARNA MOTORNIH KOLES »TOMOS«, KOPER Voto-trikolica »Herkul«, furgon s kabino in zaprtim kasonom za tovor 839.106 din ZA VOZILA ZNAMKE >TAM« IN »ZASTAVA« NUDIMO ODJEMALCEM UGODNE KREDITNE POGOJE ZA DOBO 5 LET. Cene franco tovarna. Vse informacije dobite v od- delku za vozila domače proizvodnje ali telefonično št. 24-74. »Hišica« v cvetju ... in voda poleg nje, V svetu si v arhitekturi marsikaj privoščijo. Tako razkošje si seveda lahko privoščijo le petični ljudje. Weekenđ hiša nekje ob obali ima čisto posebne oblike. Ena izmed »odlik« je gotovo tudi to, da bi z denarjem, ki ga je terjala njena izgrad- nja, lahko postavili kar čedno hišo z več stanovanji... POGLED V OČI... Ne zapiraj oči pred mojim pogledom. Ce jih zapreš, kje naj iščem svojo zgubljeno mladost?! Velike so tvoje oči. Globoke, da se v njih zgubi moj pogled. Iskrijo se, leskečejo, ko v njih tone ves ta rožnati svet, ki te ob- daja ... Pravijo, da so bile tudi moje velike in sanjave. Pa so bile tako velike, da se je vanje vselilo preveč groze, da so posrkale preveč strahu in so solze nadomeščale lesket kakršen je v tvojih. Oči so kot neskončen filmski trak. Kar uzrejo — ostane v njih. Toda takrat ni bilo videti lepih reči. Ne spuščaj vek čez svoje oči! Bojim se, da se ne bodo več odprle. Kakor toliko tistih, ki se je vanje zažrl strah in jih je ugasnila groza. Groza in strah v mrtvih očeh ... In vendar so veke pokrile dvoje sanjavih zrcale. Je bil morda hip, ko je čez mojo roženico šinil grozljiv pri- zor z neskončnega traku spominov? So ti zenice v misli sporo- čile podzavesten očitek, tisti bežni trenutek nevoščljivosti, ki se je prikradel v zrcalcu mojih najbolj skritih misli? Mogoče je bil očitek, mogoče nevoščljivost, mogoče grozljiv prizor. Kar je bilo, se je vkradlo v moj pogled iz podzavesti... Bili so dnevi, ko sem obupal, da bo človek še kdaj videl kaj lepega. Včasih nad morjem zdivja vihar in grozi, da se nikoli ne povrne v svoje sinje mirovanje. Ko pa se umiri, ne zabriše za seboj spomina na vihar. Ne zapiraj oči pred mojim pogledom. Ce jih zapreš, kje naj iščem svojo zgubljeno mladost? K- Ksantipa je mrtva? (Nič za šalo — je za res) Ko še ni bil mož, je hil mož beseda, da bo izpolnil neko obljubo. Prišel je dan, ko je bilo treba obljubo izpolniti, toda ta- krat je bil že mož ... Pa so prišli, da bi ga opomnili na obljubo, da bi jim dal opravičilo ali pa da bi mu vrnili besedo. Toda mož, ki je imel besedo, ko še ni bil mož, zdaj ni imel več besede. Besedo je imela ona, on je bil le pasivni poslušalec: — Moj mož ne more. Ne pustim. Moj mož bi rad, tudi jaz hi rada, toda ne more, ker jaz mislim, da bi bilo narobe, če bi. Moj mož ni nobena šleva in bi že takrat odklonil, ko je obljubil. Pa je obljubil, zdaj pa ne more... Oni, ki so prišli in srečno prestali prvi plaz besed, so iz- rabili prvi hip, ko je lovila sapo: — S teboj smo začeli pogovor, dragi prijatelj, s teboj bi ga radi končali... Tu jim je zmanjkalo glasu v novem izlivu: — To je nezaupanje. Z mano se torej ne marate pogo- varjati. To je nesramno? Mislite, da sem ga jaz podkurila? Mislite, da on nima razloga, da vam odreče izpolnitev ob- ljube. Tako je torej to. Podcenjevanje ženske. Se vedno. Ena- kopravnosti v porog. Pojdi, če si taka cunja. Samo k meni se ne vračaj. Jaz te ne zadržujem, toda če greš, te ne po- gledam več ... Upehala se je , solze jeze so ji silile v oči, bliskala je z njimi, se nervozno prestopala in samo še pretrgani stavki so prišli čez njene ustnice... Zdajci se je on, oropan besede dvignil, šel po zdravniško potrdilo in ga predložil prišlecem. Potrdilo je bilo veljavno. Mož res ni mogel izpolniti obljube. Segli so si v roke... — Vidite! je tedaj zakričala ona. — Ze zdavnaj bi se lahko sporazumeli, pa me niste pustili do besede. Tako je, če človek v lastni hiši ne pride do besede. To je nezaslišano... Tisti ki so prišli, so še na stopnicah poslušati ploho besedi. Oni so rekli en sam stavek ... On je prinesel potrdilo in ni izgovoril niti celega stavka... »Razgovor« je trajal pol ure ... In ona ni mogla priti do besede, kajti ona je on, prav- zaprav on je ona. A njegova beseda? Ja, človek pa res ne more imeti vsega 9 Življenju ... -ček Med ljudmi Rim... Časopisni prodajalec že od ranega jutra napenja svoja plju- ča: »II Giornale d'Italia! Najstraš- nejša nesreča današnjega dne!« Prodaja poteka kot namazana. Ljudje pa listajo, prebirajo naslov«, obračajo časopis in zmajujejo z glavo. Nekomu je pa le preveč. Vrne se k prodajalcu in ga nahruli: »Človek, kje ste vzeli to grozno nesrečo. V vsem listu ni niti ene vrstice?« Prodajalec pa mu pokaže članek z naslovom: Žena je darovala živ- ljenje četvorčkom! »In to naj bo nesreča?« »Zame gotovo. Je namreč moja žena ...« odvrne prodajalec doma- la obupano. Španija ... Učiteljica se je prese- lila v drug kraj. Postrešček, ki jo je pomagal seliti je pri petem za- boju knjig, ki jih je zanesel v nje- no novo stanovanje v četrtem nad- stropju je ves poten obsedel na stopnicah in obupano zmajeval 2 glavo: »Gospodična, povejte mi zakaj vseh teh knjig niste prebrali že pred selitvijo?« Kj'erkoli... Slikar prinese dekletu na dom portret njenega izvoljenca, ki ga je pred mesecem naročila. »Pozni ste, dragi gospod. S tem individuom sva že zdavnaj nara- zen.« Spet eno delo zastonj, pomisB slikar in začenja zavijati sliko. »Kar pustite jo in povejte račun. Prišla mi bo prav — za tarčo.«