D o p i s i. Kranjsko. Z Notranjskega. Ti ubogi Luka Jelenc! ,,Slovenec" Te jo vzel v »žehto". Toraj eden »najdomišljavejših učiteljev" si, kar jih preraore slovenska zeralja. 0 ti uboga skroranost ti! Do sedaj sem vedno mislil, da je wSlovenec" ,,najdomišl,javejši" — pardon — njega duševni voditelji sem hotel reči — pa sern se v.rezal. Pač, mnogo se ti duševni velikani domišljujejo, a do te domišljije pa še niso prišli, kakor je videti iz številke sobotnega t. j. 13. t. m. aSlovenca", da bi bilo sploh raogoče pod božjim solncem to, da bode na Slovenskem nastopil kedaj učitelj — in sicer ljudski učitelj — kot državnozborski kandidat. Tudi raeni ne gre v glavo ta drznost, ta ošabnost, ljudski ucitelj contra slovenskerau Marksu — konfuznemu socijologu in celo doktorju. Luka, Luka! Stopi hitro v uredništvo »Slovenca", »Domoljuba" in v Ovijačevo hišo ter v Marijanišče, ter prav ponižno — tako nekako, kakor za časa konkordata — poprosi odpuščenja in dovoljenja, ako smeš ostati kandidat za državni zbor. Kaj, Ti ni znana najnovejša parola naših rimskih vojakov, da brez njih dovoljenja ne sme nihče kandidovati, še manj pa sprejeti raandata? Le škoda, ker si v Ljubljani! Nek filozof — ne imenujera ga, ker potem me še razupijejo, da nisem za šolo sposoben — je zapisal svoje dnij trditev, da je ves svet saraa domišljija. Mojej domišljiji se to tudi domišljuje, da so oni časi na Slovenskern rainuli, ko so si domišljivci iz ljubljanskega semenišča domišljevali, da so s svojo domišljijo objeli vse Slovence. ,,Najdomišljavejši" Luka pa se mogooe vendar ne domišljavaš, da ima nZavezaH 1900 domišljavcev, ki se domišljavajo, da mora nnajdomišljavejši" v tej domišljavosti živeti, da kaj lahko na Dunaj v parlaraent pride, a njegov ,,contracandidat", kakor največji avstrijski socijalog pa na one podstavke pred parlament, vsaj jih je nekaj praznih. Svetujem Ti toraj ^najdornišljavejši" Luka, ako hočeš biti sposoben za državni zbor, kupi si ^črne bukve", prebiraj pazljivo nsocijalne pomenke". nMarksizem razpada" — seveda odkar slovenski konsumizera napreduje, — prelevi svojo liberalno kožo — no, potera upaj. Svojim tovarišem pa zakličern : Domišljujte si, da si zaraore prav lahko vsak učitelj doraišljavati, da ima ravno tolik ugled med domišljavira slovenskim ljudstvom kakor nedomišljavi ,,SIovenčevi" pristaši in v tera je zmaga naša. V tej domišljiji Te najtovariški pozdravlja Bnajdoraišljavejši" Luka Tvoj stari in znani Domišljija. Štajersko. Poslano. (Odgovor g. tovarišu ,,Rešetarju" na 3., 4. in 5. odstavek njegovega članka BZmes" XVIII. v 27. štev. rUč. Tov.' str. 242.) 1. Ako je, g. Rešetar, Vaša trditev, da sem namreč podpisanec persona gratissima raariborskega škofa, resnična in ni samo izmišljotina, tedaj se Vam, dragi gosp. tovariš, za Vašo prijaznost, s katero ste rai to tajnost izdali, prav iskreno zahvaljujem, zakaj do sedaj še tega res nisem vedel, ne čutil. 2. Tisterau tovarišu, ki Vam je natvezal, da sem si pri škofu prišpogal včasih že dobro in ceneno kosilo, blagovolite sporočiti, da je bil celo napačno podučen, zakaj Kosi je pač že imel priliko in čast z mariborskim vladikom občevati, nikakor pa ne tudi v njegovi družbi obedovati. Ko bi pa dot. izmišljevalec, od katerega iraate to vest, le še svojo trdil, tedaj mi pa naj pove, k a j vse in koliko sem pri škofu pojedel. 3. Kar se tiče ženitve in ženitvanskega prinosa, je to pač stvar povsem zasebnega značaja in čudorn se čudim, kako je raogoče, da v svojo »Zmes" i t a k e r e č i vpletate. No, hvalite Boga, g. Rešetar, ako ste svojo ženitev v gmotnem oziru bolje pogodili nego jaz, to je, ako ste že vpreženi v sladki zakonski jarern — ako pa ste še ,,fanta, pa prosite Vsemogočnega, da s svojo izvoljenko prav ranogo priženite, sicer se Vam bode godilo kakor raeni, da boste morali skrbno paziti, na kak način se ,,prišpoga kje dobro in ceneno kosilo". 4. Pedagogiko res poznara, ker se že dokaj let sem precej intenzivno ž njo bavim, a jeli sem v tej vedi strokovnjak, v tem oziru pa ne gre sodba Varn, g. Rešetar, ker rešetarji za presojo takih reči v obče niso kompetentni. 5. Res je, da se bavira tudi z vinogradstvora ter da poznam strupeno roso, poznam pa tudi g. Rešetarja strup e n i j e z i k , katerega prav po nepotrebnem zasaja v mene, ki mu nisem nikoli kaj žalega storil. 6. Gabrščekovo »Mlad. knj." sera ves čas njenega obstanka gmotno podpiral ter jo tudi v svojih krogih uspešno priporočal, a spisal nisem ničesar za njo, ker se rai je v ne posebno finem tonu javno namignilo, naj izdajanje svoje knjižnice opustim ter naj pomagara Gabrščekovemu podjetju na noge. Zapovedovati si p.a v tem oziru ne dam ničesar in od nikogar. Ako je moje podjetje slabo, odvečno in nepotrebno, zaspalo bod_ itak sarao ob sebi, jaz mu ne bodera zadajal smrtnega udarca. 7. Da me je list »Siidst. Post" povodora ocenitve moje »Zab. knjižnice" povišal celo v nadučitelja, za to pač jaz ne morem nič, saj stoji vendar na vseh raojih brošuricah tiskano, da sem še samo (oh, oprostite milostno g. Rešetar, ki ste raorda že celo nadučitelj, da se nisera do sedaj že mogel višje pospeti) učitelj. Slovesno Vam obljubim, da bodem v prihodnje vse take in slične pomote v časnikih takoj popravljal, če drugače ne bode šlo, pa bodem grozil s § 19. tisk. zakona. Čudno se mi zdi, da se opirate g. Rešetar le na laskavo oceno ,,Siidst. Post", ko so se vendar kritike ,,Uč. Tov.% -Popotnik", nLjub. Zvon" itd. o moji skromni knjižnici ugodno izrazile. 8. 0 6. božji zapovedi v ljudski šoli sem govoril n a izrecno željo odbora ormoškega učit. društva, kateremu sem dal — ker se ni noben drug tovariš za poročevalca oglasil — na izbero tri predmete. Škoda, da ni g. Rešetar svoje kratke, a temeljite razprave o tem vprašanju prej priobčil, rešil bi rae bil tako moje naloge. BDu sollst keine Ung'scheidheiten treiben" to je res kratka, a teraeljita razložba 6. božje zapovedi. No, ker je samo za neraške otroke, a mi imamo opraviti pred vsem s slov. deco, zato prinese mojo razpravico vsled enoglasnega sklepa ormoškega učit. društva mariborski »Popotnik". Konečno si dovoljujem do g. Rešetarja vljudno vprašanje : Jeli se tako javi naša stanovska zavest, ako se tovariš, ki si prizadeva na vso moč, da bi zadostil svojim stanovskira dolžnostira v šoli in izven šole, tovariš. ki ni ničesar drugega pregrešil, kakor da se je drznil vsled želje g. poročevalca, ki je izrecno poudarjal, naj ob koncu v debati vsak svoje ranenje odkrito pove, izra- ziti v eni točki svoje mnenje, ki se ne zlaga z nazori pretežne večine tovarišev, ako se tak tovariš v našem stanovskem glasilu za to smeši in napada? Preljuba kolegijalnost, oj kje si doma, povej kje stanuješ, raoj ljubček srca? Torej stvar, stvar, gosp. Rešetar, osebe pa pustite v stran! V Središču, dne 24. kiraavca 1900. Anton Kosi. Goriško. Pozor pred klerikalci. nVse raora plesati po našej muziki" raisli si »compania bella" slavne klerikalne bande na Goriškem. To se je pokazalo tudi na klerikalnera shodu v Biljani. G. u.itelj M. drznil se je govoriti in vprašati dr. Gregorčiča to, kar ni bilo tej kliki po volji in glej: uže ga je ustavila mogočna doktorjeva roka v osebah zapeljanih Bricev. Niti varnosti mu ni hotel jamčiti, kar bi prav lahko storil. Ker jih ubogi zapeljani vse ubogajo, bi moral gospod doktor naraigniti in rair bi bil. Le pokazati je hotel svoj upliv. Ali so se smejali ti trebušati gospodje, ko se je g. kolegu M. omenjeno pripetilo! To jirn je ugajalo, češ, zopet smo vsemu ljudstvu pokazali svoj upliv in moč. — Oj ubogi stric, da si moral za svoje prepričanje to dobiti! Kedaj se vendar spremene razmere ! V i g o r i š k i kolegi, koliko časa bodete š e tavali v tej zmoti?! Verujte mi, da nara ti gospodje ne bodo prav nič dali, arapak šeto, karimarao, bi nara radi odvzeli. Vam li niso zadosti besede nekega teh črnih gospodov: »Mi Vas bodemo »krniflali". Varn ne znači to dovolj?! Oklenite se vendar goriške ,narodno-napredne" stranke, katera je sprejela naše zahteve. Ne zadostuje to, da nas mečejo po sbodih ven, še kaj drugega vas lahko doleti. Kolegi tolminskega okraja so z malimi izjemami vsi na pravi poti. Vsa čast jira ! Samo večina goriških tovarišev ni prišla do spoznanja, kakšne namene irna klerikalna banda z vami, v kake mreže ste se ujeli. Glejte, da ne bode predozno! Menite biti podložni še vedno onim gospodora, kateri hočejo imeti prvo nadvlado in si predstavljajo, da raora biti vse tako, kakor nekdaj v srečnem srednjera veku? Hočete dobivati zopet dekrete kakor nekdaj: Podeljuje se Vam služba učitelja, organista in cerkovnika .... Glejte, da ne bode še četrta čast »farovškega sluge". Zadnji dogodek v Biljani bodi Vam v pouk. Upara, da se vara odprejo oči in spoznate, kam nas tira klerikalizem. Stnčnik. Istra. Sy. Matej. (Dalje.) Nu, pošto cijela stvar iziskuje veceg troška, što se iz učiteljske blagajne narairiti ne može, i sporazumno s ostalim učiteljskim družtvima, moli se, da svaki učitelj i svaka učiteljica doprinese u tu svrhu 1 for., a i u svojem krugu, medju znancima i prijateljima, sakupi koji darak te pošalje družtvenom predsjedniku. Onaj, koji se tome pozivu ne bi odazvao, bit ce po svoj prilici s imenora objavljen u »Popotniku" i u ,,Učiteljskom Tovarišu" u smislu članka Jz učiteljskih krogov Istre". Pošto se radi o materialnom stanji cielokupnoga učiteljstva Istre, i velike je nade, da bi se jošte jedino ovim načinom ponajprije moglo izprositi poboljšanja istoga, polaže podpisani odbor učiteljstvu vruce na srce, da ne uzmanjka priposlati odlučeui prinos, koga nek blagoizvoli uz podpis unesti u prilogu. Umoljava se najuljudnije ta ugledna Ravnateljstva, da ovo blagoizvole uzeti do znanja, da razglase tnedju gg. razredne učitelje, učiteljice, a i gg. vjeroučitelje i dalje proslijede, a posljedni nek arao povrati!" »Učiteljsko družtvo kotara Volosko". K torau bilo dodano na četvrtoj stranici: P. t. n\J slučaju, da naš poziv Talijani odbiju, sa kojimi se vodi pregovore rad koje trice. umoljava se, da svatko od gg. učitelji i učiteljica blagoizvoli napisati ime jednog člana deputacije iz našeg kotara i njegovog zamjenika, jer rni od naumujene deputacije nikako ne odustanemo". Kako vidite na koncu okružnice stoji: ,,Umoljava se najuljudnije Ta ugledna Ravnateljstva, da ovo blagoizvoli uzeti do znanja, da razglase medju gg. razredne učitelje, učiteljice, a i gg. vjeroučitelje" i jer je g. Marchi tu okrožnicu po želji družtva predložio g. vjeroučiteljem na njegovoj školi, naime: gg. Antonu Pužu i Vinku Dolencu i od njih sakupio 4 K i te poslao predstavniku (meni) Uč. druž. kot. Volosko" veli, da nije bio protivan deputaciji u Beč, jer je za nju kupio milodare. Tak isto učinilo i Ravnateljstvo škole u Lovranu — naime samo sakupilo — pa to nije nikakav dokoz, da je dotični bio za, kano ni vam. To ce reci koprcati se poput gnje u prociepu! Na zadnji odstavak »ispravka" njegova mu ne odgovaram no oekam ga perom u ruci, pa da vidimo tko ce odniet barjak: B_až il istina!" Nedete li izpravljati moje ne tačnosti i ne istine; nvzemite le pero v roko in razjasnite nam s svojega stališča tamošnje razmere." Dakle birajte. Vec u zadnjem mojem dopisu izticao sam, koliko li se puta nije pozivalo učitelje talijanske narodnosti, da se s narna slože, nu oni ostali uvjek pri svojem: necerao z grdnira »šcavom"! Zadnji pokus bi učinjen od strane »Učitelj. družt. za koperski okraj". To je naime družtvo sazvalo dne 2./XI. god. 1898. u Trstu izvanrednu skupštinu uz sliedeci razpored: a) Nagovor g. predsjednika. b) Razprava o spomenici, koju se imade izručiti zeraaljskim i državnirn zassupnikora Primorja. c) Izbor deputacije, koja če k Njeg. Veličanstvu. d) Razprava o troškovih za spomenicu i deputaciju. Na toj skupštini bilo je učitelja iz koparskoga ko- tara, te izaslanika našeg — pazinskog — goričkog i tolminskog učiteljskog družtva — a nije bilo talijanskim učiteljera ni cuha ni sluha iz nijednog kotara Istre. Do kakvog me to zaključka dovodi? Dovodi me do zaključka, da ne žele s nama ni u raju biti. A vučem ujedno i konačni odgovor g. Marchiu na njegov ,,ispravak", da: ne, ne iskren postupak, ne prietnja, ne neugladjena forma okružnici potaknula vas, da niste htjeli nit helera doprinieti za deputaciju k Njeg. Veličanstvu, no da ste htjeli vi i vaši drugovi u voloskom kotarri bielodano dokazati, da solidarno postupate s ostalima u Istri; da biste baš bili rado vidili, da su vaša imena tiskana u časopisu, kako se to prietilo u okrožnici. Idemo li tražiti širorn Istre Diogenovom svetiljkom, težko da bismo u nijednora uci.eljskom družtvu, a obstoje četiri, našli, da bi koji učitelj talijanske narodnosti bio začlanjen u koje od tih družtava — pa niti g. Marchi. T. j. nije li se htjeo rad posebnih iznimnih kakvih nama ne poznatih uzroka začlaniti u naše učiteljsko družtvo biti ce sad jamačno članora ,,Narodne Prosvjete" ili -Učiteljskoga družtva za koperski okraj" pošto premješten iz našeg kotara u kotar koparski. Veli se: ,,Tko pjeva pjesme naše, taj ne misli rodu zla". Ili još bolje: »Tko nije s naraa, taj je proti naraa". Iz ovoga izvadjam pako odgovor slav. uredničtvu na dostavak, a glasi: »Nije istina, da plava istarsko učiteljstvo v klerikalizmu. To je do danas u Istri ne poznata biljka i ne uspjeva na istarskora tlu, jer ne obstoji niti stranka liberalizma — vec jedino dvie, ito: hrvatskoslovenska i talijanska. U te dvie stranke podieljeno je učiteljstvo Istre i svako svoje ljubi, cieni i štuje. Tako je hrvatsko-slovensko uciteljstvo do sada i od sada ce Ijubit cieniti, štovati a i obožavati muževe svoje stranke, jer zna, da ih je na katolički sastanak u Ljubljanu vodila živa vjera u Boga i prava ljubav prema svomu hrvatsko-slovenskomu narodu u Istri. Izpravljam ujedno, da su u broju 26, str. 234 BUč. Tov." po tiskaru izpušcena irnena gg. sve.enika Petrak Josip i Vodička Josip — raesto Suž iraa biti Puž, te mesto M. Mandic lvan Mandic. Ujedno izpravljam njekoje druge samo povece tiskarske pogrieške, i to: na str. 233 prvi stupac u 6 odsjeku iza rečenice: BReci mu, da ti ne reče" — stoji ,,u br. 12. ,,U. T." To se ima čitati u 7 odsjeku iza rieči ^potužismo". Na strani 233 drugi stupac najdolnji odsjek ima cieli izostati, a čitati se ima onaj tikan pod zviezdicora *) na str. 234. B. Dubrovic.