REVIJA INOVATIVNA PEDAGOGIKA JOURNAL OF INNOVATIVE PEDAGOGY Letnik 1, Št. 2 (2025), Stran: 359-370 https://doi.org/10.63069/h2n9pm93 - 359- UČENJE NEMŠKEGA SESTAVLJENEGA PRETEKLIKA 'PERFEKTA' SKOZI RAZLIČNE DIDAKTIČNE PRISTOPE 1Urška Godler 1Osnovna šola Hruševec Šentjur, Slovenija Povzetek V prispevku je predstavljeno učenje sestavljenega preteklika 'Perfekta' v nemščini v 8. razredu, ki pomaga učencem pri širjenju jezikovnih spretnosti in omogoča boljšo vsakodnevno komunikacijo. Glavni cilj prispevka je prikazati postopek učenja Perfekta ob uporabi različnih didaktičnih pristopov in digitalnih orodij ter razvijati tako jezikovne kot digitalne kompetence učencev. Prispevek je namenjen učiteljem tujega jezika in prikazuje uporaben primer uporabe različnih didaktičnih pristopov za ustajanje nove snovi, tako 'analognih' kot 'digitalnih'. Uporabljena je deskriptivna metoda, ki opisuje posamezne korake učenja, ter kvalitativna metodologija (študija primera). Kvalitativne podatke smo pridobivali tako, da smo učence opazovali pri reševanju vaj, pregledovali besedila, ki so jih sestavili učenci, si ogledali filme, ki so jih posneli učenci, ter jih vrednotili skladno s kriteriji. Ugotovili smo, da so učenci uspešno osvojili pravilno tvorbo Perfekta, tako s pravilnimi kot nepravilnimi glagoli. Kljub napredku pa so se še vedno pojavljale napake, kar nakazuje, da je za popolno obvladanje Perfekta potrebno še dodatno urjenje ob uporabi raznolikih didaktičnih pristopov. Učenci so ob tem razvijali tako jezikovne kot digitalne kompetence, na področju informacijske in podatkovne pismenosti, komuniciranja in sodelovanja, pri čemer je interakcija potekala v živo med učenci ob uporabi digitalnih tehnologij, ter ustvarjanja digitalnih vsebin. LEARNING THE GERMAN PAST TENSE ‘PERFEKT’ THROUGH DIFFERENT DIDACTIC APPROACHES Abstract This paper presents teaching methods for the German past tense Perfekt in Grade 8, which helps learners expand their language skills and improve their everyday communication. The paper's main aim is Ključne besede: sestavljeni preteklik, učne kartice, interaktivne vaje, ustvarjanje besedila in filma Keywords: Perfekt, learning cards, interactive exercises, creating text and film Copyright: © 2025 Avtorji/The author(s). To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons CC BY Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. (https://creativecommons. org/licenses/by/4.0/) Urška Godler -360- to show the process of learning Perfekt using different didactic approaches and digital tools and to develop both their linguistic and digital competencies. Aimed at foreign language teachers, this article provides a valuable example of the use of different didactic approaches, both 'analog' and 'digital,' to introduce new material. A descriptive method is used to describe the individual learning steps in conjunction with a qualitative methodology (case study). Qualitative data was collected by observing the learners in solving exercises, reviewing texts composed by pupils, watching films made by pupils, and evaluating them according to specific criteria. We found that pupils successfully mastered the correct formation of the Perfekt with both regular and irregular verbs. Despite their progress, learners still made errors, indicating that further training using a variety of didactic approaches is needed to fully master the Perfekt. Learners developed linguistic and digital competencies in information and data literacy, communication, and collaboration based on face-to-face interaction between pupils using digital technologies and digital content creation. 1 UVOD Nemščina ima dva preteklika. Obstaja t. i. nesestavljeni preteklik, Präteritum, in sestavljeni preteklik, Perfekt (v nadaljevanju Perfekt). Da se ju naučimo, je potrebno veliko vaje, ključno vlogo pri uspehu oz. končnem rezultatu našega učenja pa igrajo različni didaktični pristopi. Teoretična izhodišča tega prispevka so večplastna. Osnova za razumevanje Perfekta izhaja iz definicije tega časa, pri čemer smo za najpreprostejšo definicijo izhajali iz diplomske naloge 'Die Funktionen der einzelnen Zeitformen im Deutschen' (Drabkova, 2008). Poleg tega smo upoštevali umeščenost Perfekta v učni načrt (Kondrič Horvat idr., 2001), kar nam je omogočilo širšo perspektivo njegove uporabe v izobraževalnem kontekstu. Ker so učenci ob učenju krepili tudi svoje digitalne kompetence, smo upoštevali dokument 'DigComp 2.2: Okvir digitalnih kompetenc za državljane' (Vuorikari idr., 2022). Didaktični pristopi, na katerih temelji naš prispevek, pa so izhajali iz več virov: učbenika Magnet 2 (Motta, 2011), članka 'Pouk nemščine v gimnazijah skozi prizmo metod in pristopov k poučevanju' (Retelj, 2014) in prispevka 'Spletno podprto učenje in poučevanje nemščine na sekundarni ravni' (Podgoršek, 2011). Namen prispevka je predstaviti študijo primera – primer dobre rabe, kako so se učenci 8. razreda pri nemščini korak za korakom naučili Perfekta ob različnih didaktičnih pristopih, Revija Inovativna pedagogika/Journal of Innovative Pedagogy -361- brez uporabe in ob uporabi digitalne tehnologije. Prispevek je namenjen učiteljem in profesorjem tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah, da dobijo dodatno idejo, ki jo lahko uporabijo pri pouku. Cilji prispevka so naslednji: prikaz učenja Perfekta korak za korakom, opis didaktičnih pristopov ter predstavitev krepitve različnih digitalnih kompetenc. Uporabljena je metoda deskripcije – metoda opisovanja posameznih korakov učenja Perfekta. Uporabljena je tudi kvalitativna metodologija v obliki študije primera. Kvalitativne podatke smo pridobivali tako, da smo učence opazovali (bili smo udeleženi pri učni uri), pregledovali besedila, ki so jih sestavili učenci, si ogledali filme, ki so jih posneli učenci, ter jih na koncu tudi vrednotili v skladu s kriteriji. Vključeni so bili učenci 8. razreda osnovne šole, ki obiskujejo obvezni izbirni predmet nemščina, nemščine pa se učijo 5. leto, saj so jo do 6. razreda obiskovali kot neobvezni izbirni predmet, od 7. razreda dalje pa kot obvezni izbirni predmet. 2 NEMŠKI SESTAVLJENI PRETEKLIK, DIDAKTIČNI PRISTOPI IN DIGITALNE KOMPETENCE 2.1 TEORETIČNI DEL Nemščina ima šest časov, s katerimi opisuje prihodnost, sedanjost in preteklost. Za opisovanje preteklosti se v nemščini uporabljata dva časa: t. i. nesestavljeni preteklik ali Präteritum in sestavljeni preteklik ali Perfekt. S Perfektom označujemo preteklo dejanje ali dogajanje, ki ima lahko ob sebi tudi navedbo časa (npr. včeraj, lansko leto itd.) in preteklo dogajanje ali dejanje, ki ima rezultat v sedanjosti. Pomemben je tudi podatek, da se uporablja v govorjenem jeziku in v vsakdanji komunikaciji (Drabkova, 2008). Perfekt je umeščen v Učni načrt za izbirni predmet tuji jezik nemščina (Kondrič Horvat idr., 2001) tako, da se ga učenci učijo v 8. razredu ob različnih vsebinah. Pri pouku so učenci uporabljali učbenik Magnet 2 (Motta, 2011). Digitalne kompetence so predstavljene v dokumentu DigComp 2.2: Okvir digitalnih kompetenc za državljane in so razvrščene na pet glavnih področij: informacijska in podatkovna pismenost, komuniciranje in sodelovanje, ustvarjanje digitalnih vsebin, varnost ter reševanje problemov (Vuorikari idr., 2022). Didaktičnih pristopov je veliko. V gimnazijah, na primer, se uporabljajo naslednji: slovnično-prevajalna metoda, direktna metoda, avdiolingvalna metoda, avdiovizualna metoda, komunikacijski pristop, nevrolingvistično programiranje (NLP), metoda popolnega telesnega odziva (TPR), sugestopedija, molčeči pristop (Silent Method), Urška Godler -362- projektni pristop, leksikalni pristop, korpusni pristop, računalniško podprto učenje z uporabo digitalne tehnologije, vsebinsko usmerjeno učenje (CLIL) in metoda učenja preko poučevanja (Lernen durch Lehren) (Retelj, 2014). Glede na uporabo digitalne tehnologije pa se uporabljajo naslednji didaktični pristopi: spletno podprto učenje, kritična uporaba digitalne tehnologije, sodelovalno učenje, uporaba avtentičnih virov, multimedijski pristop, povezovanje z medkulturno komunikacijo. Te didaktične strategije so namenjene zagotavljanju kakovostnega in sodelovalnega učnega procesa, ki uporablja sodobne tehnologije za izboljšanje učnih izidov (Podgoršek, 2011). V praktičnem delu predstavljamo študijo primera dobre rabe učenja Perfekta skozi različne didaktične pristope. Prav tako prikazujemo, kako so učenci ob določenih pristopih krepili digitalne kompetence. 2.2 PRAKTIČNI DEL: ŠTUDIJA PRIMERA DOBRE PRAKSE 2.2.1 Razlaga pravil Perfekta z uporabo predstavitve v PowerPointu Začetni korak pri učenju je bil, da je učiteljica učencem predstavila pravila tvorbe Perfekta. Uporabila je predstavitev v PowerPointu, s katero je prikazala, kako se tvori ta čas. Najprej so se učenci osredotočili na pravilne glagole. Skupaj so izpeljali osnovno pravilo tvorbe. To je omogočilo učencem, da so lažje razumeli osnovno strukturo Perfekta. 2.2.2 Tvorba Perfekta s pravilnimi glagoli Potem je sledilo utrjevanje. Učenci so v dvojicah reševali interaktivne vaje, izdelane v programu LearningApps. Perfekt so tvorili na podlagi pravil in lastnega razmišljanja. Pri tem so imeli možnost takojšnje povratne informacije, kar jim je pomagalo pri razumevanju in utrjevanju Perfekta s pravilnimi glagoli. Tako so učenci aktivno sodelovali v procesu učenja v živo, saj sta po dva učenca uporabljala iPad in sta se morala posvetovati o pravilnosti vsake rešitve. Tovrstno reševanje interaktivnih vaj s takojšnjo povratno informacijo omogoča učencem, da razvijajo sodelovanje z uporabo digitalnih tehnologij – kompetenco 2.4 (Vuorikari idr., 2022). Metoda, s katero smo spremljali doseganje rezultatov, je bila opazovanje. 2.2.3 Učenje Perfekta z nepravilnimi glagoli Potem ko so učenci usvojili in utrdili tvorbo Perfekta s pravilnimi glagoli, so prešli na nepravilne glagole. Učiteljica jim je ponovno predstavila pravila tvorbe Perfekta, tokrat za nepravilne glagole, preko predstavitve v Power Pointu. Učenci so prejeli seznam nepravilnih glagolov, ki so vsebovali nedoločnik, obliko glagola v 3. osebi sedanjika in Revija Inovativna pedagogika/Journal of Innovative Pedagogy -363- obliko Perfekta s pomožnim glagolom. Naloga učencev je bila, da najprej prevedejo nedoločnike glagolov v slovenščino ob uporabi spletnega slovarja Pons. Nato so skupaj z učiteljico preverili pravilnost prevodov. Za tem so učenci ponavljali izgovorjavo nedoločnikov in preteklih deležnikov s pomožnikom skupaj z učiteljico, kar jim je pomagalo pri utrjevanju pravilne izgovorjave in kasnejšem prepoznavanju nepravilnih oblik. Uporaba spletnega slovarja Pons za prevajanje nedoločnikov omogoča učencem krepitev kompetence 1.1 Brskanje, iskanje in filtriranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin (Vuorikari idr., 2022). Metoda, s katero smo spremljali doseganje rezultatov, je bila pregled prevodov. 2.2.4 Izdelava učnih kartic in učenje nepravilnih glagolov v Perfektu preko igre V naslednjem koraku so se učenci razdelili v manjše skupine, po tri ali štiri člane. Naloga učencev je bila, da sami izdelajo učne kartice. Na sprednjo stran kartice so napisali nedoločnik glagola, na hrbtno stran pa pretekli deležnik (Partizip II) skupaj s pomožnim glagolom. Na primer, na sprednjo stran so napisali 'sprechen', na hrbtno stran pa 'ich habe gesprochen'. Ko so izdelali vse kartice, so igrali igro. Kartice je eden izmed učencev razdelil med učence. Učenci so kartice položili pred sebe tako, da je bil nedoločnik na vrhu. Vsak učenec je vzel kartico, prebral nedoločnik in povedal pretekli deležnik skupaj s pomožnim glagolom. Če je bila rešitev pravilna, je kartica šla na kup v sredini mize, če pa je bila napačna, je moral učenec pobrati ves kup kartic na sredini mize in začeti znova. Zmagovalec je bil tisti, ki mu je najprej zmanjkalo kartic. Ta aktivnost je omogočila, da so učenci aktivno ponavljali in utrjevali tvorbo Perfekta na zabaven način. Pri tem koraku učenci sicer niso krepili digitalnih kompetenc, so pa med seboj sodelovali in komunicirali brez digitalne tehnologije. Metoda, s katero smo spremljali doseganje rezultatov, je bila opazovanje. 2.2.5 Reševanje interaktivnih vaj z nepravilnimi glagoli Po izdelavi učnih kartic so učenci v parih ponovno reševali interaktivne vaje, tokrat z nepravilnimi glagoli. Vaje so bile izdelane v programu LearningApps, ki omogoča takojšnjo povratno informacijo in s tem učencem pomaga pri utrjevanju pravilne uporabe Perfekta z nepravilnimi glagoli. Pri reševanju interaktivnih nalog v LearningApps so učenci krepili svojo sposobnost komuniciranja in sodelovanja – kompetenco 2.4 – sodelovanje z uporabo digitalnih tehnologij (Vuorikari idr., 2022). Metoda, s katero smo spremljali dosego rezultatov, je bila opazovanje. Urška Godler -364- 2.2.6 Sestavljanje zgodbe v Perfektu z uporabo slike in iztočnic Po interaktivnih vajah so učenci ponovno delali v dvojicah. Sestavili so zgodbo v Perfektu, pri čemer so izhajali iz slik in iztočnic, ki so jih spodbujale k ustvarjalnemu pisanju. Ko so sestavljali povedi, so jih preverjali z uporabo DeepL Write, naprednega programa, ki temelji na umetni inteligenci. To orodje jim je omogočilo, da so takoj preverili slovnične napake, izboljšali svoje povedi in poskrbeli za pravilno rabo Perfekta. Digitalna kompetenca, ki so jo pri tem krepili, je bila Komuniciranje in sodelovanje – Interakcija z uporabo digitalnih tehnologij. Kljub temu, da niso komunicirali in sodelovali preko programa, so pa to počeli med seboj. Nato so učenci dokončali zgodbo sami. Konec zgodbe so morali sestaviti v 10 povedih. Ko so ustvarili svoje povedi, so jih ponovno preverili s programom DeepL Write, kar jim je omogočilo, da so izboljšali svojo rabo Perfekta in popravili morebitne napake. Ko so zgodbo zaključili, so jo poslali učiteljici v pregled preko elektronske pošte. Učiteljica jim je nato podala povratno informacijo, prav tako preko e-pošte, kar je omogočilo hitro in učinkovito komunikacijo med učiteljem in učenci. Tukaj so ponovno krepili kompetenco 2.1 Komuniciranje in sodelovanje – Interakcijo z uporabo digitalnih tehnologij. Metoda, s katero smo spremljali doseganje rezultatov, je bila pregled besedila. 2.2.7 Izdelava kratkega filma o počitnicah ali potovanju V zadnjem koraku so učenci izdelali kratke filme na eno izmed naslednjih tem: Moje najboljše počitnice ali potovanje, Moje sanjske počitnice ali potovanje ali Moje katastrofalne počitnice ali potovanje. Pred tem so morali napisati vsaj 30 povedi, v katerih so opisali svojo zgodbo v Perfektu. Navodila so bila naslednja: zgodba je lahko resnična ali popolnoma izmišljena, učenci so lahko opisali počitnice doma ali na potovanju (na morju, v gorah, na izletih), zgodbo so morali oblikovati tako, da so opisali, kje so bili, kako so tja prispeli, kdaj so odšli, kdo je bil z njmi, kako so se počitnice začele, kaj so počeli vsak dan, kakšno je bilo vreme, kaj je bilo zanimivo ali dolgočasno in ali so srečali kakšno zanimivo osebo. Ko so napisali svojo zgodbo, so jo poslali učiteljici v pregled po elektronski pošti, ki jim je poslala povratno informacijo. Šele potem so začeli snovati in snemati svoj film in ga tudi posneli. Pri tem koraku so učenci krepili svojo sposobnost ustvarjanja digitalnih vsebin – kompetenca 3.1 (Vuorikari idr., 2022), ki vključujejo besedilo, slike, zvok in video. Metoda, Revija Inovativna pedagogika/Journal of Innovative Pedagogy -365- s katero smo spremljali doseganje rezultatov, je bila ogled filmov. Celotnemu učnemu sklopu je bilo namenjenih 10 ur in delo doma. 3 REZULTATI Prvi cilj, ki je bil dosežen, je bil ta, da so učenci usvojili tvorbo Perfekta s pravilnimi glagoli (slika 1). Ugotovili smo, da so interaktivne vaje s takojšnjo povratno informacijo pripomogle k temu, da so učenci razmišljali, reševali naloge ter utrdili in usvojili tvorbo Perfekta s pravilnimi glagoli. Slika 1: Učenje Perfekta pravilnih glagolov z interaktivnimi vajami, izdelanimi v programu LearningApps Nadalje smo ugotovili, da so učenci pravilno prevedli pomen nedoločnikov nepravilnih glagolov (slika 2), kar kaže, da v 8. razredu že znajo pravilno uporabljati spletni slovar. Ker so ponavljali izgovorjavo za učiteljico, so se naučili tudi pravilno izgovarjati pretekle deležnike skupaj s pomožnim glagolom. Na tem mestu še niso znali sami tvoriti preteklih deležnikov nepravilnih glagolov. Urška Godler -366- Slika 2: Uporaba spletnega slovarja Pons za prevajanje nedoločnikov Pri učenju Perfekta z učnimi karticami (slika 3) smo opazili, da so se učenci sicer zelo vztrajno in z zanimanjem učili preteklih deležnikov skupaj s pomožnim glagolom, vendar se v tej fazi še niso naučili vsega. Dodatno so interaktivne vaje pripomogle k boljšemu pomnjenju preteklih deležnikov, učenci pa so z njimi urili tudi zapis. V tem koraku so se naučili še nekaj več, vendar še vedno ne vsega. Slika 3: Učenje Perfekta z učnimi karticami Pri sestavljanju zgodbe s pomočjo iztočnic v Perfektu (Thuleen, 2024) (slika 4) smo najprej z opazovanjem ugotovili, da je učencem program DeepL Write (slika 5) nudil povratno informacijo glede pravilnosti njihovih povedi. Ko smo pregledovali besedila, ki so jih pisali ob iztočnicah (slika 6), smo ugotovili, da so bila večinoma pravilna. Ko pa smo pregledovali besedila, ki so jih sestavljali sami, brez iztočnic, in so govorila o tem, kako se zgodba konča, Revija Inovativna pedagogika/Journal of Innovative Pedagogy -367- so bila tudi ta napisana večinoma pravilno, kar je pokazatelj, da so se učenci naučili še nekaj več nepravilnih oblik Perfekta. Slika 4: Učni list za sestavljanje zgodbe v Perfektu Slika 5: Program DeepL Write Slika 6: Primer sestavka iz iztočnic Urška Godler -368- Ko smo pregledovali besedila o počitnicah ali potovanju, ki so jih učenci pripravili za snemanje filma (slika 7), smo ugotovili, da so še vedno vsebovala napake – pri nekaterih učencih več, pri drugih manj. Večinoma so se učenci držali obsega, besedišče je bilo bogato, vendar smo nekatere učence morali spodbuditi, da razširijo svoje zapise, saj so bili vsebinsko preveč skromni. Na podlagi besedil s povratno informacijo so učenci posneli filme (slika 8), ob pregledu le-teh in vrednotenju skladno s kriteriji pa smo ugotovili, da so napredovali, kar zadeva jezikovno plat (slika 9). Pri uporabi tehnologij za ustvarjanje in oblikovanje digitalnih vsebin so prav tako napredovali, saj je vsak učenec naredil svoj izdelek ob uporabi svojega orodja za izdelavo filma. Slika 7:Primer besedila pred snemanjem videa Slika 8:Izsek iz filmov Revija Inovativna pedagogika/Journal of Innovative Pedagogy -369- 4 ZAKLJUČEK V tem prispevku smo predstavili študijo primera, ki je prikazala učenje Perfekta v 8. razredu z uporabo različnih didaktičnih pristopov, ob podpori digitalne tehnologije. Ugotovili smo, da so učenci ob različnih aktivnostih, kot so interaktivne vaje, ustvarjanje učnih kartic in pisanje zgodb, uspešno usvojili pravilno tvorbo Perfekta, tako s pravilnimi kot tudi nepravilnimi glagoli. Pomemben del procesa je bil tudi razvoj njihovih digitalnih kompetenc – informacijske in podatkovne pismenosti, komuniciranja in sodelovanja ter ustvarjanja digitalnih vsebin, saj so uporabljali spletni slovar pons, program DeepL Write, ki je podprt z umetno inteligenco, ter različna orodja za ustvarjanje digitalnih vsebin. Kot smo omenili že zgoraj, so si učenci izdelali učne kartice. Učenci bi lahko ustvarjali učne kartice tudi v digitalni obliki. Vendar če bi jih ustvarili v digitalni obliki, bi se lahko učili iz njih samo na en način: na eni strani je – v našem primeru – nedoločnik, na drugi strani pa rešitev, ki jo preverimo, potem ko povemo rešitev. Če imamo učne kartice v fizični obliki, Slika 9: Kriteriji za vrednotenje z rezultati Urška Godler -370- lahko z njimi igramo več iger; ena izmed njih je opisana zgoraj. Zato smo se tudi odločili za učne kartice v fizični obliki. Rezultati so pokazali, da so učenci napredovali tako na jezikovni kot tudi na digitalni ravni. Kljub temu pa so bile pri nekaterih učencih še vedno prisotne napake, kar nakazuje, da je za popolno obvladovanje Perfekta potrebna dodatna vaja in nadaljnja uporaba različnih didaktičnih pristopov. Pomembno je tudi, da se učenci ob tem procesu ne le učijo jezika, ampak tudi razvijajo svoje sposobnosti uporabe tehnologij. V prihodnje bi bilo dobro preučiti, kako se učenci razvijajo v dolgotrajnejšem obdobju učenja Perfekta. Prav tako bi bilo smiselno raziskati, ali dejansko obstajajo razlike v dosežkih glede na vrsto uporabljenih didaktičnih pristopov ali ne. S tem bi lahko še bolj natančno prilagodili didaktične pristope za dosego optimalnih rezultatov. Za to bi bila potrebna strukturirana raziskava. Smiselna raba digitalne tehnologije pri učenju tujih jezikov in izobraževelnem procesu je ključnega pomena, saj pripomore k temu, da so učenci bolj angažirani, bolj zainteresirani, posledično pa se več naučijo. LITERATURA Drabkova, H. (2008). Die Funktionen der einzelnen Zeitformen im Deutschen. Masarykova Univerzita, Pedagogicka Fakulta. https://is.muni.cz/th/qshzm/Diplomova_prace_8.4.2008.pdf Kondrič Horvat, V., Holz, N., Koltak, M., Bosnič, T., Kosevski, B., Plazar, A., & Robnik, N. (2001). Učni načrt za izbirni predmet Tuji jezik NEMŠČINA. Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/izbirni/3-letni/Nemscina_izbirni.pdf Motta, G. (2011). Magnet 2, Učbenik za nemščino v osmem in devetem razredu osnovne šole. Založba Rokus Klett. Podgoršek, S. (2011). Spletno podprto učenje in poučevanje nemščine na sekundarni ravni. Journal for Foreign Languages, 3(1–2), Article 1–2. https://doi.org/10.4312/vestnik.3.167-177 Retelj, A. (2014). Pouk nemščine v gimnazijah skozi prizmo metod in pristopov k poučevanju. Vestnik za tuje jezike, 6(1), 221–234. Thuleen, N. (2024). Die Geschichte von Martin und Claudia. http://www.nthuleen.com/teach/grammar/perfekt2antw.html Vuorikari, R., Kluzer, S., & Punie, Y. (2022). DigComp 2.2: Okvir digitalnih kompetenc za državljane. Z novimi primeri rabe znanja, spretnosti in stališč (R. Šimec, prevod). Zavod Republike Slovenije za šolstvo (izvirno delo objavljeno leta 2022). www.zrss.si/pdf/digcomp_2_2_okvir_digitalnih_kompetenc.pdf