ti
buy
)®*IT*1>] ■tat* s.
ym
BONDS, St&Mps
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
D©M©¥
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MAY 3, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
bičani so razbili nemško •ornico in vjeli mornarje
llv'a—Poročnik Man-»je cilj zgrešil. Poveljnik lomil-
^ "ester 4 ■	'

ki služi pri ob ii|t ' priPoveduje, kako Pod njegovim
r a z b i 1 vjel
- ostal
3E
nemško nemških
vjetih nemških
e pa pobil. Boj trajal celih 30
f« 11 karolinškega ob
A C?
'1 * 32 , Uftu'1 za ranami, ft pee ■ 0 Poveljnik ■A %'J0 pripeljali v >>	C. To je prvič
" W ° za->et->u Posad-Skei Podmornice.
"J ^ i,itSter pripoveduje, $	Icarus na pa-
jjj fefiiit0"0 sPazili nemško *i lacl
e so vrgli •h bomb, nato
ca je radi tega računal, da je podmornica poškodovana. Po mehurčkih na površini vode se je videlo, da skuša priti .podmornica iz vode.
Poročnik je ukazal zapeljati ladjo še bližje in zopet so vrgli globočinske bombe. To je pa vrglo podmornico iz vode. Tedaj je posadka lomilca odprla ogenj na podmornico. Nemški mornarji so skušali stopiti v akcijo s topovi, toda poročnik je ukazal svoji ladji s polno paro proti podmornici ter naročil topničarjem streljati iz vseh topov. To so napravili s takim uspehom, da so nemški mornarji zapustili t o p o v e in poskakali v morje. Podmornica se je začela pogrezati in je kmalu izginila v morju.
Ameriška posadka je pobrala iz vode vse nemške mornarje, kar jih je plavalo na vodi. Dva sta bila ranjena in eden je
Postavil v pozi-
"apad.
nato iz dalja-
jzstrelila torpedo ______
£2>toda torpedo kmalu zatem umrl.
«STA ZDAJ
^ %r Družini Herring ^ \ Va <lvička, deček in * ItUJ!*1*1 družina že od veliki
o" sodišč
A
m:>itče dovolilo, da • enega otiroT&T
TI SO SE PA DOBRO PRIPRAVILI
Dalais, Texas. — Vladni agen-tje so našli v dveh hišah spravljene isledeče stvari: 15 plečet v kopalnici, dva zavoja klin za britje, 52 funtov sirovega Kiasla, dva nova avtna kolesa, 514 ra
r \	"O '	j K.A » C. V U"1! 11/ V »	v »	^ J W — —	■
v Kg/11 Carrozza- Ker: znih konzerv poleg 840, katere so Ki	Mr. Carroz-j družine javile ob začetku racio-
Si%..'!vtJra' sta si postala ruranja. Agenti so živila zaple-4 v! 'čnika i
slik
k, 4 sporoča, da je pre xel- tajnice Sloven-. Veze več filmskih
Ma
ti 4
| > |j ~ vj |
podružnic.
nili in oddali bolnišnicam, -o-
Seja in zabava
<Hj°COi v šolski dvora-■mfi. v e/'a Podružnico 49, ^^ H- maiav za podružm-bodo še druge \JZ Vojne- Slike so • "imive. Pridite jih
Nocoj ob osmih bo seja dru-jštva sv. Marije Magd., št. 162 KSKJ. Po seji bo nekoliko prigrizka in zabave. Tajnica bo pobirala asesment že ob šestih.
Zahvala za obiske
Mrs. Mary Kraje, 1205 E. 60. St. se želi tem potom prisrčno zahvaliti vsem, ki so jo obiskovali v njeni bolezni, za cvetlice in razna darila.
KOLEDAR ZA RACIONIRANJE
Znamka št. 12, ki kupi 5 funtov sladkorja je IU& Znamka št. 23, ki kupi en funt kave je dobra do
V
| Znamka št. 17 za en par Čevljev, je dobra do 15. •i
M	Znamka št. 5 iz knjige A je dobra do 21. maja.
1 nf ^uga inšpekcija avtnih koles: Oni, ki imajo log30 dati pregledati kolesa do 30. septembra; oni ki 4tia do 30. junija; oni ki imajo knjigo C do 31. maja. , ;iwv°Zila morajo dati pregledati kolesa vsaki 60 dni,
J00 milj, kar pride prej. InVHjg ;Ku,Pon 5 za kurivno olje je veljaven do 30. septem-

A V -tti —— PlQ,m
M"1!*,	—
A^C:^ star 23 let,
V
/
i i
Plave znamke G, H in J so veljavne do
itd. —. Rdeča znamka E je veljavna do 31. maja. je veljavna od včeraj; G bo veljavna 9. maja, maja. Vse bodo veljavne do 31. maja.
iJOJAK ODLIKOVAN, KER JE TOVARIŠU ŽIVLJENJE
t v
S>, \i lncent Hrovat '0 .ey Ave., Maple
•i ju ,,
, &11 odlikovan s J0s ° °d generalnega iV?h D- Patch-a v
J 'i,racao-
4tHe,.°.Cil Associated t H* telške Čete, ki se nizozemskem ejskem morju,

BOJNA FRONTA
AFRIKA — Ob obrežju Tunizije so se udarile pomorske sile Angležev in osišča. Osišče je izgubilo štiri ladje, Angleži eno. Najnovejša poročila trdijo, da se bližajo ameriške čete Mateurju, katerega obstreljujejo že par dni.
RUSIJA — Sedem tisoč Nemcev je padlo, ko so naskakovali ruski zid okrog Novorosisska. Rusi so odbili vse nemške napade. Rusi hvalijo vojskovanje zaveznikov v Afriki.
NEMČIJA — Hitler je hotel nabrati v okupirani Rusiji in Baltiških provincah armado 500,000 mož proti Rusiji. Tej armadi naj bi poveljeval ruski general Viasov, ki ga imajo Nemci ujetega. Nabiranje te armade se je izjalovilo na celi črti, kot zagotavljajo poročila iz švedske.
PACIFIK — Včeraj je 51 japonskih letal napadlo avstralsko pristanišče Darwin. Trinajst japonskih letal so izstrelili, toda zavezniki priznavajo tudi težke izgube.
Vrednosti točk so bile znižane sokom in suhim juham
Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da je vzel "iz
racioniranja vse suhe ali dehi-dratirane juhe, začenši 1. maja. Večini sadnim in sočivnim sokom je urad znižal vrednost točk na polovico, in sicer je stopila ta odredba za konzerve v veljavo včeraj zjutraj ob osmih.
Nekaterim konzervami so zvišali vrednost v točkah, tako onim v kants^h, kot v steklenicah. Zamrznjeno sadje in sočivje ima isto vrednost, ravno tako posušen fižol, grah in otroška hrana.
Ta sprememba v vrednosti točk ima namen, da se kupovanje nekaterih predmetov poživi, drugih pa zaustavi, kakor je pač velika zaloga v skladiščih.
POLJAK Uči VOJAKE ANGLEŠČINO
V taborišču Polk, La. je Pvt. Lawrence Luskin, rodom Poljak in ameriški državljan, učitelj angleščine. Ker govori poleg angleščine tudi špansko, rusko, poljsko, hebrejsko in nemško, uči angleščine, španske, poljske, nemške in italijanske vojake, ki niso še dovolj dolgo v tej deželi, da bi znali ameriški jezik.
Američani obsiplje-jo s topovskim ognjem Mateur
Severna Afrika,—Mateur, ki je važno železniško križišče med Bizerto in ffunisom, je zdaj pod neprestanim topniškim ognjem ameriškega 2. ko-ra. Američani so -'postavili topove v pozicije, s katerih lahko obstreljujejo M a t e u r, ko so ameriške čete z bajonetnim naskokom zavzele dve važni višini južnozahodno ofl mesta.
Skozi Mateur teče edina železniška proga med Bizerte in Tunisom. Ako ameriške čete razbijejo in zasedajo Mateur, bo s tem pretrgana zveza med nemško armado, ki 'orani Bizerte in ono, ki brani Tunis.
Ameriški topničarji pošiljajo izstrelke v razdalji 14 do 15 milj. V mestu se nahaja polno nemških čet in velike zaloge potrebščin.
Nemci odgovarjajo ameriškim topničarjem s težkimi ho-■vitzi in ta topniški dvoboj je tako hud, da se trese zemlja /se naokrog. Nemci so poslali 20 bojnih letal na patruljo, da bi izsledili ameriške baterije in jih razbile. ;1;> U
Obe višini, ki .sta znani po številkah 609 in 52:; in ki ležita 16 milj južnozahodno od Mateur j a, sta padli ameriškim fantom v roke po , ,\'dem boju. Tukaj je bilo prvič, da so bili ameriški fantje v bajonetnem spopadu z Nemci.
Dasi napadajo zavezniki osi-ške čete od vseh strani, pa sovražna armada ne kaže še nobene volj e, da bi se podala. Nemški general von Arnim je izdal včeraj dnevno povelje na svoje čete: "Naprej, naj stane kolikor hoče. Za vami je morje in umik je nemogoč."
DANSKA TOVARNA JE ŠLA V ZRAK
Stockholm. — Iz Danske se poroča, da so v soboto oborožene osebe premagale stražo pri tovarni Heiber & Co. v Copen-hagenu, jo zažgale in dinamiti-rale. Tovarna je izdelovala strojne dele za nacije.
NI HOTELA DOBITI šE DEDščINE
New York. — Emile Villard je napravil oporoko in zapustil vse premoženje svoji gospodinji Mrs. Mary Murphy. Potem je pa odvil plin in čakal smrti. Toda gospodinja ga je še pravočasno rešila in tako zaenkrat še ne bo dobila lepe dediščine.
Vlada je prevzela vse premogorove
NOVI GROBOVI
Josephine Povh
Po daljši bolezni je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Josephine Povh, stara 30 let. Stanovala je na 6401 Bonna Ave. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba bo sporočan pozneje.
Smiliti Živan
V soboto popoldne ob šestih je umrla Mrs. Smilia Živan, roj. Popovich, vdova, stanujoča pri družini M. Si Djakovich, 1595 E. 93. St. Bila je stara 78 let. Rojena je bila v selu Zaku-le, Jugoslavija, odkoder je dospela v Ameriko pred 30 leti. Poleg zeta M. S. DjakovScha zapušča nečake in nečakinje: Steven M. Djakovifch, ki se nahaja v armadi, Miss Stella Djakovich, Mrs. Stevana M. Djakovich, Mrs. Vera Malonovich, zeta Emil Malonovich ter pra-vnuke Ellaine in Boyana Malonovich. Pogreb bo v torek popoldne ob eni v cerkev sv. Save iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. in na rusko pokopališče.
John R. Zaic
Našli so letalo, s katerim se je ubil slovenski zrakoplovec John R. Zaic, katerega starši živijo na 452 E. 157. St. Truplo mladega vojaka bo poslano v Cleveland. Pogreb, katerega čas še ni določen, bo imel s oskrbi Želetov pogrebni zavod.
Pogreb Mary Ostrelich
Jutri zjutraj ob 8:45 bo pogreb pokojne Mary Ostrelich iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal varijo.
KADAR NI SKUPNE FRONTE
Canon City, Colo. — Kaznjenca Norris Rodman in George Reece, katerima je jetniški ravnatelj dovolil več prostosti, sta bila odposlana iz jetnišnice v mesto, da premenijata na truku kolo. Spotoma sta se pa zmenila, da bosta ušla s trukom. Nista se pa mogla sporazumeti, kako daleč naj se peljeta s trukom in beseda je dala besedo, končno so pa padle batine. Ko sta se dobro zmlatila, sta se pa vrnila nazaj v jetnišnico.
-o-
Dve važni seji
Jutri večer imata važno sejo podružnici št. 14 in 41 Slovenske ženske zveze. Članice obeh podružnic so prošene, da se udeleže v velikem številu.
ROOSEVELT JE UKAZAL RAZOBESITI AMERIŠKO ZASTAVO NA VSEH POSLOPJIH PREMOČJO ROVOV TER JE POZVAL STAVKUJOČE PRE-NAJ SE VRNEJ0 NA DELO ZA SVO-
JO VLADO.
John L. Lewis, predsednik premogarske unije, je pozval pre-mogarje, naj se do torka vrnejo na delo in je razglasil 15 dnevno premirje, tekom katerega se bodo nadaljevala pogajanja med unijo in premogovnimi družbami.
Rusi bodo udarili na Japonce po zmagi nad Nemci
defilirale pred Hrovatom po-
tem, ko je prejel odlikovanje.
Poročilo ne pove podrobnosti
v tej zadevi, ampak se omenja samo toliko, da je rešil nekega vojaka iz vode, da ni utonil.
Kari služi v ameriški armadi dve leti in se nahaja v Karibej-skem okrožju eno leto. Gradu-iral je iz Maple Heights višje šole ter je bil pred vstopom v armado stavbinski delavec.
Henry C. Casidy, načelnik novinarske agencije Associated Press v Moskvi, je bil v soboto v Clevelandu ter je imel v City klubu predavanje o vojnem položaju.' Izjavil, je, da Rusi bolj sovražijo Japonce, kot jih sovražimo mi in ko bodo enkrat štrli Nemčijo, se nam bodo pridružili v boju proti Japoncem.
Cassidy je odšel iz Moskve 3. februarja. Napovedal je, da bodo poskušali Nemci v prihodnjih nekaj mesecih z vso silo streti ali popolnoma paralizirati rusko armado, da bodo tako imeli Nemci več moči proti zaveznikom v Evropi.
"Rusija ima zdaj polne roke z Nemci," je rekel Cassdy. "Sta-
vostoka ali kako drugo bazo za poraze. V letu 1944 bo Hitter
napad na Japonsko, ker bi bila nevarnost, da jih zasedejo Japonci. Ako te baze izgube Rusi sedaj, bodo zanje izgubljene za visele j.
"Japonci so večja nevarnost za Rusijo), kot so za nas. Toda zaenkrat se nam Rusija ne more še pridružiti v boju proti Japoncem. Toda prišel bo dan, ko bo Rusija na 'naši strani proti Japoncem."
Cassidy je tudi prerokoval, da bodo letos Nemci udarili proti Moskvi. Vnel se bo boj, ki bo sil-nejši kot je bil za Stalingrad. Nemci imajo zdaj na ruski fronti več vojaštva kot še kdaj prej Vendar je gotovo, da bo prišla
poražen, je napovedal Cassidy.
Cassidy je dalje izjavil, da ne verjame, da ibi se sestala Roosevelt in Stalin. Da ni šel Stalin v Casablanco na dogovore z Roose-veltom in Churchillom, je bil res vzrok ta, ker je res preveč zapo slen, je zatrjeval novinar.
Na vprašanje glede verskega položaja v Rusiji je rekel Cassidy, da je nekako premirje med cerikvijo in državo, da se ustvari skupna fronta proti Nemcem. Komunisti da so .popustili v svoji proftiverski gonji in da je država nekaj protiverskih publikacij celo ustavila, drugim pa aktivnost
Washington. — V soboto je predsednik ukazal prevzeti kot vladno lastnino vse premogorove, kjer so odšli premogarji na stavko. Kot poslovodjo nad temi premogorovi je postavil tajnika notranjih zadev, Harold Ickesa, ki ima vso oblast, da uporabi vojaštvo, ako bo to potrebno, da začno premogorovi zopet obratovati.
Ickes je izjavil: "Upam, da ne bo treba uporabiti vojaške sile. Jaz ne mislim poklicati vojaštva, razen v skrajni sili." Toda voja štvo je Ickes u na razpolago, ako bo videl, da ga bo potreboval.
Mr. Roosevelt, ki je stopil v akcijo kot vrhovni poveljnik bojne sile, je dal 1'ckesu vso oblast, da se obrne na vojni oddelek za pomoč, če bi videl, da je to potrebno.
Ickes je začel svojo novo nalogo s tem, da je odposlal brzojavke na 3,850 premogovnih družb ter jim ukazal, naj bodo v pon-deljek s svojimi delavci na delu. Ukazal je razobesiti ameriško zastavo na vseh premogorovih ter ukazal nabiti pred vhode v ■rove letake v rdeči, beli in phivt barvi, ki svarijo, da ne sme nobena oseba ovirati obratovanje premqgorovov, ki so zdaj last vlade Zed. držav.
V soboto je bilo na stavki v 12 državah 480,000 premogar-jev.
Roosevelt poživlja premocjarje naj se vrnejo na delo
Sinoči ob desetih je govoril predsednik Roosevelt po radiju in izjavil, da vsak premogar, ki ob tem času pusti delo, ovira vojni napor ter je poudarjal, da produkcija premoga ne bo ustavljena.
"Ako bi bila produkcija premoga ustavljena ob tem času," je poudarjal predsednik, "bi s tem postavljali v nevarnost življenja naših vojakov in mornarjev ter postavljali v nevarnost priliko za zmago."
Predsednik je poudarjal, kako so unije po napadu na Pearl Harbor obljubile ameriškemu narodu, da ne bo nobenih stavk, dokler bo Amerika v vojni in da je to obljubil tudi John L. Lewis, predsednik premogar-ske unije.
_'Diiiif r>s 3 strani'*
Nemci poročajo, da so opazili velik zavezniški konvoj
Nemški radio je včeraj poročal, da je v soboto dospelo v Gibraltar 20 zavezniških ladij, katerih mnoge so vozile motorne čolne, kakršne se uporablja pri invaziji na obrežje. V Gibraltarju se pripravlja na odhod 65 zavezniških tovornih ladij in dve transportni ladji z vojaštvom.
Dalje so Nemci poročali, da je šl o v petek skozi ožino pri Gibraltarju in odplulo v Sre-
rlozcmsko morje 150 anjrloških
ladij, katere so spremljali'rušil ci in nosilci letal. Tudi na letališču pri Gibraltarju je bilo opaziti veliko aktivnosti, je zatrjeval nemški radij o. Prispelo je mnogo bombnikov in ko so vzeli gazolin, so odleteli v smeri proti Sredozemlju.
Zavezniki m o d č i j o na to nemško poročilo, kot so molčali na druga podobna poročila, ki so bila pa precej natančna, kot se je pozneje izkazalo.
-o-—
BEMEš PRIDE KMALU V WASHINGTON
Wash in ton—Državni oddelek naznanja, da pričakujejo okrog 12. maja v Washington dr. Edvarda Beneša, predsednika Ce-ško-Slovaške. Dr. Beneš bo gost predsednika Roosevelta.
--o—i-
Zavedna rojaka
Frances in Peter Dolinar, 16405 Arcade Ave., sta kupila na podružnici North American banke sledeče bonde: za $500, za $100 in za $50—skupaj za $650. Vsa čast!
Naši
jaki
vo
ta h h
lin noče dati zaveznikom Vladi- zima in Hitler bo doživel nove pristrigla.
Dobro poznan Pvt. Rudolph A. Hren, sin Mrs. Mary Hren, 7023 St. Clair Ave., se je vrnil iz Tampa, Florida na 10 dnevni dopust. Ker potreibuje mnogo časa za to dolgo pot, 36 ur na vsako stran, ni imel dovolj časa, da bi obiskal vse prijatelje in znance. Zato tem potom naroča vsem skupaj iskren hello in good bye." Njegov naslov je: Pvt. Rudolph A. Hren, Hq. & Hq. Sq. 14th, Bomb Wing, Mac Dill Field, Tampa, Florida.
Po dolgem času se je oglasil iz Severne Afrike Pfc. Joseph J. Kastelic, sin Mrs. Mary Hočevar iz 6602 Bliss Ave. Piše, da tam ni prav nič časa za pisanje, ker imajo drugega "dela" dovolj. Bil je že ranjen, .pa je sedaj zopet na fronti v bojni liniji. Njegov naslov je: Pfc. Joseph J. Kastelic, Co. E, 26th Iftry, A PO No. 1, c/o Postmaster New York, N. Y.
r v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.
JAMB'S DJKBKVEC Kdltor HEnderson 0628
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland	po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta »4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamesna Številka 3c
SUBSCRIPTION BATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year CT. 8. and Canada $3,50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland bv mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S months __Strniti* copies 3c
Entered as second-class matter January 6th. 1908. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 104 Mon., May 3, 1943
Kdo je postrelil Poljake?
Pred nekaj časom so Nemci kar naenkrat vrgli v javnost senzacijonelno vest, da so našli pri Smolensku ogromen grob, v katerem je najmanj 10,000 poljskih častnikov in vojakov, katere da so postrelili Rusi pred tremi leti, ko so okupirali Poljsko.
Poljska zamejna vlada je takoj skočila pokonci in zahtevala nevtralno preiskavo, katero naj bi vodil Mednarodni Rdeči križ. Vodstvo Rdečega križa je odgovorilo, da je pripravljeno zadevo preiskati, toda to le pod pogojem, če bodo v to imenovale priče vse tri prizadete države: Poljska, Rusija in Nemčija. Ruska vlada se je razburila in suspendirala diplomatske zveze s Poljsko in to zato,'ker je Poljska nasedla nemški propagandi, ki ima jasen namen umazati Rusijo ter napraviti razdor mad Združenimi narodi.
Po našem mnenju sta se obe prenaglili, Poljska in Rusija. Poljska, ker je vzela za resno obtožbo nemških laž-njivih kljukcev in Rusi'ja, k<br je takoj zamerila naivnosti Poljakov. Namesto, da bi obe, Rusija in Poljska, stopili skupaj in povedali nacijem v brk, da takim gorostasnim lažem ne verjameta, sta pa napravili prav to, kar si je Nemčija želela — pretrgali sta medsebojne prijateljske odnošaje.
Nam se zdi, da stoji obdolžitev Nemčije glede tistih masnih umorov Poljakov na jako šibkih nogah' Kraj, kjer so naciji "našli" tisti grob, v katerem leži 10,000 pobitih poljskih vojakov, je pri Smolensku, katerega imajo Nemci v rokah že od julija 1941, torej skoro dve leti. Kraj in zgodbo groba so pa Nemcem izdali — ruski mužiki. Že to je skrajno neverjetno, ker ne verjamemo, da bi se dobil kak Rus, ki bi bil zmožen takega izdajalskega čina, tudi če bi bilo res.
Nemci trdijo, da so našli v grobu poljske častnike in vojake v njih uniformah, s pripetimi medaljami in z vsemi listinami ter dnevnikj. Na vrhu groba so rasla drevesa, stara tri leta, torej naj bi bil grob dlje tukaj, kot pa imajo Nemci ta kraj zaseden.
Trupla pobitih poljskih vojakov niso bila embalmana in vendar so jih našli naciji v tako svežem stanju, da so se v nogah poznali celo ubodljaji z bajoneti. Vsi papirji, ki so jih dobili pri ubitih vojakih, so bili še čitljivi.
Vsi ti "dokazi" se lepo čitajo, ampak če si jih človek malo pobližje ogleda, bo videl, da so naravnost brez vsake podlage. Nemci, na primer pravijo, da so trupla popolnoma dobro ohranjena in da se celo v mesu na nogah poznajo ubodljaji z bajoneti. Obenem pa pravijo, da trupla niso bila balzamirana. Vsak zdravnik bo pa potrdil, da če leži truplo tri leta v grobu, ako ni balzamirano, ne ostane od njega drugega kot samo še neka-j kosti.
Dalje pravijo Nemci, da so trupla oblečena v uniforme, na katerih so še pripete medalje in da so dobili v žepih listine in zapiske. Kdo je vendar tako aboten, da bo verjel taki trditvi. Da bi bila obleka, ki je ležala tri leta v zemlji, dobro ohranjena, je vendar neumnost. Še večja neumnost je pa trditev, da bi bila pisava na papirju čitljiva, če je ležal papir tri leta v zemlji.
Ne rečemo, da bi kaj takega ne bilo mogoče, če bi trupla, ležala v snegu in ledu. Potem bi bila pač ohranjena. Toda zemlja pri Smolensku je trda 'ilovica, ki pozi'mi zmrzne na globoko, da je trda ko kremen, spomladi se pa odtaja, da je samo blato: In v taki zemlji, kjer je enkrat led, drugič blato, naj bi se ohranila nebalzamirana trupla tri leta? Neumnost!	,
ln potem še ena gorostasna laž prefrigranih Nemcev. Trdijo, da ^o našli pri vsakem vojaku karto z njegovim imenom in raznimi drugimi listinami. Torej vzemimo, da bi Rusi res postrelili in pobili Poljake, pa mislite, da bi jim pustili na telesu karte in listine z njih imeni? Saj vendar niso tako zarukani, da bi sami pustili pri truplih priče svojih dejanj. Ako bi res kaj. takega storili, bi dobro skrbeli za to, da bi izginila vsaka sled za ustreljenimi.
In 10,000 vojakov postrcliti in jih zakopati v skupen grob? Saj to je že skoro cela divizija in eno tako skupino vojakov spraviti kar tako s poti tudi ne gre kar tako.
Iz vsega tega je torej razvidno, da so Poljaki prav naivno nasedli zviti nemški propagandi. Rusi pa tudi, da se tako hitro razburijo. . '
Ne dvomimo pa, da bi ne bilo tam grobov poljskih vojakov in civilistov. Pa te niso postrelili Rusi, ampak Nemci sami, ki hočejo zdaj vse to tako na spreten način izrabiti za razdor med Združenimi narodi. Stvar je prozorna kot steklo in zlasti slovanski narodi naj bodo previdni, kadar jim pridejo na ušesa kake take flavze. Ne pozabimo, da je imel Hitler dozdaj uspeh in ga upa imeti tudi Se naprej samo v pravcu: deli in vladaj!
TO IN ONO
Kot se sliši, namerava Mussolini prestaviti fašistovsko vlado iz Rima višje proti severu, v Florenco ali Bologno. Rim je vse preblizu Afrike, odkoder nosijo Stresat "kokošja jajca" naši letalci Mussoliniju pred nos. Toda če se bo Musso umikal proti severu, naj pazi, da ne pride preblizu našega Krasa. Tam namreč še vedno,živi grčav rod, ki bi bil neizrečeno srečen, če bi prišel vt)dja fašja nekoliko bližje, da bi se nekoliko pomenili o tem in o onem.
BESEDA IZ NARODA
Velika noč na Hubbard Rd.
Pri nas smo obhajali Veliko noč kaj prijazno. Kot že navadno ob takih prilikah, je šlo tudi letos vse osobje od naše hiše v cerkev. Eni so šli k prvi maši in jaz pa, ki sem bolj pri ta zaspanih in počasnih, sem se pa komaj skobacal in se udeležil druge maše. Cerkev je bila lepo okrašena, prav kot se spodobi za velikonočne praznike. Vesela "Aleluja, aleluja . . ." se je razlegalo po cerkvi, reči pa moram, da ni bilo tako veselo kot običajno, kajti skoro vsak ima katerega svojih tam daleč od doma. Vsak ima svoje križe in težave, posebno pa še v teh dneh, ko še prav nič ne vemo, kaj hudega nas bo še doletelo.
(Tam pri cerkvi sem srečal tudi več naših prijaznih rojakov in rojakinj, s katerimi smo si stiskali desnice. Z marsikaterim se le poredkoma vidimo in če bi ne bilo radi cerkve, bi se najbrže sploh ne bi. Sešla sva se tudi s Tonetom Selišar-jem in njegovim sinom in pogovorili smo se o farmarstvu marsikaj. Tone je še vedno fest fant in prijazen; na njem se ne vidi, da bi tiščal vedno v delu, dasi je z dušo in telesom zamišljen v delo in farmo, zato je pa tudi uspešen. Še vedno je prav tako korenjak, kot je bil v Clevelandu takrat, ko je še hodil k meni v štacuno.
Sestali smo se bili tudi še z več drugimi prijaznimi rojaki in med njimi z vso Babičevo družino iz Hubbard Rd., samo očeta ni bilo z njimi. Pravijo, da ga ima revmatizem pod komando. Saj pa to tudi ni noben špas, kadar se revmatizem postopi človeka. To tudi vem iz lastne izkušnje, ker sem to nadlego že sam prestal, kot sem vam že nekoč .opisal. Zato mu pa želim, da bi ga čim prej pustila ta nadležna bolezen. Doma na dopustu pa je tudi njih sin Lojze, ki služi Strica Sama. Prišel je za 15 dni. Razume se, da so ga bili vsi veseli, samo to je šment, ko čas tako hitro beži in bo moral kmalu nazaj. Prav povoljno se je izrazil o vojaškem stanu. Jaz pa le pravim: Oj ti vojaški boben, če bi tebe ne bilo pa bi bilo dosti bolj prijetno na tem svetu, pa če so prav nekateri ponosni nanj. Zdi se mi, da so najbolj ponosni nanj tisti, ki jim ni treba nositi vojaške suknje.
Da so bili velikonočni prazniki res razveseljivi in prijazni zame, je pa k temu pripomoglo tudi to, ker so se me spomnile naše prijazne sosede. To pa rečem, da sem kar ponosen sam nase, ko vidim, da se me še kdo spomni. Z lepimi in dobrimi pirhi sta me bili obdarili Mrs. Mlakar in Mrs. Perpar. Tik pred prazniki sta me bili obiskali s tistimi pirhi; veste, pa se me ne spomnita samo za veliko noč, saj sta se bili tudi že prej večkrat oglasili. Za kar jim gre najlepša zahvala. In ker sem od njiju starejši in če bo šlo po vrsti, bom šel tudi prej v nebesa kot oni dve, bom pa tam Boga prosil, da bo tudi njiju sprejel v nebeško kraljestvo. Torej, prav lepa hvala obema, pa da bi me še za naprej ne pozabili. Nikar ne zamerite, ker imam precej dolg jezik, pa mi kar uide kam na škodo meni, kot se vidi.
Vse tako izgleda, da kadar se človek preobje, pa potem niti najboljše in najlepše ni več po volji in zaželi si izpremem-be. Prav tako so si prebrali tudi Peterlinovi. Prodali so svoj lepo urejeni dom tukaj v našem prelepem in udobnem kraju, kakršnega se ne dobi drugje. Peterlinovi so bili na
ze tako vnet za delo in hoče imeti vse v najlepšem redu in Mrs. Peterlin pa je ljubiteljica lepih rož, kot jaz, zato jih bomo tukaj zelo pogrešali, posebno Mrs. Peterlin bom pogrešal iv kompeticiji z rolžami. Pred odhodom mi je še prinesla lepih koreninic, iz katerih bodo zrastle rože. Torej si bom že tako lep vrt še bolj olepšal, ki bo letos pa že tako lep, da še nikdar poprej ne tako, samo če bo dovolj dežja.
Pa bi se mi še toliko ne frž-magalo, če bi bil Lojze prodal svoje lepo posestvo kakšnemu Slovencu, pa ni. No, pa kadar se človek nameni prodat, tedaj proda prvemu kupcu, ki pride okrog pa če je to sosedom po volji' "al' pa ne." Vedno sem mislil, da se bo prijel tega lepega posestva kateri naših tr govcev iz Clevelanda, pa se ni, čeprav imajo nekateri precej denarja na razpolago, kajti mnogo jih je v tej kupčiji odkar so prišli iz stare kontre Tudi jaz sem bil nekaj let v trgovini, a ko pa sem sprevidel, da ne morem na noben način postati milijonar, sem pa pustil kupčijo in šel rajši sadit rožce v lepo naravo. Zgleda pa, da naši trgovci kupujejo raje kje v samotnem in pustem kraju, brez vsake komoditete, menda samo zato, da nekoliko manj plačajo.
JRečem vam, da mi kar ne gre v glavo, zakaj da so tako stinži in tako gledajo na tistih par dolarjev, ki bi plačali pri nakupu farme, pa bi lahko imeli res nekaj imenitnega. Seveda sem pa tudi že slišal praviti, da pravijo meščan,je, da če se gre iz mesta in se odtrga od njega, hoče biti na farmi brez vseh udobnosti. Vidite, tu pri nas na Iiubbardu pa imamo vso komodliost prav kot v mestu. Tako je odšel Lojze od nas. Povedal je, da so kupili neki prijazni ljudje, kakšne narodnosti so, pa prav za prav še nihče ne ve. Gotovo se bomo že kate-rikrat srečali in se bomo tudi o tem pogovorili.
/
Tako ga je Lojze polomil za vso našo vas in poleg tega smo pa izgubili tudi odbornika v našem mestnem kabinetu. Da bi ga le koklja brcnila, ko je šel napravit tako skazo. Lepi dnevi so že tukaj in treba bo prijeti za kakšno delo. Moje prvo delo je bilo, ko sem šel posejat solato, to je, tisto solato, ki sem jo vzgajal pri fur-nezu še pozimi in sem jo sedaj presadil ven na prosto. Čeprav jo je bil pokril pomladanski sneg, ji ni prav nič škodilo. To so videli tudi Menartovi iz Norwooda in pa Mrs. Krnc iz Acldisona, ko so prišli pogledat, če jo mogoče že prodajam. To je taka solata, ki gre najprej v glavce in šele potem napravi glave. Tako solato jaz vzgajam navadno prej, kot pa oni farmarji na zapadni strani mesta Clevelanda, ki se samo s tem pečajo in pa z razno drugo zelenjavo. Pozdrav,
Frank Leskovic. -—o--,
Podporo vam g. Brnard
Hubbardu 12 let in ker je Loj-
Da ne bo Vaš glas vpijočega puščavi, «e Vam pridružim in izjavim, da se v celem strinjam z Vašimi dopisi in poročili, ki jih priobčujete in pojasnjujete glede pisem iz stare domovine, kakor, tudi od pomožnih akcij, bilo Zveze župnij, kakor tudi akcije SANSa. Vi ste odkrit in ne-vstrašen delavec za pravično in resnično stvar !
Vam vsak zaupa, Vaša beseda je povsod sprejeta, Vaša navodila so čista in jasna. Po Vas in Vaiem posredovanju je bilo povzročeno, da je narod v domovini prejel pi'vo najnujnejšo pomoč v denarju, 'ki je bil .potom
Slovenskih župnij in škofijskega sklada odposlan preko Rima na šim v pomoč.
Mi smo Vam dolžni priznati, da so vaši nastopi pravilni. Da so vaši članki sprejemni in da imam'o v Vas zaupanje, čutimo se dolžnega, da Vam to javno izrazimo, to pa za to, ker prejemate od drugod pikra očitanja in sumničenja in vsevrstna natolcevanja.
Vi kot neustrašen delavec gledajoč na potrebe in sicer hitro pomoč onim v domovini in sicer sedaj, da poprej ne pomrjo, ste dosegli že lep uspeh, slišali smo v Vaših poročilih, koliko tisoč je bilo oddanih potom posredovanje Sv. Stolice, katera je nekaterim tako oster trn v peti.
Hvala Vam, z Vami smo v prepričanju, če tudi še v teh dneh, ko vse čaka in preži, da bi kje dobili kakšno priliko, da bi naskočili enega in drugega za. "izdajalca" če ne obsoja z Musso-linijem poleg tudi rimskega papeža !
Govoriti ali pisati o dvojnemu tiru je pa kakor se vzame. Iz ene strani bi lahko rekel, da bi bila dva tira potrebna, to radi tega, ker nikdar ne bo vse ljudi dvojnega mišljenja spravil v eno hišo, ker, če bi jih, ne bi bilo s tem nič drugega, nego prisiljeno, kakor so prisiljeni iti v taborišča ljudje, iki za iste ne marajo.
Na drugi strani pa, dvotirna pota pel j a ta oba v eno mesto, obe imati nalogo eno in isto, za eno in isto pomoč! Dočim, bi prisiljeni morali zatajeno in tiho poc nekim vodstvom, pod katerim se rte bi počutili zadovoljno in zaupno, bi se na drugem tiru, na drugi poti, ki vodi v isto mesto in za istim ciljem dalo storiti dvakrat toliko za isti aiamen, za iste brate in za isto domovino. Zakaj ne bi bilo lahko še več do brega starjeno na dveh tirih kot na enem, če oba vozita v en in isti kraj.
S tem, če imamo dva tira, še ni rečeno da ima ta dva tira vsak svojo pot ki :ne peljata v en in isti cilj, za en in isti namen! Dvotirna akcija bi bila po moji sodbi potrebna! To paradi tega, da bi na ta način ne mogel nikdo pri tem ostati nevtralen, marveč bi moral pristopiti na eno ali drugo železnico in prispevati, dočim se sedaj lahko drži proč in pase lenobo in se izgovarja, da tem in takim ne zaupa, kar bi kaj takega, če bi bile še druge akcije reči ne mogel.	k
Gospod sotrudnik Bernard Ambrožič, Vi naj bi nadaljevali z akcijo! Kdo hi mogel temu oporekati v teh tako žalostnih časih, ko gre za rešitev, pa naj za to rešitev dela kdorkoli more, samo da je takojšna in da jo je kaj. Kako velevažno je bilo to, da se je k akciji slovenskih župnij in k skladu dodal vedno še podvojen sklad od škofovske strani. To bi morali obobravati pa ne zavida ti. Ali je (kje kdo izrekel kakšno zaupnico, za v popravek prejšne ga sumničenja in oporekanja Ne vrjamem! Pa to ni prav in ni-pravično ! Prišel bo Čas, ko se bo vse iskazalo. že mnogo se je iskazalo, da ni tako kakor je bilo prevpito pa se bo še izkazalo, le popravkov ni od nikoder!
Gospod Bernard !e pišite in pi šite v teh dnevih, ko je tako težko izvedeti pravo in čisto resnico. Vam bomo sledili in zaupa li, ker do sedaj se še niste zmotili. To naj Vam služi za moje malenkq^tno priznanje.
Anton Grdina. -o-
vršeno in kar je nujno potreb.-no.
Da pa ne bomo vedno žalostne in mislile le na svoje križe in težave, zato smo sklenile, da se po majski seji nekoliko razvedrimo. Naša seja bo v torek 4. maja ob navednem času. Zato pa le pridite članice in posebno pa matere na to sejo, da se zopet skupno malo razveselimo. Za odbor vas vabi,
Frances Perme. -o-
Minister Milan Grol o 27. marcu
na večja od one, sovražniki podkupi'1 vali.	0
Nezmožen, da po° goji ščiti svojo ze®; ' rod vendar branil i svojo čast. rM°Jlca akcij—akcija ge^.— loviča in akcija Pa ,
■■■■■■■■flU	i
F
je pokazala, da Je
nepremagan.
Da"
21"
4
trdovratni odpor • f opustošeni z ognje® sta Jugoslaviji ohr no mesto v svetu Toda Jugoslavija! Krvavi - po^0!® ,
ške®;
je'
na
seda.
včeraj s surovo vojno izgubljajo. (Dalje na
pregledovanje«1
le viže.
ko dobro vi
GLAS 01) PODRUŽNICE ŠT. 32 SŽZ
Zopet je tukaj mesec maj, ki je najlepši v letu. Toda letos ta mesec ne bo tako vesel, kot je bil druga leta in to vsled te nesrečne vojne. Veliko nas je seclaj tako zaposlenih, da sploh nimamo več časa za društvene zadeve, le tako mimogrede se še kaj naredi in le samo tisto, kar res mora biti iz-
G. Milan Grol, prometni minister, je dne 26. marca naslovil preko londonskega radia narodu v domovini naslednji govor;
Dve leti, polni težkih skušenj za naš narod, težkih skušenj za vse človeštvo, sta za nami. Ta povezanost usode našega naroda z usodo človeštva nas tolaži našem trpljenju, krepi nam vero in dviga zaupanje, ter daje našim strašnim žrtvam njihovo pravo ceno.
Ako je kdaj prej še kdo dvomil o 27. marcu, danes tega več ne more. Ta dan je zdaj nera-združljivo vpleten v niz usodnih dogodkov svetovne zgodovine. Danes jasnovidimo, zakaj je moral priti 27. marc. Zdaj razumemo, zakaj nas je tako bliskovito presenečil, tako brez svarila, v trenotku, ko je naš narod, prodan in izdan, že mislil, da je umazan in osramočen, kakor da je izubil vso svojo zgodovino, vse velike žrtve, vsa velika imena, vse svoje velike dni in vse kar je v poldrugem stoletju s svojo krvjo dosegel za svoje ime v svetu. Pakt s silami osišča bi bil imel udariti na njegovo ime večni pečat sramote. Toda narod je pokazal, da se zaveda, česa je svojemu imenu dolžen in je našel modrost državnika in hrabrost vojaka.
Na slavi njegovega imena je bila sezidana Jugoslavija. Ne glede na izid prve svetovne vojne in na izjave Srbov, Hrvatov in Slovencev v takratni emigraciji, Jugoslavija se ne bi bila rodila brez tega zgodovinskega jamstva, brez podloge kredita v svetu, za katero moramo biti hvaležni ustvariteljskim poko-ljenjem predvojne Srbije. V teku te velike dobe sta bili narodna in državna ideja istovetni. Obe je vodila težnja ustvarjanja in zajamčenja narodove bodočnosti. Da odplača dolg za sto let v nazaj, dolg onim, ki so s krvavimi nohti državi skopali temelje, je to naše predvojno pokoljenje s požrtvovalnostjo zidalo na teh temeljih za sto let v naprej.
Na žalost so narodovi posli po pokol j en ju stvariteljev prišli v roke lahkoživcem. Narodna in državna ideja nista bili več eno. Namesto požrtvova-nja za državo, so se navalile nanjo z vseh strani sebične zahteve. Vsakodnevni dobiček je zaslepil pogled v bodočnost. Mnogo zla so prinesli plemenski spori, a še več samooblast, ki je zlorabljala te prepire. ]jiv izraz,
Dne 27. marca se je narod uprl proti vsem zlorabam oblasti in imovine, ter proti redu, ki je bil v njegovem imenu nasilen, koruptiven, lažen — narod se je uprl vsemu temu in zavrgel pakt. Njegov upor je prišel iz dna duše, toda njegova sila je ostala brez moči v deželi, ki je bila že dolgo prej razkrojena in izdana.
Hitri zlom, organizirano izdajstvo ustašev in frankovcev na Hrvaškem, takojšnje razkosanje Juoslavije, proglasitev aveličeve Neodvisne Hrvaške, sistematično izseljevanje in iz-trebljevanje Srbov, in Slovencev, vse to se je zrušilo na nas, po peklenskem načrtu stoletnih sovražnikov. In marsikaj nam je pokazalo, da je paktu s sovražnikom služila že dolgo pre-dno je bil podpisan, peta kolo-
Bosni in na Hrva>
rjeni od ustašev, 0 ^ rešitev vprašanja ' med Srbi in Hrvati.^ di ves problem «re slavije.	.
Ko se je Jug°#r sta govorila ena »
Danes zanJ°
na mednarodna ^ to nedotakljivost
gritete kraljevin« se njeni hudobni ^ dan bolj srdito *a J
silo.
8
naip f pušk'
vedeli, kako je v; ^
Narednik je
pregledovanje r
ko spoštovani ^^r
strog in da ne p°* # j le s puškami, z^j
m šli
sM
h,
iS
'It:
se P*
Mi, ki smo ze
lo vemo, kaj ^
de narednik le e! $
ški. Moti se o®.^
narednikovo o*°'
notri v puškino ■
idil , , sfj
m

ot*
grehe odpusti,	,0,
tega nikdar ne	tj neke vrste ogJe rednik vtakne cev in v tistem
tem pokaže vs»	d„j
vi od enega ko"	fl Torej ni absoH'^ j p like, da bi se
k 'iftii i\ d<
■vero"1'.. Eden izmed
neočiščenim & nc^'J
i*1" iii
bil pa kmalu popolnoma P( je torej »a8tokp,Jj« i, s< -sak
dovanja, se -0f vrsto, vsak s sV°> ki, precej treso ^ če se še kaj
P
■d"
stih let.
Narednik je
težko čakal, ^ ^ bil vzrok, da j>° ^ Saj vse gladk0djl b',
je nemogoče, ^ fr če je vesten, je, vzroka za zmeI; jzvij' ri če ga iz „/.: In res se
se
prilika nareo
dni^, .
rekrutom, l(d° v roko pusk° y se mu naenMj ^
usta se m"
ki
P jeli-
poznali i"
............, rje-' lp r
pravlja huda . ,
-vi,
olja v cevi- ^ nad ubogim 5» malodane sese
hu. . dolgo ,
Rekrut končno pa ]e stv!" spod naredn^ Tisto kapMl% Izpustil v ^;J/pot<J hitreje ven- ^
vrsta na »a^f sapo. Ta^V1 dokaza nam1 KoHc šal in ko«ceI> ^ | priznati, da Seveda, tef» ^ da se ne . p da ne bi	f
ti svojega ^IJ-krutu za P špang.
ti
>t
S j
'f «el
žii
A
!ioi
eQt0
08] *ti h, iti \ d in
.Ji
"V2
K
'iS
'0v<

jo,? „ tfi
Pozabljena pipa
Smešna dogodba. Spisal Mihael) Levstik
L 6« c
ranila
I.
vendar! Poj-1 k vinogradu, nasta->. sod, veš tam v bova kako majoli-in se zraven še to — • Ura je že se-J danes ne bodeš več %avil.»
-jj,nagovarjal sosed
\ki 'VOjega Prijatelja Se-že nekaj dni pose-
H ^ ari)ici in pridno ostril Jj Pripravi dovolj opo-i{2 Je' ker bode kmalu pri-vinogradu. Prijazno ta Plotu slonečega sose-,J te,iedrilo Štefanov v de-
m,
eni obraz.
,o(0 ki ^ pl'avi mož, se sklo-
;„ ncu> zaseka sekiro v '"stopi
M
, cez dvorišče pro-kjer je slonel Potoč-
a^O !°8ed' ravno sem nad sabo.
bil
tril^'fJf res precej užeja-L^1 stopil v klet in si
/ ■,:
ošči!
sen
Ne
S v
kak požirek, ali jeseni že vsega llj '^.tega pa ne storim H."?« Jločem za-naprej Ček za dom, da bo-J,Cll° ob hudem delu.
samo enkrat živi." .. ,,aš Štefan," pritrdi e' . SaJ pravim: ko bi W,^111^ te ljube vinske W01 neznansko pu-^ Poj diva." Seljak
1 ^ "rfto
v hišo po suknjo. ,, Jakliče ženi, ki je •iii0 u> "s sosedom gre-ad«. Pazi na dom!"
h
H^i Ob času," zakli-očim skrbna go-,„. l0zaka pa jo zavij e-gričevje.
111 Seljak sta bila ilo^a. Samo plot iii|0, dvorišči, drugače ure daleč na V,a sta imela precej š-redila sta lahko ;J volov in pridelala M n'h letih toliko žita,
^iftil8tal° za prodajo. 'ft 'Ca v sričih za selom v ® 8orice in sta do-
letih marsika-
K' Ali vendar
l«*tnika
Ko je- bil nam-
se je dosti bolje
k"""" M t
fočPj. metiJ« za svojim ■J ['iijj » dobil je' povr-| \ j neka j stotakov. Mi-J ^Priženil lepo doto, Sda6 ^ Ves čas, tedaj rikaimu V kleti navadno fa t vina, in da mu je ' (jjt a in oni kak stotak. '«j. r Poštena duša skozi Je pomagal sti-\ j in kolikor je rao-pa tudi spošto-okoli.
■V eePrav tudi postelj ® do vrha, ni bil ta-'aložen. Posestvo je
V
žitev prav nič ne bila napačna.
Potočnik je imel Seljaka zares prav rad. Dobro mu je bilo znano, da je navadno prišla suša v Seljakovo klet, kadar so okopali v vinogradu. Kadar je prišel ta za soseda bolj žalostni čas, je imel Potočnik vedno kaj opraviti pri vinogradu. Vselej pa je povabil za pomočnika pri teh opravkih soseda Seljaka, samo, da mu je lahko po večkrat ponudil kupico vina. Ravno tako je Potočnica povabila sosedo Sel j akovko marsikatero nedeljo in ženi sta potem šli k vinogradu "pogledat, kako neki možaka gospodarita v kleti."
V seveda j ako novih in zanimivih razgovorih o letošnji letini, o živinski ceni in o drugih tako važnih zadevah prikorakala sta do vrha srednje visokega griča, kjetf je stala med lepo razpeljanimi brajdami lična Potočnikova klet.
"Hvala Bogu, lepo je zastavljeno grozdje," de Seljak, ko ogleduje braj do ob vrhu vinograda; "če nam Bog ne pošlje uime, imeli bojderno prav veselo trgatev."
"Kaj ne, Štefan," odgovori zadovoljno smeje se Potočnik; "le poglej ta le peček! Trs ima skoraj ',več grozdov kakor listov! Tudi črnina je letos lepo zastavljena; le glej, grozd ob grozdu in pa kakšni! Veš kaj, Štefan, če nama Bog da zdravje, pa ga še bova!"
Tako sta možaka ugibala o prihodnji trgatvi, ko sta hodila med brajdami, in zlasti Seljak ni mogel dosti prehvaliti lepega in bogato zastavljenega trsja. Pravici na ijubo moramo pripoznati, da Seljak tega ni storil iz licemerskih nagibov. Potočnik je skrbel za svoj vinograd kakor malokdo. Vsako zimo je navozil gnoja, da so se mu ljudje kar čudili. Obrezoval je trsje vselej sam. "Na sebe se človek lahko najbolj zanese," je dejal, "pri rezi se lahko polovica trgatve zareže." Njegov vinograd je bil vselej po trikrat okopan in čist, da ni bilo travice najti v njem. Zato pa je imel tudi- v vinogradu najlepše trsje, vsako jesen najlepše grozdje in je prideloval najboljše vino v celem gričevju.
II.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
8.—Prisland	Cadets, št. SŽZ, ples v SND.
9.—Pomladanski	koncert pev
i Lovrenca priredi Zveza društev 50 ! Najsvetejšega Imena.
24.-
OKTOBER
JPO/SS št. 35 v Collin-
skega zbora Zvon v SND na 80. j woodu priredi velik program v
cesti.
SDD na Waterloo Rd. Pričetek
9.-Duquesne universa, tam- Qb treh popoldne buraski koncert v SND.
15.—Častna straža SDZ, ples v SND.
14,
NOVEMBER
Mladinski pevski zbor
16.—Skupni pevski zbori, j Črički priredi ob 4 popoldne koncert za ruski relif v SND. j koncert v SND na 80. cesti, zve-22.—Federacija ZSZ, ples v;čer pa ples.
I 14,—Društvo V boj št. 53 S. -Katoliški dan in pro-; N. P. J. prireditev v SND na v cerkveni dvorani sv. i Waterloo Rd.
SND.
30.-gram
MINISTER MILAN GROL O 27. MARCU
I So
s
f
H
i
Bog ga je bla-;%]Pr%jšnim številom >j,..Je tudi večkrat ne-1 >" Vl'ii, zato mu je šlo Vino je proza letom do zamogel porav-


,J dob
lJritlen in skr-
' da mu ni bilo pa-'
okoli.
soseda slabila Se-
»to, SI
/žjrj^dk celi okolici za
2e nad dvajset •^'Podarila, pa še ni J\a °r kakem razporu * t>r 2vesto sta si po-in česar ni
\\ delu
4ob
P
. j je pri drugem. ^ meli koline pri Po-p0vabili so Seljako-
Že , se je obhajal ka-*0li
ml"
(,v. - domač praznik ! tii(jj biši, so bili tam Potočnikovi. Še v
A f Wr ,Cerkve sta vselej t l /akala Potočnik in
.H^dni ljudje so
&
"i k
Sov,
da bi Seljakov 'HP enkrat dobiti edino hčerko Zali-0riH, da bi ta zdru-
"Veš, tako sem žejen, da komaj diham," reče Potočnik, ko sta že nekaj časa ogledovala lepo zastavljene brajde; "kar potegniva jo v klet, da si uga-siva žejo." Kmalu ju je objel prijeten vonj in dobrodejno hladen zrak, kakoršen človeku posebno ugaja v dobro založeni vinski kleti. Gospodar potegne iz kota malo, nizko mizico, jo postavi na sredo kleti, čedno obriše in položi nanjo lep krajec domačega kruha in kos povoj ene svinj etine. Potem sname izpod trama- snažno omito stekleno natego, poišče na polici mali, kijec, vzame ondi tudi lepo pisano majoliko"in jo potisne Seljaku v roke. "Drži,; tegale bova nastavila" — in j bum bum bum, bum bum bum, J potrkuje veho s kijcem od vsake strani, jo previdno potegne iz soda in skrbno pogleda, če bi se ne bil na vrhu pod veho morebiti naredil kan. — "Ej, popolnoma čisto je, sedaj pa le!"
In mož potegne polno natego božje kapljice, jo obrne proti večernemu solncu in prijateljema že zlatorumena "barva vin-ca ugaja tako, da jima postane kar mokro v ustih.- Napolnita si maj oliko do roba in se vse-deta vsak na nizko, nalašč zato pripravljeno klado ob mizico.
<Dalje prihodnjič.) Kupujmo obrambne obveznice in znamke!
(Nadaljevanje z 2 strani)
Kar danes zahteva državno skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, je življenjska potreba, za nas in za Evropo; potrebna je tudi za demokracijo, ki je prevzela težko nalogo, da ustvari na podlagi širokih federacij boljši novi red. Naš narod, ki je zvezal 'svoj o usodo z usodo združenih demokracij, mora računati s temi predpogoji jutrajšnjega mednarodnega reda. Vprašanje že nastaja, kako se bo mogla Jugoslavija vključiti v širše pokrajinske skupnosti s svojimi sosedi, ako pravočasno razumevanje za predpogoje življenja v bodočnosti ne bo privedlo Srbov, Hrvatov in Slovencev do tega, da spravijo v mejah svoje ožje skupnosti svoje medsebojne od-nošaje v harmonično skladnost.
Kadar bo narod prišel do tega, da spregovori, bo nedvomno zahteval federalno notranjo ureditev Jugoslavije in odločil o notranjih mejah in o tem, kakšna bo ureditev v pogledu življenjske vsebine — politične, gospodarske, kulturne in socialne. Vse te reforme bodo morale privesti do ustvaritve demokratičnega reda na drugačnih temeljih nego so bili oni, katere je porušil upor dne 27. marca.
Vse te reforme bodo morale biti v znamenju časov, ki prihajajo, težkih časov obnove življenja, katere ne more izvesti nobena ozka kombinacija ali to-talitarna ideologija, katerekoli barve, a tudi ne nacionalna, politična ali gospodarska avtar-hija. Kar zahteva pravična organizacija jutrajšnjih socialnih odnosa j ev — pravična razdelitev dobrega in hudega, razdelitev bremen na vsak hrbet in
kruha za vsaka usta, to je za jutri splošno in poglavitno načelo pri delu za obnovo življenja našega trpečega sveta.
Dne 27. marca se je naš narod pridružil dobro mislečemu delu sveta in je moral prenašati iste preizkušnje; le ako bo korakal z njim v složnem koraku do kraja, z Vero in zaupanjem, bo dosegel cilj, katerega si je postavil dne 27. marca.
(J.I.C.)
-o-
VLADA JE PREVZELA PREMOGOROVE
(Nadaljevanje s 1 strani)
Dalje je apeliral predsednik na patriotizem državljanov, zlasti onih državljanov, ki kopljejo premog, naj ne ovirajo vojnega napora in naj začno takoj zopet z delom. Vlada bo skrbela za varnost onih, ki bi šli na delo in za varnost njih družin, ako bo to potreba, tudi z vojaštvom.
Mr. Roosevelt je izjavil, da mu je bil premogar vedno pri srcu, da se je vedno potegoval
za njegove pravice in da stoji j dokaz, da je to lastnina ameri-pri njegovih zahtevah tudi se-|ške vlade, daj. Toda ob istem času pa ne bom pozabil tudi svojih dolžnosti, ki jih imam kot predsednik do vsega naroda, je rekel.
"Toda najprej je potrebno, da se vrnejo premogar j i na delo. Potem bo pa vojni odbor vzel v pretres zahteve premogar j ev. Pogodba, ki bo napravljena med unijo in lastniki pre-mogarjev, bo imela veljavo od 1. aprila," je obljubil, predsednik.
"Zato sem trdno prepričan, da premogarji ne bodo stavkali proti svoji vladi ter da bodo kot drugi dobri Amerikanci, korakali ramo ob rami z našimi oboroženimi silami do zmage. Jutri bo vihrala ameriška zastava nad vsemi premogorovi.
Upam, da bo vsak premogar na delu pod to zastavo." Lewis je ukazal premogar jem, naj se vrnejo na delo
Ravno 22 minut prej, predno je pozival predsednik Roosevelt premogarje, naj se vrnejo na delo, je John L. Lewis, predsednik unije, ukazal 553,000 premogarjem, naj se vrnejo nazaj v premogorove. Lewis je povedal premogarjem, da se je dogovoril z vlado za 15 dnevno premirje, tekom katerega se bo nadaljevalo s pogajanji za zahteve premogarjev.
Delavska tajnica Frances Perkins je zagotovila, da je bil to sporazum dosežen, ne da bi vlada kaj obljubila delavskim voditeljem.
Predsednik Roosevelt ni v svojem govoru po teh razvitjih dogodkov omenil ničesar glede poteze John L. Lewisa. Poudarjal je, da bodo premogorovi obratovali, pa naj misli glede tega kak posameznik kar hoče. S tem je imel v mislih predsednika unije Lewisa.
Lewis je hitel iz New Yorka v Washington, kjer se je posvetoval s tajnikom Ickesom, ki je prevzel zdaj poslovanje pre-mogorovov. Kmalu potem je sklical na posvetovanje svoje unijske uradnike in nato je izdal razglas, naj se premogarji vrnejo na delo. Rekel je, da se bo nekaj premogarjev vrnilo že v pondeljek na delo, toda uradno bo unija odprla premogorove v torek zjutraj. Kratek pregled položaja —
Predsednik Roosevelt je v soboto ukazal, da vlada zaseže vse premogorove ter je pooblastil tajnika notranjih zadev, Harold Ickesa, da stdri potrebne korake, da bodo začeli rovi obratovati. Predsednik je apeliral na premogarje, naj gredo nazaj na delo za svojo vlado.
Ickes je naročil premogar-skim družbam, naj obratujejo rove v imenu Zed. držav in naj postavijo ameriško zastavo na vsej lastnini, kar naj bo viden
dega premoga.
West Virginija: Izmed 630 premogorovov obratuje samo eden; 130,000 premogarjev je ostalo doma.
Alabama: 21,000 premogarjev ne dela; vojaštvo je dospelo v Birmingham.
Kentucky: 14,000 premogarjev ne dela; večina je odšla na stavko še pred soboto.
Ohio: 25,000 premogarjev na stavki.
Illinois: 23,000 premogarjev počiva; 12,000 jih še vedno dela, ki so člani A. F. of L.
Indiana: 8,500 premogarjev na stavki.
WWWWfW
IZ TEŽKIH UR
Črtica, Spisal /. Mohorm.
Kakor črn vran je stala v sneženem morju in metežu kljubujoča burji. In vendar bi bil človek trepetal, vsak hip, pri vsakem navalu nezvanke burje, da izgine oni črni vran raz sneženo morje, zakaj celi šopi zakajene in preperele slame so se trgali raz streho, frfotali s snežnimi kosmiči.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte
obrambne bonde in znamke.
DELO DOBIJO
Zima je bila huda in dolga, da je ljudje že davno niso pomnili take. Kakor da je podivjalo nebo, rjovelo je črez snežene holme ; beli oblaki snega so drviliin padali težki kot smrtna slutnja na polja in gozd, da so se ječe pripogibale veje smrek, da so
stokali bori pod bremenom liki
volne mehkega snega. Ob zidovih in nizkih kočah malega gorskega sela kupičili so se zameti, večali se, zakrili okna, za-metli vrata, tako da je izgleda-
lo vse selo kot orjaško pokopališče z belimi grobovi. Dobro je bilo tedaj onemu, ki je sedel
v zameteni koči ob zakurjeni peči. Hudo pa je bilo njim, ki so strmeli v vihro z razdvojeno dušo, kaj bodo jedli, s kom zakurili peč, ogreli si premrle ude . . .
Izven sela na malem gričku slonela je mala, borna kočica.
IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS
(Horizontal In vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL
Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite.
WELLMAN ENGINEERING
7000 CENTRAL
_(105)
HI ALI OGLASi
Farma* v najem
V najem se da hiša in farma v bližini Painesville. Je zelo ugodno za osebo, ki dela v Painesville, Fairportu ali kje v bližini. Krasen prostor. Kokpšnjak za 200 kokoši. Prednost ima par brez otrok. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(104)
Stanovanje išče
Starejši zakonski par brez otrok išče stanovanje, 3 ali 4 sobe, v-fari sv. Vida. Kdor ima kaj primernega, naj do 1. junija pokliče MU-2730.	,(105)
želi stanovanje
V Collinwoodu se želi dobiti 3 ali 4 opremljene ali neopremljene sobe. Kdor ima kaj, naj pokliče LI-7036.	(105)
Operatorji so se izjavili, da bodo sodelovali z vlado in mislijo, da je Ickes mož, ki bo opravil dobro to delo.
Premogarji se v soboto niso zmenilf za apel predsednika. Izjavili so, da bodo poslušali svojega predsednika John L. Lewisa. Predsednik Roosevelt jim je ukazal, naj se vrnejo na delo v soboto dopoldne ob desetih. Nihče se ni odzval.
Industrija se boji, da bo pre-mogarska stavka paralizirala produkcijo v vojnih tovarnah, zlasti v jeklarnah. Koliko premogarjev stavka— Premogarji so na stavki v sledečih državah:
Pen nay Ivani ja: 125,000 v okrajih mehkega in 80,000 tr-
Obširna zemlja, ki leži prazna, poleg ScottFielda, III, nebo ostala prazna v letošnjem letu, kajti vojaki, ki ji Uvidimo na sliki, so kaj pridno na delu, da jo bodo pripravili za setev. To je 15 akrov obsegajoče ozemlje, ki bo letos obdelano kot "Victory garden," kjer bodo imeli dovolj sveže zelenjave.

NAZN1NA0 M ZAHVALA
žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prpžalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo sredo in nepričakovano odvzela življenje našega ljubljenega in inikdar pozabljenega očeta
Joseph Nosse
ki jih je Bog nanagloma poklical k sebi in so zatisnili svoje trudne oči in mirno zaspali dne 1. aprila 1943 v starosti 64 let.
Rojeni so bili v Strugah pri Dobrem polju in so se nahajali v Ameriki nad 45 let.
K večnem počitku smo jih položili dne 5. aprila 1943 iz Joseph Zele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi Sv. Vida na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Prisčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili na en način ali drugi v teh žalostnih dnevih ter vsem, ki so culi in molili ter se udeležili svete maše in pogreba.
Najprisrčneje ise želimo zahvaliti vsem, ki so se spomnili pokojnega in mu v blag spomin okrasili krsto . s krasnimi venci kakor tudi vsem, ki so daroval i za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega ter vsem, ki 'so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Nadalje naj velja naša prisrčna zahvala članom društva Sv. Vida št. 25 KSKJ in društva Slovenec št. 1 S. D. Z. za udeležbo ipri sveti maši in pogrebu, posebno <pa nosilcem krste, ki so ga spremili do groba in položili k večnem počitku. Iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Joseph Zele in Sinovi za prijazno po-strežljivo naklonjenost in za lepo urejen pogreb.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni oče, težko nam je pri srcu, ker ste nas morali tako nanagloma za vedno zapustiti. Komaj pred dobrimi tremi meseci nam je nemila smrt odvzela ljubljeno sestro Josephine in sedaj nam je Bog odpoklical še očeta. V globoki žalosti nad Vašo bridko izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Vam podeli večno plačilo in počivajte mirno v zasluženem (počitku in večna luč naj Vam sveti.
žalujoči ostali:
ANTHONY in Pfc. HENRY NOSSE, sinova
MAE poroč. Ohlrich, MILLIE poroč. McGill, in PATRICIA NOSSE, hčere trije vnuki in ena vnukinja Zapušča tukaj tudi žalujočega brata JOHN NOSSE Cleveland, Ohio, 3. maja, 1943.

JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
' /
PREVEL DR. JOS. JERŠE W
m
m
i
"Gospod, ne gre tako govoriti! Vedite, da je greh, kar pravite v šali, saj rada verujem, da ne razumete. Marija, Mati prečista in Devica obenem, je Kraljica angelov, tako ji kličemo v lavretanskih litanijah
—	jaz pa nisem niti kraljica, niti angel — uboga sirota sem, ki dela za plačilo-in ki" — grenko in glasno je izpregovo-rila kruto besedo — "jo je sodnik, vaš oče, že kaznoval in jo lahko vsak dan obsodi na smrt, ker se ne menim za njegove hudobne postave — se včeraj nisem, se danes ne in se nikoli ne bom. Boga je treba bolj poslušati kakor ljudi, ki kaj hudobnega velijo. Gospod, ne pozabite na to, in nikar ne govorite tako praznih stvari, to ni vse skupaj nič!"
O grozna, o kruta beseda, Štefana, zakaj tako govuriš? Kakor slana pada v odprto cvetno čašo in mori ter žge mladi cvet, tako pade ta beseda v ljubezni plamteče srce mladega Hendelna. Njegove vroče, po poljubu hrepeneče ustnice se drgetajoč stisnejo, mesto da bi — kar bi tako rade
—	izpovedale: Štefana mojega srca, ti si moja izvoljenka. Oče, da, oče jo sovraži, postavil jo je na sramotni oder in jo — lahko umori. Krčevito je prijel za meč, kakor bi hotel v beg pognati nevidnega sovražnika, in v pekoči boli je zaklical:
"Kaj praviš? Nikdar, nikdar te ne more obsoditi!"
Ona je rekla: "Pač, more."
"Nikar me tako ne rani, za božjo voljo! Kaj takega še misliti ne smeš!' 'sopiha Henrik. "Res je strog, toda lopov in morilec pa ni! Ni in ni! Naj-prfeje mora obsoditi mene, tebe — nikoli!" Ves je iz sebe. Zagrabi jo za malo otroško roko, ki je od dela vsa rdeča, in jo pritisne na svilnato prevlečene močne prsi. Tedaj je čutila njena deviška roka, ki jo tpu zastonj izkuša iztrgati, kako mu liki kladivo tolče srce. . . . Štefana sedaj ne more več dvomiti.
"Gospod, ne! Izpustila bom otroka iz rok!" je jecljala.
Henrik je vzkliknil: "Stefa-
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
WIDGOY'S PHOTOSTUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
na, tebi na ljubo sem storil za Alberta vse, kar sem mogel! Lepo te prosim, ne bodi tako kruta! Rečem ti, da delaš krivico mojemu očetu! Kaj takega ne bo nikdar storil. Enkrat te je po krivici kaznoval, to je res. Li naj te na kolenih prosim odpuščanja, da pozabiš to? Saj takrat ni bil pri sebi, skrb in jeza mu je obrnila srce . . . na dan svoje poroke ti bom to pokazal. V bistvu je njegovo srce kakor moje, in moje vendar poznaš, ali ne Ti veš, da ni hudobno, četudi takoj vR-plamti v divjem srdu."
"Ne, ni hudobno," prijazno odvrne, da bi ga pomirila, zopet se ji močno smili. Toda, komaj je s svojim sladkim, čistim glasom izpregovorila te tri besedice, zopet mu je v mladostnem ognju vzplamtela kri. Res, sedaj je bilo kaj dobro, da je tako deviško čista, tako pobožna in sveta, sicer bi ne bila samo njena rožnata roka, ampak cela Štefana ujeta v njegovih rokah, odkoder bi ne bilo tako kmalu rešitve. Toda pred čudovito dekliško nedotaknjeno krepostjo klone na koleno divja moška strast.
"To srce, ki torej ni hudobno," — se od boli še ves bled, toda ponosen in ves srečen po-smeje nanjo doli, "boš še enkrat od zunaj in od znotraj do cela spoznala ... in sicer kmalu . . . Samo to ti še povem: Sedaj pojdem na Dunaj. Ljuba I Štefana, moja nevesta potre-jbuje poročni venec. Tebi po-jložim na srce skrb za ta venec. iZograj na tvojem oknu sem vi del cvetlice. Skrbno jih zalivaj, te vse morajo v nevestim | venec. . . . Zame pa, Štefana, moli, dokler se ne vrnem. . . . i Saj smeš, kajne, četudi sem bahač in norec? — Če pa ho-; češ vedeti, kako je ime moji iizvoljenki, poglej v koledar, | kako je ime svetniku, ki pade na prvi dan po Božiču."
"Ivana!" je hitro vzkliknila, da ne pride kaj drugega.
"Seveda, Ivana! Kaj še!" Smejal se je, zažvekental mu je meč, petelin, ki ga je vezla Štefana, se mu je tresel na prsih, tako mogočno je privrel smeh iz njegovih mladih, veselih prsi, okna so brnela, in lučka pred svetim Jožefom je zaplapolala.
"Sedaj pa, žal, se moram lo-' čiti. Toda že prideva skupaj, da se naprej pomeniva. Ta čas pa naj Bog varuje mojo lepo deklico — ji jeli ime Ivana?"
Roka, ki se je hotela oviti okoli njenega telesa, je prijela v prazno. Štefana je bila že zunaj na pragu; slišal je, kako je vabljivo rekla mateii: "Mati, sedaj nesem Lukca spat —." Henrik stopi Ven, tu je mati, ki z gorečo tresko sveti iz kuhinje, k njej pa se kakor palčki in palčice z zlatimi glavicami in bleščečimi se očesci privijajo njeni otročiči.
Vsa v skrbeh pravi mati Švertnerica lepemu gospodu, ki ljubi njeno hčer: "Jemnesta, sedaj je pa ušla, pa še priporočila se ni nič, oh, gospod, ne bodite hudi zavoljo tega, tudi ji ne zamerite, da ima tak jeziček."
Visoki gospod se je smejal: "Kaj še! Nasprotno! Ravno taka mi je všeč, kakor je! Krotka Štefka ni več Štefka — prav taka, kakršna je, je prava. Res, ušla mi je, niči ne de, bova že še govorila. — Tako — to-le je pa za vino."
Jej, jej, zopet zlat tolar. Danes je pa res srečen dan. Luka, Luka, da bi bil še živ! . . . Ušla mu je, nič se ni pripo-
ročila, dobro ga je mučila, zba-dala ga je z ljubim ježičkom, res je. Toda vse, vse to ne stori nič. Kljub vsemu temu je njegova. Kmalu, kmalu — ah, kmalu bo padla sladka trdnjava. Gotovo ve, da bo. Kako nežno, kako sladko in plašno je rekla: "Ne, ni hudobno . . . " Kaj naj to pomeni, če ne vzhajajočo zarjo ljubezni? — Zunaj na cesti v temi zarezgeta žrebec-satan, zmagoslavno ga zajaše Henrik, sreče pijan, ves omamljen njene čudovite sladkosti dirja proti mostu. Pozabljeno je vse, kar je bilo hudega in žalostnega pred njim pa leti skozi temne ulice na visokih, svetlojasnih, zlatih krilih sladka nada, božja prijateljica ljubezni.
Na mostu je konju nekoliko popustil brzdo. Štajra ob njegovi desni in mogočno, bobneča. Aniža ob levi sta se zgubljali v megli, grmeče je šumel pad; onstran Štajre se nebo še svita v bledi svetlobi.
Oko mu je skozi meglo plavalo po Štajri, v čije temnih vodah so se liki pošast zrcalile še bolj temne krone dreves. — Tam zgoraj plava nekaj belega kakor mrtev labod; Henriku je prišla na misel stara pesem, groza ga je bilo: o vojvo-diču, ki je snubil padarjevo hčer, in kako je potem njegov oče vojvoda v Donavi utopil lepo Nežo, ko je bil njegov sin v vojski. Vo j vodičeva ljubezen je Neži prinesla smrt: . . . Henrik, Henrik, kaj ti je rekla, da te je tako bolelo? Vaš oče me lahko obsodi v smrt! — Strašno mu je sedaj zvenela v dušo ta strašna beseda, ki jo je izpregovorila najslajša deklica. Ce to pomislil ... o groza . . . z golim mečem bi stal pred njeno sobico, stal bi noč in dan, da bi noben sovražnik ne mogel do nje. . . . Pripravljen je umreti zanjo, toda niti lasu, niti lasu jej ne sme skriviti niti oče niti kdorsikolibodi.
Prihajal je č&ž moli. Ono belo je sedaj na drugi strani izpod mostu priplavalo ven. Bilo je bezgovo cvetje, ki je bilo na nekem vrtu utrgano, sedaj pa so ga raztepli valovi na vse strani. Težko mu je postalo pri srcu, o, da bi Dunaj ne bil tako daleč od Štajra.
Zopet mu je stopila pred oči Štefka z otrokom v naročju in se mu je tako skrivnostno smehljala. Pa kaj bi bil tak klavernež, še hujši kakor Albert, da še sedaj vrta in se muči s skrbmi, kakor da bi zanj ne bilo sreče na svetu, če pa je bila vendar tako nedopovedljivo ljubezniva in sladka ... in je govorila o ljubezni in o njegovem srcu . . . Ljubezen je raj . . Srce ni hudobno.Otresi se skrbi, Henrik pohodi krte in se veseli svoje najlepše izvoljen-ke. Kar je oče enkrat storil, je storil v boli in divjanju, to je sedaj minulo, boš že videl, in če mu pripelješ nevesto ob roki, ki je zanj sukala meč, se ne bo mogel več ustavljati, marveč bo vzel njeno glavo med obe roki in ji bo poljubil belo
čelo — misliš, da ne bo?--
Štajerska mestna vrata so votlo gromela vsled ponosnih podkev njegovega žrebca, ki ga je sedaj izpodbodel k urnejšemu diru. Cuj, čegav pa je ta globoki bas, ki buči: "Počasi, počasi!"? Kdo prihaja iz predmestja? Z odkrito glavo in z odpetim jopičem nekdo štorklja semkaj, trije dečki z gorečimi bakljami švigajo okoli njega; nihče drugi ni kakor stric Bertold iz Piraha. "Hej, dečko!" trobi Bertold. "Stoj, stoj! Nimam več sape! Kam pa dirjaš?"
"Grem nadzorovat orožarno —!" se v rdečem svitu baklje smeje stotnik. "In ti?"
"Hudič, grem na svoje kurje gredi, pri Volku sem bil na večerjo povabljen. Primojru-ha, to smo se dolgočasili." iUalje prihodnjič.)
1878
1943
flaznanilo in Z,ah*Oala
V veliki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je izprosna smrt iztrgala iz naše srede našega ljubljenega soproga in skrbnega očeta
ne
FRANK POJE
Blagopokojni je bil rojen 12. maja 1878 v vasi Babino polje pri Ložu, na Notranjskem. V A."Je"g sv. bival 38 let. Preminil je po daljši bolezni, dne 2. aprila ob sedmih zjutraj na svojem domu previcien ^ zakramenti. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Kristine, smo ga 6. aprila spremili k večnemu PoClc,0bO' Kalvarija pokopališče. Pokojni je bil član društva Napredni Slovenci št. 5 SI)Z, društva Hrvatska s> da, broj 235 HBZ, društva Cleveland št. 23 Zapadne slovanske zveze, in društva Najsvetejšega
pri fari sV. Kristine.
V	iskreni hvaležnosti se najlepše zahvaljujemo č. g. župniku Rev. A. L. Bombachu za obiske v bolezni in podelitev sv. zakramentov za umirajoče, kakor tudi za opravljene ganljive cerkvene pogrebne obrede. Naša iskrena zahvala velja tudi Rev. Edgar A. Bedard, SSS. in Rev. Roland Hvot, SSS., za asistenco pri pogrebni sv. maši.
V	prisrčni hvaležnosti se najlepše zahvaljujemo vsem številnim darovalcem za sv. maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše našega pokojnega soproga in očeta. Najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Robert Rupert, društvo Najsv. Imena fare sv. Kristine, Mr. in Mrs. Anton Ozbolt, Barberton, O., Mr. in Mrs. Jacob Poje in družina, Mr. in Mrs. Valentine Poje in družina, Mr. in Mrs. Stanley Poje, Conneaut, O., Mr. in Mrs. Vincent Poje, Mr. in Mrs. Mellon Poje, Bedford, 0., Mr. in Mrs. Srečko lErzen, Mr. in Mrs. Jos. Strazisar, Jr., Mr. Joseph Strazisar, Sr., Mrs. Vera Krasch, Mrs. Frances Rupert, Mrs. Mary Perdlan, Mr. in Mrs. Anton Potokar, Renwood Ave., Mr. in Mrs, James Debevec, E. 226 St., Mrs. Angela Klaus, Mr. Joseph Gornik, Mr. in Mrs. Andrew Zdesar, Arbor AVe., Mr. in Mrs. Anton Slapko, Mrs. Mary Bradač, E. 167 St., Mr. in Mrs. Jos. Zupančič, Mr. in Mrs. John Mole, Sr., in družina, Mr. Frank Stefan-cic, Mr. in Mrs. Chas. Lah, Mr. in Mrs. M. Pinču-lič, Mr. Jos. Schober, Mr. Joseph Pavlatich, Mr. in Mrs. Jos. Jevnikar, Jr., Mrs. Frances Yakas, Mr. Jos. Tech, E. 185 St., Mr. in Mrs. Jos. Turk, Fuller Ave., Mr. in Mrs. M. Orazem, Abbey Ave., Mrs. Jennie Troha, Barberton, 0., Mr. in Mrs. Valentine Turt-nik, Joe in James Kusar, Mr. John Fortuna, E. 47 St., Mr. John Troha, Thames Ave., Mr. John Bud-nar, Mr. in Mrs. Koshel, Mr. in Mrs. Louis Jersan, Mr. in Mrs. R. F. Skerl, Mr. Anton Bavec, Mr. Jack Troha, Thames Ave., Mr. in Mrs. Frank Jurečič, Mrs. Anton Jarc, Ormiston Ave., Mrs. Louis Per-rne, Mr. in Mrs. Philip Troha, Mrs. Sterlekar, Mrs. Mary Globokar, Mr. in Mrs. Andrew Jerman, Mr. Anton Koren, Mr. in Mrs. Jos. Koncilija, Mr. John Verh, Mr. in Mrs. Murn, Mr. in Mrs. Ted Rosman, Mr. Jos. Svetin, Mr. Geo. Mlaček, Mr. in Mrs. Jos. Medved, Mrs. Catherine Zalec, Mr. in Mrs. Frank Turek, Addison Rd., Mr. Jos. Riznar in sin, Mr. Anton Novak, E. 210 St., Mr. Martin Dolsak, Mr. Str-nad, Mrs. Anna Jerina, L. M. Roytz, Mr. in Mrs. Louis Merhar, Mr. John Mole, Jr., Mr. Jos. Gom-back, Mr. Nick Shayatovic, Mr. in Mrs. Jos. Roberts, E. 237 St., Mr. Pete Sokach, Mr. Anton Opeka, Mrs. Jennie Cimperman, Mr. Tony Mlakar, Mr. Nick Shay, Mr. in Mrs. Louis Somrak, Mr. in Mrs. Valentine Turk, Naumann Ave., Mr. in Mrs. Anton Arko, Mr. in Mrs. Anton Obresa, Mr. Jos. P. Roberts, Jr., Mrs. Mary Marinko, Mrs. Travnikar, Mrs. Troha, Arrowhead Ave., Mr. Primož in Jennie Su-len, Mr. in Mrs. Maver, Mr. Frank Skerjanc, Mr. in Mrs. Chas. Wilson, Miss Helen Gall.
Našo globoko zahvalo naj prejmejo sorodniki, prijatelji, znanci, !in društveni bratje, ki so s kras-
nimi venci okrasili krsto našega nezabnega -ga in dobrega očeta. Našo najlepšo zahvalo.
sop'0'
i\aso najiepsu Aa \fr kamo sledečim: Mr. in Mrs. Robert Rupert,-^e Mrs. Jacob Poje in družina, Mr. in Mrs. Poje in družina, Mrs. Josephine Poje, Mrs ^ Perušek, Mr. in Mrs. Anton Ozbolt, Barberry Mr. in Mrs. Srečko Erzen, Mr. in Mrs. Frajj* ^ pert, Mr. in Mrs. Matt Lekan in družina, Jj- $ John Marolt in družina, Mr. in Mrs. Leo l.e ^ Mr. in Mrs. Fred Perušek in družina, Mi^" -eek John Marolt in družina, Mr. in Mrs. Leo 1 eVjr jit in hči, Mr. in Mrs. Bill Perušek in družina, ^ Mrs. John Novak, Mr. George Turek, %nrko, Rd., Mr. Jack Tekavec, E. 72 St., Mr. Anton ^ Mr. John German, Mr. Anton Brancel, Mr- in{ oliis John Troha in dritžina, Thames Ave., Mr; p Kucel in hči, Mr. in Mrs. Frank Lah in druzm* ^ in Mrs. Frank Kramer, Mr. in Mrs. Truman*^ in Mrs. Szfrancic, Mr. in Mrs. John Weber in žina, Mr. Frank Jelerčič in družina, Mr. J 'p-Ward, Mr. in Mrs. Globokar, Mr. Fred L. ^ £d witz, The Belle Cleaners, Beachland Hardyaj • ^ Heil, Mr. Hinkel and Girls of the East Lamp Works, Nela Park, društvo Napredni &» $ ci št. 5 SDZ, društvo Hrvatska Sloboda &ruUe HBZ, društvo Cleveland št. 23 Zapadne zveze.	.. |ii
Iskreno se želimo zahvaliti tudi vsem so dali svoje avtomobile brezplačno na r?zpgjCer; za prevoz spremljevalcev na pokopališče m Mr. Valentine Poje, Mr. Mellon E. Poje, inV,gtor, cent P. Poje, Mr. Louis Perušek, Mr. John ph Mr. Andrew Krasch, Mr. John Prince, Mr- - jo-Strazisar, Mr. Matt Lekan, Mr. Frank Lab,1 seph Globokar, Mr. Bias Skok, Mr. Anton
Mr. Jos. Riznar in Mr. Mike Romich.
M
-----------------------------------^ j^ve11
še posebej pa se želimo zahvaliti dru-
bratom, ki so nosili krsto in spremili drage?^ gf
pokojnika na njegovi zadnji zemeljski Pot! ve$
položili k večnemu počitku. Naša zahva1i» ' ^
sledečim: Mr. Frank Mihelcic, Mr. Joe 1
Mr. Peter Rušnov, Mr. John Bogovic, W-
Grebene in Mr. Matt Debevc.	.. elfln
Enako se želimo zahvaliti tudi Poli^!ebtf-oddelku mesta Euclid za spremstvo pri P0)i ^ f
Končno pa se želimo prav lepo grebniku August F. Svetku za vsestransko? jn p no postrežbo v času največje žalosti v druz izvrstno vodstvo pogreba.	nofl10^
če smo mogoče slučajno kakšno ^Inp^ ma izpustili, se želimo vsem tistim prav tak o jj y teJ no zahvaliti za vse, kar so nam dobrega sto ^ sj> težki uri. Našo zahvalo naj prejmejo vs > brjd' nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje n ko izgubo našega ljubljenega soproga Hvala vsem številnim sorodnikom, prijat }0^tif znancem, ki so prišli pokojnega kropit in s« j-jj oj> ga poslovit, kakor tudi vsem onim, ki so m ^ ^c krsti ter spremili pokojnega na pokopali nemu počitku.	.
aH1
Ljubljeni in nezabni soprog ter dober in skrben oče! žalost nam teži srce, ko solznih oči ob svežem grobu, v katerem leže zemeljski ostanki ljubljenega soproga in očeta. Vsi smo Te U"1' ti W zgodila se Ije božja volja in nemila smrt nam je odvzel a najdražje na svetu. Zatopljeni v globoki čemo k Vsemogočnemu: Daj našemu ljubljenemu soprogu in nezabnemu očetu večni počitek do nad zvezdami!
žalujoči ostali:
LOUISE POJE, soproga FRANK POJE, sin; LOUISE, por. Rupert, DOROTHY in OLGA, hčere
JACOB in VALENTINE, brata V stari domovini zapušča brata Janeza in Jožeta ter sestro Nežo poročeno Zalar. Cleveland, Ohio, 3. maja 1943.