Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXX * * Stev. 292 a V Ljubljani, v soboto, 19. decembra I942-XXI Spedlzlon« la »bbonameato po« t al« Poilaine plačana V joto fini Prezzo — Cena t 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozem-itvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podružnica; ' Novo mesto. Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milano. Uha|a viak daa (|otra| razen p onedellka la dneva po praznika. g Uredolitvo la npravai KoplUr|«va 6, L|obl|aoa. i Redaziooe, Ammint.trazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Teleloo 400t—<005. i Abbonamentli Meta 18 Llrai E.tero, me* m M Lir«, tdmooe domeoica. tono 34 Lir«, fcetero 50 Lire. C. C. f J Lubiana 10 650 per gli ebbo-oamonti! 10-349 p« ia tnserzlonla t 1 Filial«!',' f Novo meeto. Concesslonarla eselnslva per la puKBIleilJ di pravenlenza italiana ed estera: Unione PabbliciU Italiana 8. A, Milana Vojno poročilo št. 937 Boji oklepnih sil v Sirtiki Razbijanje sovražnih kolon v Tunisu Uspešen napad na pristanišče Philippeville Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ob-Ijavlja: V Sirtiki se nadaljujejo boji nasprotnih motoriziranih oklepnih sil. Sovražni oddelki lahkih oklepnih sredstev, ki so skušali prestreči naše edinice v premikanju proli zapadli, so bili razbiti; zajeli smo pet kuinijonov in zajeli nekaj ujetnikov. Izvidniški oddelki so razvili živahno delavnost v Tunisu, kjer so italijanske in nemške letalske skupine razbijale sovražne motorizirane kolone; v dvobojih /. nemškim lovskim letalstvom je nngleško-ameriško letalstvo izgubilo pet letni; dve drugi letali sta bili uničeni ud lovcev nad Tunisoni. Vkljub neugodnim vremenskim razmeram So naši bombniki z dobrimi uspehi napadli pri-staniče Philippeville. Polet angleških letal nad otok I.ampeduso je povzročil med prebivalstvom dve smrtni žrtvi in 6 ranjenih ter majhno škodo; sestreljeni sta bili1 eno letalo vrste "Bristol Blenheim« in letalo vrste »Curtiss«. letalec častnik pa je bil zajet. Z dnevnih poletov sc ni vrnilo eno naše letalo. Med spremljanjem oskrbovalnih odprav v Afriko je bila zgubljena enn naša torpedovka. Del posadke je bil rešen. Družine izginolih so bile obveščene. Sovjetski napadi so se razsuli Nad 100 sovjetskih oklapnih vozi! uničenih — Velike angleške letalske izgube: v eni noči sestreljenh 14 štiri- Hitlerjev glavni stan, IS. dec. Nemško vrhovno |K>veljstvo je izdalo naslednje |X)ročilo: Sovražni napadi na področju Te rek a, na prostoru okr«g Stalingrada in v velikem loku I)nna so se razsuli ob visokih izgubah za nasprotnika. Uničenih je hilo nad 29 oklepnih voz. Med Volgo in Donom so nemške divizije prodrle močno zasedene sovražnikove postojanke na obvladujoči višini in pridobilo v napadu dalje na prostoru. Pri dalje trajajočih hudih obrambnih bojih na fronti ob Donu so nemške in italijanske čete s sodelovanjem letalstva uničile dne 16. in 17. decembra 101 oklepni voz. Močni letalski oddelki, med njimi luilj romunski, italijanski in madžarski odredi letal, so ponočj in podnevi podpirali nemške in zavezniške čete. Več stn sovraž-ii i li vozil je bilo zadetih dn uničenja in mnogo težkega orožja prisiljenega, da jo moralo utihniti. Neprestani napadi Sovjetov na področju srednjega odseka fronte so bili razbiti ob sodelovanju kopne vojske in letalstva. Razbitih je bilo 2S oklepnih voz, razen tega pa je sovražnik utrpel hude izgube. V severnem odseku Ironte so zavzeli oddelki kopne vojske in orožja SS pri napadalnih akcijah številne bunkerje in vojno postojanke. Krajevni napadi Sovjetov so bili zavrnjeni. Dne 17. decembra je sovjetsko letalstvo izgubilo 90 letal. Pogrešanih jo 11 lastnih letal. fes sprejel voditeljice fašističnih ženskih organizacij Rim, IS. dec. AS. Danes dopoldne je v Beneški palači Duce sprejel voditeljice ženskih fašističnih organizacij Rima, ki so zaslužile odlikovanje za desetletno neprekinjeno voditeljsko delovanje v ženskih fašijih in v GIL-U. Voditeljice so bile v spremstvu zveznega tajnika, inšpektorja stranke za ženske fašije, ins|iektonce stranke Fran-cescini in zaupnice rimske zveze. V proslavo praznika zakonske vezi so najprej izkazale čast grobu Neznanega vojaka in žari padlih fašistov. V Beneški palači so se ženska za6toj> stva, med katerimi so bile tudi bolničarke Rdečega križa, zastopniki GIL-a in GUF-a, je Duce pregledal zbrana zastopstva v dvorani »Mappainond«. Potem ko je tajnik 6tranke odredil pozdrav Duceju, je inšpektorica stranke prebrala naslednjo spomenico: »Duce! Predstavljam Vam 27 voditeljic žen- skih lašističnih organizacij iz Rima, ki so po desetletnem neprekinjenem delovanju zaslužile od Vas podeljeno odlikovanje. Nad 3000 tovarišic, ki so kakor te vztrajno in plemenito delovale na tem polju, bodo danes od zveznih tajnikov prejele isto odlikovanje. Tudi ta množica je tukaj spoštljivo zbrana in za njo so zbrane žene iz vse Italije. To so, Duce, legije, na katere lahko vedno računate, ker Vam bodo sledile z vso plemenitostjo in duhom požrtvovalnosti do neizbežne zmage.« Duce je nato naslovil odlikovankam pohvalne besede in podal navodila za bodoče delo navzočih in vseh fašističnih žena. Nato je vsaki od njih podelil odlikovanje in diplomo. Slovesnost, ki je proslavila vero in obenem duha junaštva fašističnih žena, se je zaključila s pozdravom Duceju, ki ga je odredil tajnik 6tranke in je bil kronan z živahnim vzklikanjem. Junaški boji italijanskih čet oh Donu Berlin, 18.-dec. A.S. Središče bo>rbe na vzho-«m se je zopet premaknilo proti srednjemu Donu, kjer so Sovjeti izvedli nešteto napadov. Jasno jc, da Stalin, ki ni mogel nikjer doseči kakega operativnega in strateškega uspeha, skuša doseči vsaj kak delni uspeh, ki hi obstojal v tem. da bi privedel do izboljšanja važnih postojank jugovzhodno od Voroneža. Tudi tokrat jc uporabil velikanska sredstva, toda tudi tokrat je srečal že v začetku najzagrize-nejši odj>or. Važen del bojev v drugi obrambni bilki vzdržujejo, kakor je znailo, italijanske čete. Te čete že štiri dni odbijajo sistematično vse divje napade ter zadajajo sovražniku nad vse pomembne izgube. Nemško poveljstvo je kakor vedno zelo rezervirano in tudi uradni komentarji se vzdržujejo vseh napovedi. Izjavljajo le to, da so italijansko-nemški protiukrepi zelo močni in je zato utemeljeno upanje, da se laliko s popolno mirnostjo pričakuje nadaljni razvoj bitke. Vsekakor je upravičeno upanje, da bo Sovjetom na koncu tudi tmkaj slaba predla. kakor se je izvedelo, so imeli .Sovjeti v uničenem obroču pri Toropcu 4.200 ujetnikov in okoli 15.000 mrtvih. Divizije so bile sestavljene iz izbranih oddelkov ter so bile jx> večini oklepne in motorizirane. Med njimi je bila tudi Stalinova brigada. Po dveh tednih srdite bitke je nemško orožje ubilo moralo preostalih oddelkov. Vsi ujetniki 6o brez moči, apatični ter globoko razočarani. II« Delovanje japonskega letalstva Tokio, IS. dec. AS. Cesarski glavni stan poroča, da so japonske letalske sile bile 15. in 16. decembra najiadle letališče Binmanije, Šita-gonga in Fcna, k jer je bilo na tleh uničenih 29 sovražnih leta.I. Na letališču Žitagong so bile razdejane in hudo poškodovane vojaške naprave. Štiri japonska letala se niso vrnila. Fno teh letal se je prostovoljno vrglo na sovražne naprave. Maršal Goring mladim častnikom Berlin, 18. dec. AS. V športni palači je namesto Hitlerja govoril veliki skupini novih mladih častnikov vojske, mornarice in letalstva maršal Hcrmann Goring. V svojein govoru jim je. podal smernice za njihovo bodočo delavnost. Povelnik španskih prostovoljcev slovesno sprejet v Španiji Madrid, 18. dec. AS. Povdljnik sinje divizije, brigad nj general Munos Grande je včeraj do-potoval z vzhodnega bojišča na francosko-špan-sko mejo. V Irunti, kamor je prišel na čelu vlaka ranjenih španskih prostovol jcev z vzhodnega bojišča, je odličnega poveljnika pozdravil jKKltajnik falange, civilni guverner iz San Sebastiana in druge odlične osebnosti iz šjiau-skega javnega življenja. General je nato odpotoval v San Sebastian, kjer mu l>otlo uradno priredili vetlik sprejem, prebivalstvo pa mu pripravlja velike manifestacije, čez nekaj dni bo nadaljeval svoje potovanje v Madrid. Tudi šj>an-ska prestolnica pripravlja generalu Muuosu Crandeju slovesen sprejem. Sovjetski protest v Washingtonu Buenos Aires, 18. dec. AS. Iz Washingtona tre je izvedelo, da se je sovjetski poslanik Litvi- nov podal v severnoameriško zunanje ministrstvo ter je v imenu sovjetske vlade protestiral zaradi jiodpore, ki so jo dali Amerikanci Darlanu, ko se je sam oklica! za načelnika francoske Severne Afrike. 'Nov švicarski podpredsednik Bern. IS. dec. AS. Po izvolitvi Enrika Cellija za švicarskega predsednika je bil izvoljen za podpredsednika zvezni svetnik Walter Stampfel. Stimpson misli odstopiti Stockholm. IS. dec. AS. Iz \Vashingtona je prispela novica, da v prestolnici Združenih držav stalno kroži glas, da bo vojni minister Stimpson v najkrajšem času odstopil. Prijatelji predsednika vrhovnega sodišča Murbhyja trde. da lx> Mur-bhv verjetno njegov naslednik. Murbhy je demokrat in Rooseveltov prijatelj. motornih bombnikov V Libiji potekajo operacije nemško italijanske oklepne armade po nučrlu dalje. Vsi poskusi angleških oklepnih sil, da bi jih motile s sunki iz boka, so ostali brezuspešni. Sovražnik je imel velike izgube. V Tunisu samo delovanje izvidniških oddelkov. .Nemško in italijansko letalstvu jo obstreljevalo motorizirane sile in topniške postojanke. Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni ua železniško naprave v Alžiru. Nn področju Sredozemlja so nemški lovci vsega sestrelili 8 letal pri sinili lastnih i/gubalt. Angleško letalstvo je doživelo preteklo noč pri molilnih poletih nad nemškim obalni m ozemljem in vojaško brezpomembnih napadih nn nekatere kraje severozapadne Nemčije hude izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je s e s t r e I i I o 21 sovražnih letal, med temi 14 štirimotornih bombnikov. Slra/ni čolni in protiletalski topuičarji pri mornarici so razen tega podnevi sestrelili še 5 sovražnih letal. Nemški bojni Ielnlci so lioinbnrdirali v noči na 19. december iz majhne višine za vojno važne naprave in prcskrbovalne obrate ob lluiu-berju in na vzhodni obali Anglije, Videti je bilo močne eksplozije in obsežne požare. Pogrešani sla dve letali. Pri obrambnih bojih okrog H že v a se je posebno odlikovala 102. divizija iz šlezije. Berlin, 18. dec. AS. Nemški tisk komentira zadnje uspehe nemških podmornic v Atlantiku proti sovražnemu trgovskemu ladjevju in zlasti loudarja učinkovitost tidi napadov proli hitrim ladjam novega tipa »Liberly . o katerih so ameriški vešča k i trdili, da so pred podmornicami neranljive. Toda kaj bodo porekli zdaj ti ameriški ve&čaki |io novih bridkih preizkušnjah, ko so tudi nove ameriške ladje >Liberty< našle svoje grobove na dnu Atlantskega morja. Sovražne oblasti so tako zgubile zadnje upanje na uspešno vojno proti podmornicam z ujioraho hitrih ladij. Biirsen Zeitung« piše, da bodo ameriški graditelji pač morali vzeti na znanje, da so tudi nemški graditelji zmožni novih iznajdb za povečanje napadalne sile podmornic in za onesposabl jan je morebitnih sovražnikovih napredkov pri gradnji ladij. List zaključuje, da so bodo v kratkem čutile posledice te bitke. Berlin, 18. dec. AS. Končna bilanca velika uničevalne bitke južno od Toropca beleži nad 20 tisoč mrtvih ali zajclih boljševikov ter 989 okle|i-nih vozil in topov, pri čemer ni upoštevanih na tisoče kosov pehotnega orožja vseli vrst kakor tudi nad 1000 vozil vseh vrst. Berlin, is. dec. AS. Danes zjutraj podajajo pristojni politični krogi neke podrobnosti o bilki v odseku pri Torojiecu. l a bitka se je zaključila z uničenjem že|>a. v k.itcrcnn se jo nahajalo zelo mnogo sovjetskih sil. Kakor znano so 26. novembra boljševiki v odseku Kali-nin—Toropec začeli s mojo obširno ofenzivo. Njihovi srditi napadi pa se niso (»osrečili in velik del sovražnih sil je bil trajno zadrževan jired nemškimi obrambnimi črtami. -Sovjetski napadi pa so sc ponavljali več dni in so bilo njihove i/gube naravnost ogromne. Rdeči oddelki -o izsilili s svojimi množičnimi napadi nekaj vdorov, toda tn cilj je bil dosežen, ne da bj sovjetsko poveljstvo računalo na nadaljnji razvoj. Dejansko so bile sovražne sile izčrpane, ko so prišle do polovice in niso mogle prejemati novih okrepitev, ledaj pa je prišel — pravijo tukajšnji vojaški krogi — čas /a |>roti-napad. Nemške čete so v spremstvu oklepnih sil srečno izvedle obkoljevanje in med in 10. decembrom je bil večji del sovražnih sil trdno obkoljen. Takoj nato se je začelo uničevanjo sovražnih sil, naj|>rej počasi, nato pospešeno. Nemške sile so se namreč vedno bolj zajedale v sovražno skupino. Pri tem uničevanju sla imela največji delež te/ko topništvo in letalstvo. Zaključen obračun te bitke pr.i\ i: nad 20.000 iKiljševikov je bilo pobitih ali zajetih, 989 tankov in tojiov je bilo zaplenjenih, na tisoče pn^k. nabranih in nad tisoč avtomobilskih vozil vstdi vrst je bilo zajetih. Tudi v odseku pri Rževu, kjer se šc nada-ljujejo srditi lioji. so boljševiki skušali vdreti v nemške črte in zasesti utrjeno vas, pa so imeli hude izgube v moštvu in vojnem gradivu. Dne 16. decembra so samo na cilj točki, napadalci prisiljeni k umiku po dveurnem boju morali pustiti n« bojišču 30 tankov in mnogo mrtvih in ranjenih. Darlan in zmeda v Afriki Stockholm, IS. dec. AS. Včerajšnja Darlanova izjava ni prinesla jasnosti, marveč je povečala zmedo. -Daily Telegraph« objavlja zelo sarkastičen komentar, iz katerega se vidi, da ne verjame niti eni Darlanovi besedi. Neki govornik "svobodne« Francije, to je De Gaulleja, je izjavil, da je Darlan za degaulliste vedno stremuh, ki mu ni zaupati. Opaža se različno zadržanje uradnih krogov in javnosti do Darlana. Dočim javnost ne prikriva svoje nenaklonjenosti do francoskega admirala, 60 uradni krogi zelo rezervirani. *Daily Mail« je prinesel včeraj senzacionalno poročilo iz Madrida, češ, da bo po posredovanju generala Giratt-da sklenjen md angleško vlado in Darlanom • modiis vivendi«, tako da bo angleška vlada de facto in ne de jure priznala polnomočja, ki si jih je vzel Darlan, in 6icer 6amo provizorično. Tanger, IS. dec. Af*Zadnje Darlanove izjave zastopnikom severnoameriškega tiska v Alžiru so naredile velik vtis ne le na krajevne politične kroge, marveč tudi na velike množice domačinov. Več kakor en Francoz je izjavil, da je zardel v obraz od jeze, dočim so se Angleži in Amerikanci spraševali, če Darlan morda ni znorel. Celo francoski tisk ni imel poguma v celoti objaviti cinične admiralove ,izjave, marveč se je omejil na objavo opiljenega izvlečka iz vseh predrznosti bivšega Petainovega sodelavca. Višek je bil v tem, da je moral Darlan ne le spustiti na svobodo vse degaulliste, katere je dal pozapreti, marveč jim dali vodilna mesta ter razveljaviti vse omejitve proti Judom, ki jih je preje v vichyj6ki vladi najbolj zagovarjal in je tako vzbudil veliko odvratnost med muslimanskim prebivalstvom v Severni Afriki. »Združeni« narodi niso združeni Monakovo, 18. dec. AS. »Abendzcitung« 6e bavi z Attleejevimi izjavami, da praktivno ni mogoče postaviti vrhovnega medzavezniškega vojaškega poveljstva. List piše, da je bilo tako za vedno pokopano veliko sovražnikovo upanje. Stalin je že od začetka dal vedeti, da ne namerava podredi'i niti enega ruskega oddelka poveljstvu angleških in ameriških generalov in Roosevelt, ki je hotel za Združene države ohraniti čast vrhovnega poveljstva in je v ta namen v \Vashingtonu že ustanovil velikanski medzavezniški vojni 6vet. je namesto tega obdržal le jiolno pest muh. Treba je reči, da je Roosevelt stvar dobro pripravil: pohitel je, da je dobil vodstvo in pokroviteljstvo nad jx>dvzetjeni v Severni Afriki, zahtevajoč, da Angleži žrtvujejo dragocene ladje in mu dajo na razjiolago armado generala Andersona. S pomočjo sjioraztima z Darlanom se mit je posrečilo izriniti iz tega važnega odseka Churchilla in njegovega varovanca de Gaulla in uspeh je bil |iopoln. Nenadna londonska odklonitev enotnega severnoameriškega poveljstva bo za Rocsevelta mrzel tuš, za Os pa potrdilo, da združeni narodi niso združeni. Dočim namreč Churchill proglaša, da hoče na vsak \\ Konflikt med Moskvo in poljskimi izbežniki Stockholm, 18. dec. AS. Incident med Moskvo in takozvano poljsko vlado v Londonu, ki je nastali zato, ker so Sovjeti aretirali 15 poljskih delegatov, ki so se podali v sovjetsko Rusijo, je i>ovzročil živahno izmenjavo protestnih not, ki ni rodila nikakšnih uspehov. Moskv« noče spustiti zaprtih delegatov in incident se je razvil v resen konflikt. Odf>oslanstvo je odšlo v Rusijo, da bj na licu mesta videlo življenske in delovne pogoje milijona Poljaikov, ki so jih boljševiki odvedli v notranjost Rusije ta.koj v septembru leta 1939. Delegati so ugotovili, da mora 90 odstotkov teh Poljakov skupno z ruskimi kaznjenci opravljati suženjska dela v novih industrijskih podjetjih v Uralu ter pri notranjih sovjetskih utrdbah. Žive v podzemeljskih votlinah. Ker so jioljski delegati preveč videli, so jih boljševiki zaprli. Londonska poljska vlada je zato protestirala in Moskva je odgovorila zopet le s protesti. Ko je bil Churchill v Moskvi, so ga Poljaki prosili, naj izposluje pri Stalinu osvoboditev teh delegatov. Dosegel naj bi tudi, da bi bilo 60.000 poljskih vojakov, ki so bili v Rusiji, posilanih v Iran in Sirijo. Churchill jo to obljubil, ko je bil v Moskvi, pa je spoznavši fKiIožaj, opustil upanje in sc ni tipal dotakniti tega delikatnega vprašanja. Poljaki so mu to hudo zamerili. V londonskih političnih krogih se boje, da se bo rtisko-poljski konflikt povečal in poljski begunci v Londonu se jeze na Churchilla. ki noče rešiii milijona njihovih sonarod-njakov, deportiranih v Sovjetsko zvezo. način in za \-6ako ceno ohraniti imperij, ga skuša Roosevelt kos za kosom jiodedovati. Romunski odgovor na ameriške načrte Bukarešta, 18. dec. AS. Romunski tisk zavzema enoglasno odklonilno stališče proti Walla-cejevemu predlogu, j>o katerem naj bj liodoča svetovna organizacija slonela na moči Severne Amerike. Ko romunski časnikarji gladko odklanjajo to slališče, pišejo, da je VVallace razkril prave namene severnih Amerikancev po gospodarski premoči nad svetom, ki naj bi se ji pridružila še ludi politična premoč. To so pravi vzroki, zakaj je Roosevelt sprožil vojno, hoteč da bi Združene države po svojem hladnem računu izpodrinile Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Toda — tako zaključuje »Surentul« — da Evropa nikdar ne bo »kolhoz« narodov, kakor tudi nc zveza pod vodstvom severnoameriških tujcev. Maroški sultan protestira Tanger, 18. dec. AS. Maroški sultan je protestiral pri okupacijskih oblasteh zavoljo ravnanja ameriških čet, ki ne spoštujejo muslimanskih verskih običajev ter rekvirirajo vsa živila. Ameriške rekvizicije so Čisto samovoljne, kajti oblasti, ki jih izvajajo, izdajajo za prejeta živila potrdila, v katerih nočejo navesti cen. Uspeh pariške policije Pariz, 18. dec. AS. Francoski policiji, ki v jxipolnem sporazumu sodeluje z nemško policijo, se je posrečilo zaslediti veliko gnezdo komunističnih teroristov. Bivši pariški komunistični voditelj, neki Leoffel, ki jo bil posebno delaven, so je sam ustrelil, da hi no padel živ v roke policije. Poštna zveza med Japonsko in Južno Ameriko Tokio. 18. dec. AS, Po zaključku pogovorov z argentinsko in čilsko vlado je bilo sklenjeno, da bo znova vzpostavljen poštni promet med ,Lvv |x>nsko in omenjenima južnoameriškima republi. kama preko Sibirije. Poštni promet je bil ukinjen v začetku vojne v Aziji. Hisoki komisar predseduje seji izvršnega odbora PZD Ljubljana, 18. dec. V vladni palači ie Visoki komisar predsedoval zasedanju izvršnega odboru pokrajinske zveze delodajalcev. Navzočni so bili predsednik zveze, predsednik združ. industrijcev in obrtnikov, predsednik združ. trgovcev, predsednik /ilruž. kmetovalcev, predsednik odseka /a obrtništvo, člani nadzorstva, tajnik Zveze iu tajniki združeni. Kazen tega so bili zraven I italijanski strokovnjaki: dr. Silvio Marcbesoni | za zvezo delodajalcev, dr. Murussi in Pietro (irassi za zvezo trgovcev, dr. Silvio Alcsani za obrtniški odsek, dr. Ottavio Glieri za zvezo kmetovalcev, dr. Gonzalo K u iz de Balesteros pa za zvezo denarnih iu hranilniških zavodov. Eksc. Grazioli je prišel v spremstvu strokovnjaka pri osmem oddelku, dr. Apolloniiu. in poveljujočega častnika pri karabinierjili, pribočnika majorja Baroni ja. Ko je predsednik zveze pozdravil Visokega komisarja in zbrane predstavnike, jc povzel besedo dr. Marcbesoni, ki je razložil namen zasedanja, da namreč Visokemu komisarju poda poročilo o dosedanjem delovanju zveze in o njenih štirih odsekih. Re-kel je med drugim: »To ni sestanek prav vseh voditeljev, kajti vseh ie čez sto. pač pa zaključno in stvarno poročilo o prvem letu delovanja nove organizacije. To leto ie bilo posebno plodno. kajti šlo je za presnavljalno orcnnizatorno dobo, ki je dala profesionalnim združenjem v pokrajini novo obličje v skladu s sindikalnimi in korporativnimi načeli kraljevine. V' kolikor ie bil ta ustroj že vsebovan v dosedanjih organizacijah. pa se ie v celoti ohranil. Predsednik zveze in predsedniki posameznih združenj vam prcdnnšaio do podrobnosti uspehe tega dela. Jaz sam se boni oineiil lo na to. da bom z zadovoljstvom poudaril, da ie dokončana organizacijska doba in da ic delovanje zveze v polnem teku. vodi ga povsod cilj. da je treba čuvati koristi pokrajine in se z vso odgovornostjo lotevati nalog, ki so bile postavljene.« Dr. Marcbesoni ie potem poudaril dosedanje delo na posameznih področjih, katero so izvedli strokovnjaki, voditelji in tajniki, podčrtal tudi vse delo. ki so ga na tem obširnem in važnem področju naredili delodajalci, nakar ie izrazil živo in odkrito priznanje Visokemu komisarju zn vso podporo in za vse razumevanje, ki so ga pri njem vedno našli, in mu zagotovil, da so delodajalci odločeni nadaljevali z delom, zavedajoč se težkih in važnih nalog, ki iih Čakajo pri vedno naprednejšem in harmoničnem včlenjevaniu pokrajine v politično gospodarsko organizaciio. Takoi nato ie povzel besedo predsednik Pokrajinske zveze, ki je razložil vse orožno delo pokrajinske zveze delodajalcev. Dejal ic med drugim: Poročilo predsednika zveze delodajalcev Ekscelencal Naša zveza, ki ji je pripadla naloga celotnostnega in izključnega predstavljanja koristi vseli delodajalcev v Ljubljanski pokrajini. ie bila ustanovljena z vašo uredbo št. 151 od 15. novembra 1941-XX in z uredbo, ki ie vsebovala navodila za izvedbo šl. 152 z dne 17. novembra 1941-XX. Takoi no objavi ustanovne uredbe, se je zveza lotila organizacijskega dela. Naiprei so bili s komisnriatskimi ukazi imenovani voditelji zveze: predsednik, strokovniak in tajnik, potem pa z ukazi Vaše Ekscelence tudi strokovnjaki za posamezna združenja, ki spadajo v zvezo. Maja 1942-XX je bil prvi sestanek sveta, ki ic dal navodila zn delo in izročil izvršnemu odboru funkcije in polnomočia sveta zn nujne primere, ko je bilo treba izreči odločitve v številnih vprašanjih. Svet ie na svoji prvi seji izbral tudi člane izvršnega odbora in člane sindikalnega zbora. Po tej seji ic svet z izvolitvijo izvršnega odbora ustvaril praktično telo za prvo poslovanje zveze, nakar ie slednja začela z organizacijskim delom v štirih glavnih delodaialskib skupinah. Izvršni odbor sc ie sestal petkrat in ie pretresal mnogoštevilna vprašanja, nanašajoča se nn vse kategorije včlanjenih delodajalcev. Izvršni odbor je odobril zaključne bilance združeni za lelo 1941. in začasni proračun zveze in vključenih združeni, določil pa ie tudi obvezne prispevke delodajalcev zn 1. 1942. in 1943. in podal svoje mnenje glede ugovorov, ki so iih proti odmeri prispevkov podali predsedniku zveze nekateri dclodnjnlci. Izvršni odbor je dal ločna navodila za vključitev posameznih kate-gorii podjetnikov, ki doslej še niso bile vključene v štiri združenja, katera tvori io odseke zveze. Izvršni odbor je sklenil in odobril pravila Visokega komisariata. nakar so bila objavi jena v uradnem listu. Tako je bil ustvarjen normativni temelj zn delovni razvoi združeni. V soglasiu s pravili ic izvršni odbor imonovnl predstavnike delodajalcev za posamezne sekcije pokrajinskega korporacijskega sveta in drugih organizmov, kakor in koder so to zastopstvo zahtevale pristojne oblasti. Seveda pa ie izvršni odbor sklepal tudi o razmeriu do usluž-benstva. kadar ie bilo to potrebno. Ko so bila urejena združenja, je preostala še naloga, kako vključiti vse kategorije. V ta namen je bilo poskrbljeno, da so dosedanja združen ia prevzela razne deloda ialske organizaci ie, ki so obstajale v pokrajini. V prvi vrsti ie šlo za preobrazbo nekaterih že obstoječih organizacij, ki hi smele tudi v smislu sedanjih orgnnizutornih predpisov nadaljevati s svojim delovanjem, seveda v skladu z novo postavljenimi nalogami. Po drugi strani so se zlile v štiri enotne kategorije tudi neštevilne male stanovske združbe, dočim so bile nekatere ruz-puščene. ker niso imele razloga za svoj obstanek. Združenje trgovcev je prevzelo sedem starih okrajnih trgovskih organizacij, skupaj z njihovo zvezo, dalje tudi 13 krajevnih gostilniških združeni skupaj z njihovo zvezo. Na temelju sklepov pristojnih organov zveze so morale v zvezo stopiti tri druga trgovska združenja. Dosedanje tri branilniške organizacije so stopile v eno samo, in sicer v zvezo kreditnih in zavarovalniških zavodov. Silno veliko pa je bilo število obrtniških organizacij, ki so sc zlile v obrtniško sekcijo, katera ie odsek zveze industrijcev in obrtnikov. Več kot ,35 takšnih obrtniških organizacij ie bilo doslej vključenih v obrtniško združenje. Zveza industrijcev in obrtnikov je prevzela razen zveze industrijcev tudi sedem starih industrijskih kategorij. Končno se je naša organizacija izpopolnilo s priključitvijo kmetijske zbornice k pokrajinski zvezi kmetovalcev. Organizaci ia zveze in pripadajočih združeni je torej končana. Posamezni orgnnizmi imajo svojn pravila, delo zveznega urada ie obsežno in doslej so sc pokazali lepi uspehi že na mnogih področjih. Kolikor pa se tiče celotnega organizacijskega sestuva zveze, pa se reče. da ohstnia zve-zu iz štirih pripadajočih združeni, katerih predsedniki bodo Vaši Ekscclenci podali posebna poročilu. Kar se pa tiče finančnega stanja združeni in dotoka prispevkov, pa zveza poudarja, da je to stanje navzlic trenutnim tcžkočaiu gospodarskega in političnega položaja pokrajine zadovoljivo. izvzemši zvezo kmetovalcev, katere proračun ie izkazal deficit, ker ni imel iz pokrajine skoraj nobenih dohodkov. Kolikor pn se tiče celotnega iznosa bilance, ki je znašal zn letošnje lelo 2.101.354 lir. računamo v letu 1943. z dohodki 2.332.543 lir. kar pomeni zvišanje za 231.189 lir. dočim sc bo odmera prispevkov, ki so letos znašali lir 1.687.492, povečala na 1,917.093 lir. To pomeni povečan ie zn 229.601 liro. Ce se upošteva, dn se je bila bilanca za zvezo kinctovalccv in njenega prispevka letos računala Ic za sedem mesecev in da so se stroški za osebje močno dvignili zaradi izboljšanja, ki so biln v korist osebja odrejena, potem se lahko trdi, da ie končna bilanca za prihodnje leto približno enaka bilančni vsoti zn letošnje leto. Glede kolektivnih delovnih odnošajev se je razvilo vneto delovanje, čo upoštevamo, da se jc to delovanje razmahnilo v začetnih mesecih organizacije in je šlo časovno vzporedno z njo. Zveza je sklenila, odnosno so še v teku zadevna pogajanja, več ko 40 kolektivnih delovnih pogodb, ki so urejali kolektivne odnošajc za približno 10.000 uslužbencev podjetij in za razne kategorije podjetnikov. V letošnjem letu je bilo pri uradu zn nadzorstvo dela vpisanih dvajset kolektivnih pogodb, in sicer za te-le panoge: denarni zavodi, zavarovalna podjetja, žage, usnjena industrija, grafična industrija (za faktorje), kemična tovarna »Moste«, tovarna pločevine »Saturnus«, knjigoveznice, mizarji, čevljarji, slikarji, inštalater-ji, dimnikarji, damski krojači in šivilje, krojači, modistke, kamnoseki, brivci in frizerji ter poljedelski delavci. V zadnjem času sta bili podpisani dve važnejši pogodbi: za trgovsko osebje ter za uslužbence hranilnic v Ljubljani. Vrh tega so v teku pogajanja za gozdne delavce, za rudnike, stavbarstvo, tekstilno industrijo, pletilstvo, tovarne za metle, za industrijske in obrtniške uslužbence, vrtnarje, strojnike in uslužbence v javnih obratih. Samo trikrat je bilo treba sklicati razsodišče: v sporih v pivovarni »Union«, v papirnici »Vevče« in v grafični industriji. Delo, ki ga Zveza opravlja na tem polju, ni samo tehnično, marveč v prvi vrsti delo splošne usmeritve, v kolikor je Zveza prva in zadnja inštnnca za pogajanja ter kot taka spravlja v sklad in ureja delo združenj. Čeprav Zveza ne vodi pogajanj v tehničnem smislu, je imeln mnogo dela z odobritvijo pogodb. ki so ji bile poslane v pregled, ter z uvajanjem sprememb v zadevnih besedilih za urejeno delovanje v tem času. Na pravem gospodarskem polju je bilo treba končno razviti prav važno delo. Zelo mnogo vprašanj je bilo, za katerih rešitev se je Zveza zanimala. Zveza delodajalcev sodeluje s svojimi zastopniki v organizacijah, ki jim je bilo poverjeno nadzorstvo na raznih področjih pridelave in razdelitve. Združenja in Zveza sama so se tudi neposredno zanimale za delovanje nadzorstva pridelave iu razdelitve ter so svoje delo razvijale zlasti v nadzorstvu nad surovinami in nad nekaterimi važnimi pridelki, kakor les, usnje, steklo in keramika, vino, tekstilni proizvodi in oblačila. Zveza je pristojne organe in urade opozarjala na težave, v kutere so zašle razne panoge pridelave in razdelitve, ter se z njimi vred trudila, da bi ugladila gospodarske posledice, ki jih je bilo občutiti zaradi neugodne konjunkture v nekaterih punoguh pokrajinskega gospodarstva. Kar zadeva ureditev cen, si je Zveza prizadevala za revizijo cen posameznih kategorij s tem, da je podpirala zahteve pri pristojnih organih Visokega komisariata. Tako se je trudila za revizijo cen premoga, dnevnikov in mleka ter ublažila zahteve kategorij glede na potrebo, da mora biti upoštevan porast cen življenjskih potrebščin. Zveza je opravila mnogo naporov, da bi premagala ovire, do katerih je prišlo zaradi ukrepov v zadnjih mesecih. Zahvaljujemo se za globoko razumevanje, ki smo ga našli pri pristojnih oblasteh ter pri vseh uradih. Z ljubeznivo skrbjo so nam dokazali, da so upoštevali gospodarske potrebe pokrajine. Tehtno je bilo tudi delo v korist članov za rešitev važnih gospodarskih problemov in naša Zveza se je lotila proučevanja številnih vprašanj glede teh problemov. Od najvažnejših del je treba omeniti predlog za ustanovitev upravnega sodišča za našo pokrajino, ki je, knkor znano, ostalo izven ozemlja pokrajine, in na ta vprašanja obračnmo pozornost Vaše Ekseclcnce tudi na tem mestu. Zveza je z Zvezo delavcev vred predlagala tudi potrebno reformo davčnega sistema za nekatere vrste dajatev, zlasti za davek na mezdah. Znano nam je, da to vprašanje prav zdaj proučujejo. Ob zuključku svojega poročila čutim dolžnost, da se toplo zahvalim Vaši Ekscelenci za vse zanimanje, ki ste ga pokazali pri reševanju gospodarskih problemov pokrajine, posebno pa še do naše Zveze. Vaše globoko razumevanje nam daie popolno upanje, da bodo gospodarstvo v pokrajini in zlasti produktivne kategorije, ki so vključene v naši Zvezi, v Vas imele tudi v bodoče najvišjega in najvernejšega tolmača, čigar plodna in skrbna delavnost ie trdno jamstvo za gospodarski napredek te poltrajine. Po obširnem in izčrpnem poročilu predsednika Zveze so podali svoja poročila predsedniki Združenj, ki so najprej prikazali delo, opravljeno v preteklem letu, ter nato očrtali probleme, ki zanimajo posamezne kategorije. Predsednik industrijskega združenja je govoril o delovanju združenja ter podal podronno poročilo o gospodarskem delovanju s posebnim ozirom na določene industrijske panoge, ki bolj od blizu zanimajo gospodarstvo pokrajine, ter naposled orisal sindikalno delovanje Združenja. O tem in o ostalih poročilih, ki so sledila, bomo v prihodnjih dneh prinesli daljše izvlečke. Nato je govoril predsednik odseka za obrt, ki je popisal opravljeno organizacijsko delo in poudaril udeležno slovenskega obrtništva na sejmu v Milanu. Predsednik Združenja trgovcev je podal izčrpno poročilo o delovanju Združenja, ki obsega 22 sindikatov, o katerih važnosti v sedanjem času ni treba navajati posebnih dokazov. Najprej je orisal jasen okvir organizacije ter potem govoril o njenem delu na raznih področjih in o problemih, ki zanimajo razne kategorije. Nič manj zanimivi glede opravljenega dela jn problemov, s katerimi se je bavila, nista bili poročili predsednika Združenja poljedelcev ter predsednika Združenja za kredite in zavarovanje. Tudi ti poročili — kakor ostala — bomo objavili v prihodnjih dneh. Navodila Visokega komisarja Naposled je spregovoril Visoki komisar ter podal splošen okvir gospodarskega položaja pokrajine od aprila leta 1941. pa do danes. Prikazol je ukrepe zu postopno včlenitev pokrajinskega gospodarstva v narodno gospodarstvo ter posebej omenil vzroke izrednega značaja, ki so to včlenitev zavlačevali ter ustvarjali težave v normalnem razmahu na nekaterih odsekih produktivnega življenja v italijanski Sloveniji. Z živim veseljem je vzel na znanje, da je korpocarijski sistem v novi pokrajini zdaj že dejansko in umno ustvarjen v korist vseh pridelovalnih slojev in tako pospešeno, toda skladno in konstruktivno nadomestil razpuščene strankine organizacije. Visoki komisar je nato dal navodilo za nadaljnje poglobitveno delo, ki ga bodo morale sindikalne organizacije razvijati v prid lastnih zastopnikov v splošnem okviru narodnega gospodarstva. Potem je odredil, da je treba v kratkem rešiti maloštevilne pokrajinske pogodbe, ki jih zdaj sestavljajo in ki bodo nadomeščale podjetniške pogodbe, ter poudaril brezpogojno potrebo, da morajo ostati cene nespremenjene, da ne bi povzročili še nadaljnjih motenj v cenah življenjskih potrebščin. V svojem govoru je Visoki komisar navzočnim dejal, da bodo problemi, ki mu bodo predloženi, predmet pazljivega proučevanja, da bodo hitro rešeni. Naposled je Eks- Kulturno poslanstvo GILL-a Zvezno poveljstvo je sklenilo, zavedajoč se važnega vzgojnega pomena, dp priredi pod pokroviteljstvom Visokega komisarja 15dnevne mladinske predstave v ljubljanski Drami za vse člane organizacije GILL-a. Tako je imeorga nizi ranče. Umetnostna razstava športnih motivov Umetniški duh te pokrajine, ki se izraža v delih slikarjev, kiparjev in drugih umetnikov, bo dobil poudarka v umetnostni razstavi športnih motivov, ki pomeni novo pobudo CONI-ja. Prireditev, ki bi se naj vršila septembra tega leta, in ki iz tehničnih razlogov takrat ni mogla priti do uresničenja, bo prihodnje leto od 5. do 20. junija Številni umetniki so že predložili svoja dela, kar bo dalo pobudo tudi drugim, da bodo dokazali, da je vsaka nova pot s 6trani ljubljanskih •umelnikov dobro sprejela. Dolgotrajen rok bo dal našim umetnikom dovolj priložnosti, da se bodo lahko poglobili v nove motive, ki so jim na razpolago in ki &e tako lahko upodobijo v plastični ali slikarski umetnosti. Ce se zdi mlajšim umetnikom, ki imajo več zveze 6 športom, ta razstava lažje izvedljiva, bi morala vzbuditi zanimanje tudi med starejšimi, kajti umetnost ne pozna zaprek kakor šport. Po navodilih za to razstavo mora umetnina upodabljati prizor vaje v naf>onu telesne moči ali prizor tekmovanja. In kdo od naših umetnikov bi lahko trdil, da 6i ne more predstavljati podobo smučarja, ki je v poletu čez skakalnico, atleta v hipu. ko vrže kopje, napore tekača, ki se bori za prvenstvo v teku, ali plavača, ki reže vodo hitro ali počasi...? Obširno je športno področje, v katerem se lahko umetnik udejstvuje, veliko je motivov, ki mu iahko dajo navdiha in jiobiide za umetniško ustvarjanje. Vse lepe umetnosti 60 lahko in morajo biti zastopane: oljnate slike, akvareli, risbe, lesorezi, kiparstvo vseh vrst, plastika kolajne. Prepričani smo, da naš fjoziv ne bo brez odmeva, zakaj razstava je v interesu umetnosti in umetnikov samih. Imenovanje župana občine Mokronog Ker se je pokazala potreba jv> nadomestitvi izrednega komisarja občine Mokronog v osebi Majcena Franceta, |e Visoki komisar imenoval novega komisarja v osebi fašista Maria Reschigga. Komisarju okrajnega načelstva v Novem mestu 6e naroča, da izvrši* to odločbo. Nov komisar v Ribnici Visoki komisar je imenoval namesto dosedanjega izrednega občinskega komisarja Rudeža Marka, novega občinskega komisarja v osebi lašista Enrica Asnaghija. Komisar okrajnega načelstva v Kočevju ima to odločbo izvršiti. Imenovanje župana občine Kostanjevica Likar jože pok. Jožefa se imenuje za župana občine Kostanjevica z veljavnostjo od 15. decembra 1Q42-XXI. Komisarju okrajnega načelstva v Novem mestu se naroča, da izvriš to odločbo. Razdeljevanje racioniranih živil Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani poziva vse trgovce — razdeljevalce racioniranih živiL da dvignejo nakazana živila od 18. t. m. dalje v skladiščih Vidmar, Gradišče 12, in Frohlich, Trnovski pristan, po naslednjem abecednem redu: sobota 19 decembra A—J. ponedeljek 21. decembra K—M. torek 22. decembra N—K, sreda 23. decembra S—Z. 0|x>zarja se, da se izdaja v skladišču Vidmar moka. riž, testenine in sladkor od 8—12. v skladišču Frohlich pa ostalo racionirano blago od 13.30-17. -Ar Enoten delovni čas za denarne zavodo v Kraljevini. Konfederacija denarnih zavodov ter Konfederacija uslužbencev denarnih zavodov sta med drugim sklenili kolektivno jrogodbo, po katerem se bodo denarni zavodi preusmerili na enotni delovni čas. V ta namen bodo od pokrajine do pokrajine napravljeni j)osebni sporazumi z ozirom na tehnične jx>trebe, jootrebe delavstva in morebitnimi možnostmi ustanovitve podjetniških menz. Napisi na Hrvatskem. Do 1. januarja 1943 se morajo vsi poslovni napisi na Hrvatskem prilagoditi predpisom, ki predpisujejo hrvatska imena in novi moderni hrvatski pravopis. celenca Grazioli veščakom in voditeljem izrazil svoje zadovoljstvo in zahvalo za opravljeno delo ter prejiričanje, da bo s popolno normalizacijo pokrajine produktivno gospodarstvo pokrajine spet pospešeno napredovalo v korist prebivalstva. Pred zaključkom sestanka je odredil pozdrav Kralju in Duceju. 1«:. Tjji. Bi. Tjl^ (SI ,!jjr fi .jjjf 26 CESARICA S TRPEČIM SRCEM UiiliiiniilliSliH-iHfflililifflnilffliilil Od tedaj naprej se je začela nova doba v Rudolfovem življenju. Vsi njegovi znanci so se prestrašili, ko so ga videli, kako se je telesno in moralno spremenil. Vedno je bil utrujen in izmučen, koža je bila suha, roke so se mu tresle, oči so bile nemirne in vročične, prehajal je iz. žalosti v jezo, jvoslal je redkobeseden in skoraj nekoliko bebast. Besede, ki jih je redko sejal, so izpričevale, da je začel izgubljali jKigtim, Prejšnje lepe sanje, velike jvolitične in socialne reforme za obnovo Avstrije, je sedaj proglašal za bedarije in neumno privide. Da bi se otresel občutja stalne utrujenosti, se je zatekel k nevarnim sredstvom: morfiju in alkoholu. Vsak dan si je tako dolil nekoliko okrepila in navdušenja za življenje. Toda njegove telesne sile so dejansko propadale. V sredini lela 1883 so se njegovi bližnji prijatelji zelo prestrašili. Rudolf je vedno pogosteje govoril o samomoru. Občudoval jo tiste »pogumnežcC, ki so življenje tako zasovražili, da se jim je zagnusilo in tako treščili v pogubo svoje duše. Ta mrtvaška misel je počasi dobivala jasnejše oblike, zaželel si je, da bi umrl v naročju ženo, ki bi jo pregovoril, da je potrebno umreti. Večkrat ic svoji ženi z revolverjem v roki grozil, da jo Ivo ubil. Ko jo bo ustrelil, se bo oh njej še sam ustrelil. Nekega dne je neki svoji prijateljici predlagal, da naj skupno umreta, toda ta je prestrašena zbežala. V oktobru 1888 se je Štefanija zastonj trudila, da bi cesarju odprla oči in mu razložila stanje svojega moža Rudolfa. Franc Jožef ji je ljubeznjivo odgovoril: »Vse to si samo domišljaš. Rudolf je zelo dobrega zdravja... Priznam, da je nekoliko utrujen. Preveč dela in vedno je na potovanju... Dalj časa bi moral ostajati ob tebi... Ne, nikar se ne vznemirjaj.« Nato jo je objel, poljubil in odslovil. Od tega dne naprej nI več dvomila, da je Rudolf obsojen »na najbolj žalostno usodo, na počasno umiranje, na najstrašnejšo smrt.« Dvanajsto poglavje. Dasi jo resar svoji snahi govoril zelo lepo in zadovoljivo o svojem sinu, je bil vendar zelo zaskrbljen zaradi zdravja, obnašanja in nazorov svojega 6ina. Še bolj se je bal za sina zaradi njegovih nazorov ln vodenja. Cesar je svoje dnevne dolžnosti opravljal s tolikšno disciplino, da je bil prepričan, da b| Rudolf zopet bil poln vseh moči in zdravja, če bi začel živeti bolj redno in mirno dnevno življenje. Toda pred kratkim se je izražal tako pametno o političnih in socialnih načrtih, da je cesar mislil, da se bo sin vendarle vrnil na pravo jx>t. Dokler pa se ne bo povrnil na pravo pot, da cesar ne bo pripustil k nobeni važnejši vladarski zadevi. O teh najtežjih vprašanjih za habsburško monarhijo cesar ni imel nikogar, s komer bi se mogel posvetovati. Franc Jožef ni imel nobenega prijatelja ali zaupnika. Prav rad bi se posvetoval z Elizabeto, ker je bila ona »cesarica«. Toda že dolgo so več ne zanima za politiko, zlasti pa od tedaj ne več, ko je Andrassy odšel iz vlade. V lastni državi jc postala prava tujka. Sicer pa so ji »krivoverski« Rudolfov! nazori ugajali. Toda odkod priklicati ženo in cesarico. Bila je vedno na poto- vanju in dvor je tako zasovražila, da je poteklo že celo leto, odkar se je zadnjič prikazala na dvoru. Bil je sam, vedno popolnoma sam in to ga je zelo bolelo. Kajti svojo ženo je ljubil in je vedel, da se potepa po svetu samo zaradi tega, ker je bolna, nemirna, sicer pa tako lepa, tako plemenita, tako duhovita in tako bogata na duši in na srcu I Zato ji piše svoja pisma zelo ljubeznivo: »Moja draga dušica... Moj ljubljeni angel... Moja misel je vedno pri tebi... Kadar pomislim na tebe, mi pridejo solzo v oči... Zamišljeno in z bolestjo v srcu štejem dneve, preštevilne dneve, ki me še ločijo od tvojega povratka... Ti si moje edino veselje, edina luč v mojem življenju« Največkrat se je podpisal »Tvoj mali...« Elizabeta se je začela zavedati, da je s svojo odsotnostjo preveč manjkala svojemu možu in da ni izpolnjevala svojih dolžnosti. Ni bila ne žena, ne cesarica... Toda kaj storiti?... Neka strašna sila jo podi po svetu. Ali se more Ahasver kje ustaviti? Ko je nekega dne tako zelo trpela zaradi stalne odsotnosti, jo je zapeljala čudna misel. Nekaj tednov poprej je načelnik cesarjevega kabineta dvorni svetnik baron Prczilesky prejel od cesarja naslednje uradno opozorilo: »Želim, da mi obenem s časniki vsak dan predložite tudi sporede mojih gledališč.« Dvorni svetnik in njegovi tajniki so bili zelo začudeni Kaj pomeni ta cesarjeva radovednost?... Zgaran in ves v skrbeh je cesar poleti in pozimi začel delati ob štirih zjutraj in nI skoraj nikdar ! hodil v gledališče; samo ob izrednih prilikah je prišel v dvorno gledališče ob priliki dinastičnih praznikov in ob sprejemih tujih vladarjev na Dunaju. Jezuitski general Led6chowsky in Slovenci »Slovenec« je dne 17. t. m. prinesel kratko •znako pokojnega jezuitskega generala p. Ledo-ehovvskega. Članek je poudaril, da so se člani njegove rodbine, ki sc zavzemali odlične položaje, s pokojnim generalom vred odlikovali jx> posebni or-ganizatorični sposobnosti. Poudaril je tudi njegovo spoštovanje do Slovencev, ki ga je pokazal 6 tem, da je nečaka jx)kojnega škofa Jegliča, dr. Antona Prešerna, imenoval za svojega slovanskega asistenta v generalatski kuriji. K razmerju generala Ledčchovvskega do Slovencev pa je dobro omeniti še neko njegovo pohvalno izjavo o Slovencih, ki jo je podal pred odlično mednarodno družbo — gojencev Kolegija Germanika v Rimu 1. 1920, izjavo, ki je prišla iz njegovih ust, kakor se je vsaj meni zdelo, cisto nepričakovano in ki je na V6e navzoče napravila globok vtis. V tistem času je jezuitska kurija stanovala v posebnem traktu Kolegija Germanika. Gojenci zavoda smo imeli večkrat priliko videti drobnega, a tako poduhovljenega jezuitskega generala Ledo-chovvskega — črnega papeža, izvrsten par belega ->apeža Benedikta XV., ki je bil izvoljen isto leto ot on. 2e njegov pojav je bil glasna pridiga. Ob izrednih prilikah pa je prišel tudi osebno med nas in je v družabnem govoru razvijal pred nami zanimivo sliko o cerkvenem položaju po vsem svetu. Videli 6tno, kako je bil o vseh, tudi najmanjših in E; najbolj oddaljenih rečeh dobro poučen. Koliko novega nam je razodel! O priliki nekega takega njegovega obiska sta v krogu poslušalcev stala v svoji vojaški obleki dva Slovenca abiturijenta, ki sta se odločila za teologijo, pa se iz vojaškega ujetništva še nista mogla vrniti domov v Ljubljano in sta dobila začasno gostoljubno 6treho prav v Kolegiju Germaniku. General Ledochovvski 6e je seveda takoj, ko ju je opazil, zanimal, odkod sla in kakšne narodncsti sta. Ko 6ta mu na stavljeno vprašanje odgovorila, da sta Slovenca, je general s pomenljivim poudarkom vsemu krogu poslušalcev raznih narodnosti dejal: »Slovenci so eden izmed najbolj organiziranih narodov na svetu.« Slišati to 6odbo iz ust moža, ki je imel (ako temeljit pregled čez ves svet, ni v nikomur moglo vzbujati dvome o njeni resničnosti. Na tuje narodnosti je ta izjava vplivala kot novo razodetje iz genralovih ust, da so se vsi s spoštovanjem ozrli po na6 Slovencih, nas Slovence pa je seveda navdajala z upravičenim ponosom. Dasi ni torej nihče dvomil o resničnosti njegove izjave, se je, kakor rečeno, viSaj meni zdela čisto nepričakovana. A sedaj, ko je »Slovenec« poudaril, kako zelo so se člani njegove rodbine z njim vred odlikovali po organizatorjem sposobnosti, mi je naenkrat jasno, zakaj ga je prav ta naša sposobnost tako zanimala in zakaj jo je tako ponienliivo 1 tudi javno poudaril. J. T. Na grobovih duhovnikov-mucencev Nahtigala in Cvarja Šestmesečni jubilej 6voje mučeniške smrti slavita 18. decembra naša duhovnika — g. žur>-nik Nahtigal in kaplan Cvar Fr. iz št. Ruperta, ki sta med prvimi borci našega naroda dala svoji mladi življenji v boju za Kristusa proti največjemu sovražniku naroda in vere — komunizmu! Kaplan Cvar obhaja obenem svoj 29. rojstni dan. Isti dan umorjen in prav tam pokopan je Jakoš iz Roženberka. Sredi gozda pod vasjo so partizani zagrehli svoji žrtvi na izredno majhen prostor, kjer še danes počivata. Iz skrivnostne tišine gozda danes še bolj prepričljivo oznanjata resnico njim, katerim se niso odprle oči kljub tisoč in tisoč žrtvam slovenskega komunizma. Teh torej ni več med nami; pridigata onim, ki so še pred meseci odobravali njun umor, ki pa razočarani nad par-tizanstvom obžalujejo svojo zmoto in se vračajo k resnici. Hvala Bogu njih število raste; najlepše govorita tistim, ki so ostali zvesti resnici tudi v najtežji preizkušnji v trpljenju in smrli. ........................................******** Hud komunist ubit Ljubljana, 18. dec. V torek, dne 15. decembra, zvečer je policija v reaiitetni pisarni »Interpromet« na Cesti 3. maja presenetila hudega komunističnega terorista Slavka Gahrenjo, doma iz Celja, stanujočega v Mostah, šušteršičeva ulica 3. Ko mu je policija napovedala aretacijo, je poskušal streljati z revolverjem. Varnostni organi so nato odgovorili z enakim sredstvom ter Gahrenjo težko ranili. Bil je prepeljan v bolnišnico, kjer je nato umrl. Pri preiskavi na njegovem stanovanju v Mostah je policija našla neverjetno količino vsakovrstnega komunističnega materiala. — Uspeh varnostnih organov je s tem odkritjem pomemben. Enaka usodo čaka tudi druge teroriste. Nič ni tako skri-tega... Razstava ljubljanskih akvarelov Bruna Vavpotiča Priznani naš umetnik akad. slikar Bruno Vav-potič se že dalj časa uveljavlja v naši javnosti na način, ki predstavlja v našem umetniškem življenju izjemo: slika namreč akvarele, t. j. z vodnimi barvami, torej v tehniki, ki je pri nas redka. Njegovi motivi pa 60 skoraj izključno iz sredine ljubljanskega mesta. Jasnost njegovih akvarelov in popolnoma posrečeno podano lirično razpolOzenje, na-pravlja iz Bruna Vavpotiča pristnega slikarja in poeta mesta Ljubljane. Zato vzbuja prav sedanja njegova razstava, ki jo je priredil v izložbi tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici splošno zanimanje vsega umetnost ljubečega občinstva, zlasti pa seveda Ljubljančanov. Razstavljenih je šest lepih akvarelov, ki predstavljajo poglede od palače »Dunav« proti pošti, Zimski motiv na Cankarjevem nabrežju, Vodnikov trg, pogled na nove Plečnikove tržnice, pogled na Selenburgovo ulico in pa jesensko razpoloženje v fasadi frančiškanske cerkve. Umetnik Bruno Vavpotič dokazuje 6 temi akvareli ne 6amo svoje rutine v tehniki akvarela, temveč tudi velik notranji poetični dar. Le na ta način se mu posreči, da v teh lepih slikah podaja pravo jjodobo našega mesta, kakor je v sodobnosti. Zato opozar-mo občinstvo na to prikupno razstavo. Nje blagoslavljata, zanje prosita milost stanovitnosti. Prijazen gozdič, ki je bil dosedaj manj znan, je danes prava šentruperska božja (iot. Truma vernikov roma nedeljo za nedeljo s cvetjem v roki na njuna grobova. Tako vse ljudstvo tiho, a odločno obsoja vso tiste, ki so kakor koli njuno smrt zagrešili. Ko se približajo grobovom, iz spoštovanja kakor na svetem kraju utihnejo. Nato pokleknejo matere in dekleta, možje in otroci. Med jokom in bolečino, ki jim stiska srce, molijo rožni venec. Matere jokajo za svojima gorečima pastirjema, ki sta vse žrtvovala zanje in njene otroke. Prosijo za nasvet v težkih družinskih skrbeh in tolažbo v bridkostih. Dekleta, zvesta naukom svojih vodnikov, izkazujejo njima hvaležnost za tisoč naukov in tisoč dobrot, ki sla jih vsem bogato delila. Tu sla zdaj voditelja Marijinih družb. Iz groba jima govorita vse bolj razumljivo, vse. bolj prepričljivo kot na shodih: Ostanite zveste Kristusu, drago Marijine hčere — zveste v boju in če treba, tudi v smrli, kakor sva vas učila in s svojo niučeniško smrtjo potrdila. »Zakaj trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s prihodnjo slavo... s slavo, ki se je že razodela nad nama « Možje žalujejo za dobrim očetom, ki jim je bil moder svetovalec pri družini in gospodarstvu, radodaren z uslugami in svet vodnik v du hovnem življenju. Najbolj prisrčna pa je molitev malih otročlčev, ki obsujejo grob z najlepšim cvetjem, prižgo svečke in nikjer tako zbrano kot tu odgovarjajo pri molitvi rožnega venca, ter prosijo: »Vsemogočni Bog odpusti greh naše fare, da je slovenska roka umorila dva pastirja tvoje črede. Odpustite Vi, gospod župnik. Med nami ste bili in Vas nismo poznali. Zdaj, ko ste mrtvi, bi Vas prosili odpuščanja za vso faro. Radi bj spet slišali Vaš glas. Toda Vas več ne bo. Šli ste, ker Vas nismo razumeli, in zdaj, ko Vas ni, Vas razumemo. In Vi, gospod kaplan, odpustite. Mlad ste morali z liožje njive in slovenska roka je zadušila Vaše načrte, ki so še spali v Vaši duši. Mimo Vas smo hodili in Vaših besed nismo sprejemali, danes, ko molče Vaša usta, vemo, da ste imeli prav.« Gospodarska moč evropske celine Gospodarski bilten agencije Štefani prinaša naslednje zanimive podatke o gospodarski moči evropske celine: Evropska celina obsega obenem z zasedenimi vzhodnimi ozemlji danes okoli 400 milij. prebivalcev, od katerih živi 330 milij. na področju interesne sfere osi, kar je več kot imajo druge velike sile na 6vctu z izjemo Japonske, ki pa je zaveznica osi. Zaostaja ameriška celina s svojimi 275 milij. prebivalcev, nadalje tudi Afrika s 150 milij. ali pa mala Avstralija z Novo Zelandijo, ki imata komaj 10 milij. ljudi. Rusko ozemlje obenem z osrednjo Azijo in nejaponsko Kitajsko tvori komaj dve tretjini evropske moči. Od vsega evropskega prebivalstva je danes zaposleno pri delu okoli 250 milij. ljudi in je ta številka tudi v kakovostnem pogledu višja kot drugih držav. oz. blokov. Na polju prehrane je treba omeniti, da je znašala proizvodn ja žitaric okoli 160 milij. ton. mesa II, sladkorja 7, maščob za prehrano 3.5 milij. ton in krompirja okoli 160 milij. ton. Temu nasproti pa znaša vsa proizvodnja severnoameriške celine komaj 110 milij. ton žita, 8 milijonov ton mesa, 2 milij. ton sladkorja, 3.5 milij. maščob za prehrano in samo 12 milij. ton krompirja. Isto velja tudi za živinorejo. Evropa ima 25 milij. konj, 110 milij. goveje živine, 85 milij. svinj in nad 100 milij. ovac in koz. To je več kot imajo vse anglosaške države vštevši Avstralijo, Noro Zelandijo in Jiužno Afriko. Samo ovac imajo te dežele več. Prednost Evrope je tudi velika na polju zelenjave, sadjarstva itd. Ne more pa se primerjati evropsko proizvodnjo s proizvodnjo teksti-lij, rastlinskih maščob in tropičnih luksuznih živil, katerih je izven Evrope več. Vsekakor pa je samoprelirana Evrope zagotovljena. Letna proizvodnja premoga v Evropi znaša 450 milij. ton, t. j. toliko kot znaša proizvodnja vse aimerišike celine. Proizvodnja železa in jekla s po 50 milij. ton ne more konkurirati z amerL£ko proizvodnjo, je pa močna, če se pomisli na velika ležišča železne rude in starih kovin, ki se dajo izkoristiti. Evropska moč v proizvodnji gradbenega maierijala in lahkih kovin je približno enaka severnoameriški, za nekatere kemične surovine pa celo višja. Manjkajo pa Evropi zadostne količine petroleja, pa tudi nekaterih posebnih rudnin in kavčuka. Torla kemična proizvodnja teh snovi je zelo narasla. Evropska industrijska proizvodnja pa presega daleč vse druge dele sveta, številu evropskih kvalificiranih delavcev se morejo primerjati samo številke 6everne Amerike in Japonske. Okoli 50 milij. delavcev je v Evropi zaposlenih v industriji in rudarstvu. Zedinjene države in Kanada pa sta zaposlovali samo 20 milijonov delavcev, Japonska in Anglija pa okoli 10 milijonov. Ne sme se pozabiti uspešnosti ameriškega dela na tekočem traku, toda temu 6toji nasproti dej«tvo, da je to proizvodnjo zelo težko in z veliko zamudo časa spremeniti glede ciljev njene proizvodnje. To pa lahko stori evropska proizvodnja, ki temelji na kvalificiranem in specializiranem delu. »Orač« Antonu Starcu Anton Stare je bil upravitelj pokrajinske trsnice in drevesnice v Vinomeru pri Metliki. Strokovno si je nabral potrebnega znanja na grmski kmetijski šoli in so se mu — zanesljivemu ko ura in sposobnemu ter poštenemu ko kristal — ponujala lepša in materialno boljša mesta. Toda pokojnik je bil v dnu svoje dušo — pesnik belokranjskih brezovih logov in zagovornik revnega ljudstva, ki jo moralo v širni svet za koščkom kruha. Zato je odklonil vse in ostal v 6voji Beli krajini, da z rodno deželico deli dobro in hudo ter da belokranjskemu kmetskemu ljudstvu pomaga do boljših časov z vsemi svojimi talenti, ki mu jih je Bog obilno nasul v zibelko. Tako je ostal in je za svoj belokranjski narod — daroval tudi svojo kri. Človeku, ki ga je dodobra poznal, se je zdelo, da ta fant — sedaj je bil žo mož in oče — ne more imeti sovražnika. Če je kdo Belokranjco nesebično ljubil, jih je on; če je kdo iz vsega srca želel sončni deželici dobro, ji je on. In vendar je imel sovražnika: ne on sam, ampak njegovo pošteno mišljenje in delo jih je Imelo. Odvedli so ga in umorili — pesnika belokranjskega »Vstajenja^. Z Belo krajino upravičeno žaluje za Tonetom ves naš knietski 6tan, zakaj z njim je zgubil vodilnega delavca v borbi za lepšo bodočnost. Tudi »Orač« se sklanja nad njegovim neznanim grobom nekje v gozdovih bujnih Gorjancev. Takoj v prvo številko je napisal pokojni Stare sestavek s tehtno vsebino in kleno, pesniško besedo: »Naše zemlje se drži znoj in kri očetov, in mi smo zato tu, da jo branimo...« (-.Orač« I, št. 1, str. 20.) »Ali niso naši predniki 6adili drevje in trtje, da mi od njega danes uživamo, njih pa, ki so sadili, ni več?« Tudi rajni je sadil drevje in trtje, a ga ni več. Njegova velika žrtev nam je |x>rožtvo, da bo drevje in trtje, ki ga je on posadil, pa naj ga je sadil v zemljo ali v srca, rodilo stoteren sad. Njegova in naša Bela krajina se je zavila v črno. Toda po njegovih bregovih in iogih plava dih velike nedelje, Tone, kakor si nekoč zapisal. Takrat bo Tvoja žrtev j>oveličana. (»Orač«, št. 9—12, 1942.) Komunizem in morala Ce je govorjenje o komunistični morali ali bolje nemorali, moramo pomnili dvoje. Prvo jo, du je človek dostikrat boljši kakor so pu njegovi nazori. Človek je po izvirnem grehu sicer pokvarjen, vendar ta pokvarjenost ni uničila vsega, kur je v človeku dobrega. To dobro sc v človeku uveljavlja nekako nagonsko. Iako je. nekateri naravno usmiljen do siromakov; drugemu se naravno upira, kar je nizkotno; se drugi je naravno pošten in mu jc naravno inrzka lir/, ali celo krivica. Zgoditi se mora, da tak človek izgubi v življenju vsa naravna načela iu zavrze same osnove morale. Načelno bo brez morale, a dejansko bo po tistih naravnih nagonih mar-sikuj storil, kar se bo zdelo, da izhaja iz naravnih načel. To je prvo. Drugo pa je, da močno hotenje, pa naj si bo že resnično ali navidezno dobro, človeka žene na dejanje pogumnosti in požrtvovalnosti, ki jih od človeka lakih načel ni pričakovati. Oboje opazujemo tudi pri komunistih. Komunizem je zanikanje vsake morale, vendar nekateri komunisti kažejo drugačen obraz, kakor bi ga pa komunistom prisodili. Nekateri niso brez sočutja z bedo, drugi sovražijo nemoralno življenje, najbolj pa se je časih čuditi njihovi požrtvovalnosti, /lasti požrtvovalnosti mladih komunistov. Nekateri govore že naravnost o idealizmu komunističnih borcev. Seveda je lo idealizem, če je idealizem vsako gnanje za tem, kar se koinu zdi ideal. In vendar komunizem ne pozna nobene morale! Komunizem je materializem, a materializem je negacija, zanikanje vsega, kar jc duhovno. Duhovnost mora biti muteriuli/.mu le fik-cija, le izmišljotina, le izmišljen pomoček za no-duhovne cilje. Marx je to odkrito izpovedal. Marx se roga vsem moralnim načelom in vsej nravnosti. Nravnost mu je le izraz zn hotenje gospodujočega razreda. Današnja morala mu jo hotenje meščanstva. To moralo je ustvarilo meščanstvo po svoji podobi in priliki. »Ne krnili!« Kapitalistom ne bi bilo pogodu, če bi smel vsak jemati deleže njih bogastva. Zato so zapisali to prepoved na tablo »božjih zapovedi«. »Ne ubijaj!« Kapitalistom ne bi bilo všeč, če bi se smeli delavci dvigniti proti izkoriščevalcem in jih pohiti. Zato so zopet napisali na tablo božjih zapovedi prepoved: »Ne ubijaj!« »Ne prešuštvuj!« Kapitalisti zase te prepovedi nimajo za obvezno — kapitalistom je dovoljeno, kar jim prinaša ugodje, a za delavske sloje pravijo, je prav, da so vezani: urejene rodbinske razmere delovnega ljudstva so tudi zu kapitalistično gospodarstvo koristne, ker mu donnšajo z zdravim naraščajem zdravih in krepkih delavcev. Tako kapitalist, ki je ustvaril sodobno meščansko moralo, sme krasti — ali ne jemlje delavcem krvavega zaslužka? —, sme ubijati: — ali ne ubija delavcev z nezdravim in pretežkim delom? —, smo nrcšuštvovnti: — ali ne prešuštvuje? — n zn delavce so te prepovedi v interesu kapitalizma potrebne, zato jih je kapitalizem ustvaril in postavil! Tako je Marx prevrgcl vso krščansko moralo in nje božjo avtoriteto s tem, da ji je zlobno podtaknil sebičnost in ncinoralnost kapitalistov. Za materializem ni nobene morale, ki bi ne bila le utilitaristična fikcijn. Marx sc je rogal besedama »pravica« iu »krivica«, ki ju tudi naivni delavci tako radi ponavljajo. Ali je mar krivica, če kapitalist jemlje delavcem del zaslužka? Ali ni marveč to postulat sedanjega gospodarskega reda, njegov zakon? — saj_l>i brca »oderuštva« sedanji gospodarski red nujno propadel. Mnrx jc ugotovil, da kapitalizem pije dei iavcem kri, da je »krvoses«, n da hi bilo to »krivično«, te zn materialistično mišljenje neumno besede ni rabil. Za Marxoni je šel oče boljševizma. Lenin. Dobro je, kar koristi komunizmu, slabo je pa, kar nasprotuje komunizmu. Prav za prav: kar nasprotuje komunizmu, kakor si ga on zamišlja. Prav tako je Stalinu dobro, kar služi komunizmu po njegovi zamisli, ali morila celo lc njemu! Ko so imeli Leninovi najzvestejši tovariši o tein in onem drugačne misli, so se začele »čistke«. Stalin je neusmiljeno moril. Saj je umor. ki komu služi, po komunističnih načelih dovoljen in dobro delo! Vse je dovoljeno, kar služi komunizmu ali bolje komunističnim avtokratom. To je morala — nemorala materialističnega, zato pn brezbožnega komunizma. Zato nobena »inoška beseda«, nobena pogodba, bodisi Se tako svečana, nima nobene moči in trajnosti, komunizem je vsak hip pripravljen raztrgati jo, če mu kaže. Že ko zastavlja častno besedo ali sklepe pogodbe, misli le na trenutno korist in laže, ponavlja za juristi, da so »poeta servanda«-, da jo pogodbo nekaj svetega. Dn bi bila laž nekaj nečastnega ali prevara ali nekaj moža nevrednega ali kršenje pogodb nekaj tudi za države nedovoljenega, to so komunizmu le »meščanski predsodki«. Sicer tudi drugi lažejo, varajo in prelani-ljajo pogodbe, n po komunizmu je to načelno dovoljeno, zakaj komunizmu jc vsa morala neumnost. Dobro je, kar služi komunizmu, n kar komunizmu ne godi to je slabo. To je vsa morala komunistov in komunizma. d. KULTURNI OBZORNIK Razstava Mušič—Sedej—Zonič (Jakopičev paviljon) Razstavljajo trije slikarji, ki predstavljajo tri umetniške svetove. Razstava je ob:sežna in vsebuje po katalogu 63 del v najrazličnejših slikarskih izvšitvah. Zorana Mušifa že dobro poznamo. Svoje motive je iskal po Španiji, kasneje se je opajal v Dalmaziji, danes pa se privaja ljubljanskim pogledom in njeni megleni zapeljivosti. Vendar se je zadnje čase zaprl v atelje, kjer je izoblikoval vrsto zahimivih tihožitij. Fazani, svetniki, cvetlice, 6adje so snovi njegovih podob. V modrikastem soju se razkrajajo predmeti pod pritiskom slikarjevo volje v estetsko ugodne rešitve. Glavni poudarek njegove umetnosti pa ne leži toliko v kompozicionalnih ali vsebinskih problemih kakor v barvnih vprašanjih. Ves je zavzet za čim intenzivnejše obravnavanje slikarskega predmeta. Pri tem pa gre mestoma celo predaleč. Spričo interesa za barvo preveč pozablja na ostala vprašanja in tako se mu primeri, da ustvarja deduktivno, s pomočjo prekoncipirane barvne sheme. Ta napaka ni toliko opazljiva pri snoveh, ki so že 6ame po sebi (ali zgolj) barvno izrazite (n. pr. fazani), slabše pa je tam, kjer si tudi vsebina snovi (svetnika 1) išče svojega izraza. Omenil bi podobe: št. 6, 8, 1 in gvaše. Maksim Sedej je na tej razstavi gotovo najbolj izrazit iskalec. Njegova zbirka priča o zavesti, da umetnik nikoli ne sme počivati ob že ugotovljenih rezultatih, marveč da mora stremeti za vedno novimi pogledi. Seveda je vprašanje v koliko prinesejo le ti tudi kvaliteto. Bistveno se Sedejeva umetnost od zadnje razstave ni niti spremenila niti izboljšala, ter veljajo v glavnem moje tedanje kritične ugotovitve tudi še danes. Potrjeno je moje mnenje o neelementarnem, razumskem grajanju Sedejevega umetnostnega sveta, kjer pogleda izza platna večkrat izurjen estet, da ne zapišem umetnostni zgodovinar, kakor pa slikar, ki se prepušča le instinktivnim umetnostnim nagibom. Slikarjevo poznanje sodobne evropske umetnosti je tako veliko in tehtno, da se mu izredno organično priključuje ter tako stopa v »vrste mnogih podobnih slikarjev vseh dežel enakega slikanja. Soroden mu je n. pr. Kregar in zato je ludi njuna umetnost izredno podobna. In vendar kaže pričujoča zbirka jiodob razmeroma razborito težnjo po oblikovanju novega. To bj se dalo morda na kratko takole formulirati: odnos figure do prostora s čim ekonomičnejšimi sredstvi kompozicije, barve in formalne obdelave. Ta sinteza naj potem govori zase. Preproščina podob, reven videz sta le paša površnim očem, kajti v temeljih so podobe, ki tudi sicer razodevajo znanje, študirane in rafinirane. Toda, da ponovim. v bistvu ostanejo le neinstinktivni stvori, hladni zaradi brezbarvne obdelave form neživ-ljenski, mestoma kar dolgočasni. Med slikami bi omenil »Komjiozicijo«, »Počivajoči ženi«, lesoreze in gvaše. Jovan Zonič razstavlja v Ljubljani prvič. Doslej je študiral slikarstvo v Parizu. Spričo skromne zbirke je vsaka natančnejša sodba nemogoča. Njegov barvni svet je zamolkel, teman. Ogiblje se sončne svetlobe in si izbira svetlobne odtenke notranjščin. Zanimiva podoba je »Barok«, kakor ga pač gleda južnjak, kjer baročne umetnosti ni bilo vsaj v taki obliki ne, kakor na zapadu. Njegov barok je teman, kljub snovno dani razgibanosti nerazgiban, hladen. Podobno neadekvalnost srečkimo pri »Simfoniji«, kjer slikarjevo misel težko, težko podoživimo. Solidni so Zoničevi portreti. Omenil bi podobi št. 45, 46. V ostalem pa ta umetnost gotovo ni slikarjeva zadnja beseda in se bomo obširneje poinudili pri njej, ko bomo imeli priliko videti še druge njegove razstave. Razstava, ki bo odprta do božiča, zasluži paž- njo našega občinstva, kakor tudi ostali dve: pri Obersnelu in v salonu »Ribnica«. Občinstvo ima lepo priliko, da si izbere dela, ustrezajoča pač najrazličnejšim prepričanjem in okusom. — S. M. Drugi nastop gojencev Glasbene Matice Na tej produkciji so nastopili gojenci profesorjev Pfeiferja. Trostove, Zarnikove, Launa, Da-riana, J. Ravnika in rektorja Betetta. Slišali smo več prav lepo izvajanih točk. Igor Oziin je zaigral I. 6tavek Bachovega koncerta v e-duru za violino. Skladba je za stopnjo, na kateri se gojenec nahaja, dosti težka, vendar se je dobro vživel vanjo. Prilično je pogodil Bachov slog, v ritmu je bil zanesljiv, dinamika je bila izrazita; intonacija je na več mestih trpela, vendar ta ne-dostatek ni preveč motil poslušalca, ko je videl pred 6eboj mladega igralca. — Baritonist Langus Franc je odpel Mascagnijevo Tvoja zvezda, B. Ipavčevo Romanco in Premrlovo kisu primerno Pastirčkovo pesem. Pevec, ki ima dober material, je še v sredi razvoja; dvignil se je že razmeroma visoko, ima pa seveda pred seboj, kot vsak resno stremeč umetnik, še dober kos poti. Najboljše je izvajal Ipavčevo Romanco. — Pianistka Erzin Ja-roslava je odigrala Beethovnovih 6 lahkih variacij v G-duru. Klavir ji dobro poje, ton je globok, svež, tudi pedalizira dobro, zato je njena igra čista in jasna. — Klarinet je instrument, ki ga redko slišimo na nastopih. Bajt Marko nam je pokazal njegove izredne možnosti v Webrovem Concertino op. 26. Ima že dobro tehniko, posel>-no mu zvenita srednja in deloma tudi nizka lega, v katerih je ton plemenit, dočim je v visokih legah še precej oster: to bo šola in pa praksa izravnala. — Wohinz Marijanea je na klavirju zaigrala dve 6erenadi Vit. Novaka. Ima lepo tehniko in polno zveneč ton; rabi razmeroma precej, vendar ne preveč pedala; njen klavirski ton bi skoraj spominjal na orgle. — Za zaključek je šo sopranistka Stritar Nada odpela Osterčevo Sonce v zavesah in Verdijevo arijo Gilde iz Rigo-letta. Osterca je pola občuteno in bolj učinkovito kot bi sodili po odmevu pri poslušalcih. Pri Verdiju je pa s čisto intonacijo, z lepimi, lahkih mi višinami in s tehnično dobro izdelanimi kolo-raturnimi m$sti dosegla pofiolen uspeh. — Pri zadnji točki je z dobrim okusom oskrbela spremljavo Ogrin Ksenija, pri ostalih točkah pa Osana Jože. M. T. Dve važni zgodovinski razpravi 1. A. Ušeničnik: Ob 50 letnici prvega katoliškega shoda Če ne znamo presojati sedanjosti, je mnogokrat zato, ker ne poznamo preteklosti. To pravilo velja gotovo za dobo, ki jo obravnava Aleš Ušeničnik. Neumorni pisec je s svojo razpravo o pomenu prvega katoliškega shoda na Slovenskem gotovo najgloblje posegel s pisano besedo v razvoj slovenskega liberalizma od njegovih početkov pa do prvega katoliškega shoda v letu 1892. Upravičeno ugotavlja takoj v začetku razprave, da loči prvi slovenski katoliški shod dve. razdobji v zgodovini slovenskega naroda: dobo gospodujočega liberalizma pred katoliškim shodom in dobo zmagujoče katoliške zavesti po shodu. Najprej pojasni pojem liberalizma, kakor sc je rabil na Slovenskem, nato pa drugega za drugim analizira glavne glasnike liberalizma pri nas, namreč Stritarja, Šukljcta, Hribarja, Tavčarja, Levca, Kersnika, Levstika, Zamika, Jurčiča in druge. Zatem prikazuje okoliščine in sredstva, s katerimi jc prodirala liberalna miselnost mod Slovence, namreč po časopisju, po leposlovju, po čitalnicah, po snkolskih društvih in po državnih uradih ter tudi po šolah in zavodih. To prodiranje liberalizma jo potem zaustavil katoliški shod, ki ga pisec čisto na kratko prikaže in postavi kot njega osrednjo točko govor velikega f Koledar Sobota, 19. decembra: Kvatre; Urban V., papež; Favstn, vdova; Darij, mučenec; Teu, mučenica; Nemezij, mučenec. Nedelja. 20. decembra; kvatrna; Fvgenij, in Makarij, mučenca; lngcn, mučenec; Teofil, mučenec. Osebne novice = Promocija. Na grcgorijanski univerzi v Rimu je v sredo, 16. t. m. promoviral za doktorja bogoslovja »alezijanec Grmič Franc, doma od Sv. Jurija ob Sčavnici. Mlademu gospodu doktorju iskreno čestitaimo. auBBBaesBKBBscuiiaaaBaaaBaBBaiaBKaBB is sveti tas duhovne posioaiEue • Zato berite plemenite, duhovne knjge. Priporočamo : \Veiser: Namlaiži poročevalec. 199 «tr., vez 24 L. Weiser: Luč z zora.. II izdaja, 135 str., broš. 14 L, kart 17 L, v platno rezano 21 L. Ušeničnik: Knjiga o življenju. lliO str., bro5.20L, kart. 23 L. Todh: Pomladni viharji. Knjiga za fante. 203str., broš. 23 L, vez 30 L. Haklič: Svetla pot. Za fante in dekleta. 269 str., vez. 29 L. Tomaža Kemočana: Hoja za Kristusom. Nova izdaja, 368 str., vez. 22 L, na boljšem pa-, pirju 30 L. Guardini: Sveta znamenja. IlustriralMiba Maleš 115 str., broi 14 L, vez. 22 L. Grivec: Kristus v Cerkvi. 270 strani, broš. 21 L, vez. 26 L. Schrijvers: Jezus — duhovnika. 129 str., broš. 15 L, vez. 22 L. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofiio 5 - Miklošičeva c 5 BBBBBSBBBBtSBBBBBBnBBCSBBBBBBABBBB — Za Božič in Novo leto daruje vsaka naša družina svojim prijateljem in znancem, posebno še ||>-nice preskrbite v predprodaji v trgovini Sfili-goj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Cene od 8 lir navzdol. Začetek predstave ob 17. Konec ob 19. 1 Ali ste že kdaj slišali, da bi kdo pokupil vse vstopnice, ker je bil zaljubljen v gledališko igralko? Samo dva primera poznamo v zgodovini. Primer I.adzinske in primer gospe Helene Otočke. Ne razumete kajne? Nič hudega. Če boste prišli jutri v nedeljo ob pol 5 k predstavi »FIRMA«, ki jo uprizori »Rokodelski cvderc, sc boste prisrčno nasmejali, ko boste videli, kaj sc je zgodilo s kupljenimi gledališkimi vstopnicami. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 2-1 desno. 1 Čistilno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 20, bo pred božičnimi prazniki odprto v torek, 22., v sredo 23. in v četrtek 24 dccembra. Kopališče bo odprto ves dan, to jc od 8—18.30. Parna kopelj bo pred prazniki odprta za ženske v sredo, 23. dec. popoldan od 2—5, za moške pa v četrtek popoldan od 2—5. Uprava kojjališča prosi vse ccnj. obiskovalce, da se blagovolijo poslužiti kopeli že v torek in sredo, ker lc tako bo vsem kopalcem mogoče zadovoljivo ustreli. Ta sprememba velja samo za teden pred božičnimi prazniki, ob drugem času pa bo kopolišče odprto v petk, v soboto in v nedeljo. Parna kopel pa bo odslej za moške stalno odprta le ob sobotah od 14 do 17. 1 Vodstvo v Jakopičevem paviljonu bo imel v nedeljo ob 11 slikar prof. Stane Kregar. Tolmačil bo posamezne slike s stališča slikarja ter bo zaradi tega predavanje posebno zanimivo za vse, ki hočejo spoznati težnje modernega slikarstva n slikarjev odnos do svojega dela. 1 Skioptično predavanje o iatimskih dogodkih bo v nedeljo 20. t. m. ob pol U v frančiškanski dvorani za vse občinstvo. Vstopnine nil Podobice in knjižice se bodo prodajale ob vhodu v dvorano. I Igrače, darila »Ciciban« za božič Vas vabi ENGELMAN, Tavčarjeva ulica 3. 1 V Mladinskf založbi in v upravi knjižic na Rakovniku dobite prav lepe božične razglednice. Vsega pri[>oročila so zlasti vredne: Marija z Jezusom, Sv. Trije kralji, Jeztišček v gozdu in Beg v Egipet. Poleg teh jc še nekaj lepili serij iz prejšnjih let. Cena 60 cent., pri večjem naročilu popust. 1 IV. simfonični koncert. V prvem delu sporeda IV'. simfoničnega koncerta se bodo izvajala dela treh avtorjev, ki so napisana za godalni orkester. Najprej pridejo na vrsto trije staroklusični plesi, slavnega italijanskega mojstra Corellijn, in sicer Surabanda, Giga in Ba-dinerie. Nato sledi Osterčev Religioso, ki je prav gotovo najboljše instrumentalno delo našega modernega skladatelja. Bilo je že pogostokrat in vedno z lepim uspehom izvajano. Nato bo sledil Bachov Koncert v u-molu, nop.i-san za violin-solo in godalni orkester. Ta koncert jc eno iinjpriljubljenejših in najčešče izvajanih Bachovih koncertov. Kot solistka bo nastopila ga. Francka Ornik-Rojčeva, V drugem delu pa se bo izvajala Beethovnova Sed-mu simfonija. Dirigent IV. simfoničnega koncerta je violinist Karlo Rupel. Prvič je stal zn dirigentskim pultom v lanski sezoni in s sijajnim uspehom dirigiral koncert za godalni orkester. IV. simfonični koncert bo v ponedeljek, 21. t. m. ob 18 v veliki unionski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. 'I Na prvi letošnji produkciji šole Glasbene Matice, bodo nastopili naslednji gojenci iz klavirskega oddelka: Lenarčič Alenka, Brenee 11 i I cla, Glažar Sonja, Korenini Janez, Jamnik Olga. Vadnal Metka, Lajovie Janez, Lukec Zdenka, Vokal Lela, Vesel Majda, Samec Janja, Zdravič Darinka, Jeras Eva. Lehpaincr Sonja, Bartol Majda, Srel>ot Jeni, Markič Uroš, Gamze Rosanda in Lajovie Aleksander. Iz violinskega oddelka: Lukši Dušan, Butara Demetrij, Gra-fenaticr Sveto.vlava. Ostanek Meta, Tercclj Matija in Valoveč Rajko. Iz oddelka za čelo pa Kržan Miklavž. Prva javna produkcija bo v torek, dne 22. t. m. ob pol 6 v mali filharmonični dvorani. V sredo 23. t. m. pa bo druga javna produkcija v veliki filharmonični dvorani in začetek bo ob tričetrt na 6. Podrobni sporedi, ki veljajo obenem kot vstopnice 6e dobijo v knjigarni Glasbene Matice. 1 Jaslice in božična drevesca. Začel se je zdaj takozvani predbožični semenj, ki traja icden tja do svetega večera. Na dveh krajih se razvija semenj. Na Kongresni trg so postavili Ivižična drevesca, ki letos, kakor smo že omenili, praznujejo 40-letnico, odkar jim je mestni magistrat določil prostor na tem trgu. Prva leta so drevesca zavzemala spodnji del trga. Bilo iih je zelo malo. Približno do sto drevesc je bilo postavljenih na trg in še teh vseh niso mogli prodati. Po vojni se je običaj božičnih drevesc, ki ga noše ljudstvo v bistvu ne pozna, zelo udomačil in razširil. Zato je bilo vsako leto večje povpraševanje po božičnih drevescih in trg se je razširil skoraj po celein Kongresnem trgu. Ostal je le ozek prostor za ostali promet ob Bahovčevi lekarni in višje. Letos je že na trgu nekaj božičnih drevesc, ki pa so razmeroma draga. Mulo drevesce je n. pr. 12 lir. Ob semenišču pa so postavili svoje stojnice z velikimi plahtami sejmarji, ki prodajajo raz-nolično galanterijo, v prvi vrsti pa domače jaslice, ki so postale zadnja leta zelo priljubljene. Razstavljeni so lepi pastirci v kipih, ovčice in hlevčki. Za jaslice je določen prostor ob semenišču in ob stolnici, kakor tudi prostor, kjer prodajajo gobe. f p- ~ Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sobot«. 10. decembra ob 115.30: »Ples v Trnovem«. Izven. — Nedelja, 20. decembra ob 14: »Deseti hrat«. Iiven. Ob 17: »Primer dr. llirna«. Izvoli. — Ponedeljek. 21. decembra: Zaprto. Opera: Sobota. 19. decembra oh lfi: »Traviata«. Izvon. Cene od 20 lir navzdol. — Nedelja, 20. decembra ob 16: »Thais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 21. decembra: zaprto. ROKODELSKI ODER. Nedelja 20. decembra ob pol 5: »FIRMA«. Opozarjamo nn predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkoni v društveni pisarni, 1'etrurkova 12, I. nadstr., desno. RADIO. Sohota, U. decembra. 7.30 Pisana glas- ba — H.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 rlošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba - 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 1,1.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. Operotna glasba — 14.00 Poročila v italijanščini — 14 15 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 15.00 Poročila v slovenščini —> 1515 Pokrajinski vestnik — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Antična božična glasba - 17.55 Oo-spn linjsko predavanje v slovenščini — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napovi — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Lirična prireditev družbe El Alt: PUCCINI: Poklica u. zapada — opera v treh delanjih. V odmorih: 21.40 pribl. predavanje v slovenščini — 22.30 pribl. zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: poročila v italijanščini. i LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. Ba- ; karčič. Sv. Jakoha trp 9, mr. Kamor, Miklošičeva e. I 20 in mr. Murmajrer lt.. Sv. Petra c. 78. j POIZVEDBE. Našla sem ru.iav ženski muf. Dobi I so pri: Ivanki Logar. Delavski dom, I. nadstr., soba 7. Osebo, katera je odstranila v noči od lfi. do 17. t. m. v Marmontovi ulici St IS. vse tri tipko od hišnih zvoncev, prav lrpo prosim, naj mi iste vrne, da jih spet lahko porabim. Ako upošteva šiliki položaj gospodarja. ho to gotovo storila brez oklevanja. — V Ljubljani, 18. decembra 1942. Ivan. Marija NučiS. Misli ob jaslicah Čim bolj se bližamo božiču, tem bolj se zavedamo, da ga v takih ali podobnih okoliščinah krščanski svet ni praznoval že stoletja iu stoletja. Res da je omikano človeštvo, odkur je nad Betleheinoin zasijala zvezda, da prinese mir nn zemljo, vsakih par desetletij, vsako stoletja. Res, da je omikano človeštvo, odkar je če ni šlo drugače, reševalo z ognjeni in mečem. Toda nobena doba v poteku vseh dva tisoč let, od kar najnaprednejši narodi sveta razvijajo svojo kulturo na osnovi krščanstva, ni biln tako pomembna kakor sedanja, in v nobenem času ni šlo za tako radikalno odločitev kakor danes, kakšna bodi bodoča podoba sveta in k čemu naj stremi človeški duh v bodoče, ln nrav to — namreč vprašanje usmeritve našega duha in smisla, ki naj ga damo svojemu notranjemu življenju po prizadevanju vsega človeštva, jc danes od sedanje stiske iiam vsem postavljeno kot najvažnejše. Hudo sc namreč motijo premnogi, ki mislijo, dn tudi danes slejkoprej gre sumo za večje ali manjše zunanje izpremembe in premaknitve obstoječega stanja, družabnega stroju in občestvenih oblik. To je le del in čeprav potrebni, pn nikakor ne najvažnejši del ogromnega vprašanja, ki se je načelo v viharju, kateri gromadi žrtve na žrtve, cla bi v taki veliki preizkušnji zrastlo seme nove in boljše dobe človeštva. Da gresta obseg in globina dannš-njega dogajanja v nedogled, prav do korenin našega žitja. pa da je tudi to dogajanje v božjih rokah, ki nn ta način kujejo po svojem Miiotru od vekomaj nov čas in človeka, to je prvo, česar se moramo zavedati v teh svetih božičnih dnevih, da se ne bi udnjali kakšnim utvaram in samoprevaram, kakor jih imajo radi otroci, ki se burno vesele, kadar po temi zopet zašije luč, dn bi ob božjih darovih zopet rajali, kakor so prej. Ker ne gre za nekaj, ampak za vse, ker se ne odloča med enim stoletjem in drugim, ampak med tisočletno preteklostjo in dolgo, dolgo bodočnostjo, zato nam sedanji trenutek bolj ko kateri koli drugi zgodovinski prelom očituje, da bo temeljila pre-osnova, ki nas že nekaj časa hoteče ali neho-teče vodi do praga bodočega veka, zahtevala od nas še nadaljnjega samožrtvovanja, odpovedi egoizmu, polne predanosti od Boga kristjanom postavljeni nalogi in zastavitve vseh naših sil brez pridržka in odmora, da po Aposlo-lovih besedah oblečemo novega človeka, prerojenega v duhu in resnici. To je delo, ki zahteva in ho bolj in bolj zahtevalo mnogo, mnogo časa, pa ne bo nikomur dovolilo, da bi si, ko popusti velika stiska, zopet dodobra oddahnil in se predal stnrim občutkom, navadam in razpoloženju. Zakaj ne le časa in truda nekaterih bo treba, da se gradi bodoči vek, ampak predvsem novega duha, ki bo moral prešinjati prav vsakega. To je drugo, česnr se bomo morali spomnili na ta božič, ki bo neprimerno bolj slovesen, pomemben in pretresljiv ko drugi, ki so jih praznovala prejšnja pokolenja v tistih mirnih časih minulega stoletja, ko je naraščajoča množina gmotnih dobrin, šireča sc splošna prosveta in zunanja urejenost razmer budila sladkobna čustva in nas varala, dn je vse dobro, medtem ko se je za to prosvetljenostjo in prosperiteto liberalne dobe le skrival rastoči muterializem, ki je postal gonilna sila tudi delavskim množicam in njihovemu programu. Danes na nas bo Rojstvo Gospodovo nagibalo k premišljevanju svojega resničnega pomena za naše življenje, ki je prenavljanje in prernjanje našega duha in srca v trdi borbi s samim seboj, z le.st-nimi zmotami in z zmotami soljudi, za katere je v večji ali manjši meri soodgovoren vsak od nas. Največja pa je zmota, da bi se novi človek mogel roditi in prerajati, če sc odtrga od resnic, ki so večne, ne poznajo nobene starosti in sprememb, ki bodo preživele vse navidezne resnice, ker so osnove vsega in vsakega človeškega življenja. V vsej polnosti in čistosti so bile rnzodete od Gospoda, rojenega v betlehemskem hlevu, od vseh in vsakega posameznika pa zahtevajo, da jih uresničuje v življenju, da jih ne pači in da se bori z njimi zoper zmote in pregrehe, tuje in lastne, iz katerih ne izvira samo nemir, propadanje in usihanje družin, ainpak tudi vse bolezni, stiske in razdori občestva. Kaj nam poreče božansko dete iz svojih jaslic? Da si ničesar ne utvarjajmo. Samo Kristus in kdor mu zvesto sledi kot edini resnici, poti in življenju, more obnoviti v bolečinah zvijajoči se svet. Le pravi Kristusov učenec resnično ustvarj.i, ko ruši v sebi in drugih, kar je slabo, budeč, ohranjajoč in krepeč, kar je zidano na neminljivi večni Resnici. Dobro pre-iščite vse, ohranite najboljše, izrujte zlo iz svojega srca, pa boste luč vsem. Pravi mir zašije le čistemu srcu, ki je poštene volje, in tega miru mu nihče in ničesar ne vzame. Iz takega srca sc razliva svetloba po vsem svetu. škofa Missie, ki je bil glavni gibalec vsega katoliškega prizadevanja v času shodov. Končno s|)regovori še o vplivih katoliškega shoda ter prav na koncu rešu je vrsto sodobnih ugovorov, ki naj bi ovrgli umestnost borbe katolicizmu proti liberalizmu. Liberalizem se je širil na Slovensko predvsem z Dunaja in dunajske univerze. Brez dvoma je vsaj v začetku najbolj učinkovito vplival v liberalnem smislu na slovensko dijaštvo in slovensko inteligenco Josip Stritar, tako v pisani besedi, kakor tudi po ustnem vplivanju. Važno je omeniti to, da se Ušeničnik pri vsem svojem izvajanju opira na podatke, ki jih je o Stritarju in drugih glasnikih liberalizma zbral pokojni dr. Prijatelj. Nekuj neverjetnega je, kako je tedanja dijaška mladina prisegala na besede Josipa Stritarja. Tako pravi Franc Leveč: »Jaz vsaj sem se od njega več naučil, nego na univerzi in v vseh bibliotekah... Vsi moji nazori o svetu, državi, veri, ljudeh, poeziji itd. itd., vsi so od Stritarju... Njegovim besedam bolj verujem kot Mojzesovemu peiitatcvhu.« Stritar je bil po svojem svetovnem nazirunju pristaš pristnega liberalizma. Se več, v svojih spisih širi pravo poganstvo. Kadar govori o krščanstvu, mu je to le fraza. Bil je res popoln »svobodomislec«. Bil je iudi prvi, ki je javno in svečano izpovedal v »Dunnjskih sonetih«: »Slovenec liberalen sem!« Ker je bil njegov vpliv zlasti na mladino res izredno velik, se ni čuditi, da je vzgojil mnogo slovenske liberalne inteligence. Drug glasnik liberalizma zlasti na polju znanosti in politike je bil Franjo Suklje. V mladosti je bil silno zagrizen in bojevit, pozneje se je pa vedno bolj in bolj spreminjal in končno prešel na katoliško stran. Vendar pn je bil kljub temu njegov liberalni vpliv še dolgo času zelo odločilen. Ko se jc začel odtegovati liberalizmu zlasti na političnem polj", so ca ožigosali kot oportunista, kar je v resnici tudi bil. Kljub vsemu je bil Suklje edeu izmed glavnih izobliko- valcev liberalne miselnosti. Ivan Hribar je kot politik posegel v takratni kulturni boj ter širil liberalizem s svojimi političnimi agenti j>o vseh slovenskih deželah. Svojo podobo je podal prav tako kakor Suklje v »Spominih«. Bil je kot ljubljanski župan zelo ugleden in je bil njegov vpliv na Slovence zato tudi toliko močnejši. Bol j bojevit je bil njegov tovariš v politiki in poznejši naslednik na županskem mestu dr. Ivan Tavčar. Nastopal je kot pisatelj in politik. Njegova dela so zastrupljena z liberalizmom, bil je liberalec, ki ni imel čuta za krščanstvo, ne za Cerkev, ne za cerkvene uredbe. Prehuda je pa Mahničeva sodba, ki je o njem zapisal, da je fatalist, ki taji Boga in božjo previdnost in da še nihče na Slovenskem ni krščanstva tako zlobno in premišljeno sramotil kakor dr. Tavčar. V politiki je vodil strastno borbo proti duhovščini ter uprizarjal zoper njo zlasti v nekdanjem »Slovenskem narodu« najgršo »farško gonjo«. Seveda je znal svoje afekte tudi zakriti in se duhovščini prilizovati, če mu je tako kazala politična situacija. Suklje je o njem dejal: »Sodim, odkar stoji ta zbornica (parlamentarna na Dunaju), še nihče ni tako strupeno in zagrizeno govoril proti katoliški duhovščini kakor poslanec Tavčar proti naši duhovščini.« Njegov vpliv nu Slovence je bi! zelo velik. Vendar je bil njegov konec čisto drugačen kakor njegovo življenje. Umrl je spravljen z Bogom in s Cerkvijo, medtem ko llribur tudi nazadnje ni našel rešilne poti. Franc Leveč, ki je izšel iz Stritarjeve šole, se je odlikoval zlasti kot liberalni vzgojitel j slovenskega literarnega naraščaju. Bil je urednik »Ljubljanskega Zvona« ter vodil takratno slovensko literarno življenje. Levcu je treba priznati velike zasluge za slovensko literaturo, liberalizma pa ga ni mogoče oprostiti. Dal je kakor ti je šei Kersnik. Storil je korak naprej iu stopil v popolno brezverstvo. Ni bil le nasproten katolicizmu, temveč tudi stritarjan-skemu liberalizmu, ki se jc navduševal za krščansko — mesijanistično poslanstvo Slovanov. Med izoblikovulci liberalnega mišljenja našteva Ušeničnik tudi Levstika, Zamika in Jurčiča. Čeprav Levstikovi nazori niso dosti jasni, je bil vendar njegov liberalni vpliv velik zlasti nu slovensko di jaštvo. Ni pa verjetno, da bi bil svobodomislec brez vere, saj je drugače težko umeti njegovo pobožno življenje v zadnjih letih, bil pa je vsekakor liberalno usmerjen. Tudi o Zamiku ni mogoče izreči jasne sodbe. Deloval je kot politik, kjer je omahoval sem in tja. Bil je zaslužen v narodnopolitičnem oziru, v kulturnem oziru pa je vplival kot liberalec. Da ni več škodoval, je vzrok v tem, ker je bil zelo len. Josip Jurčič je manj izrazit, čeprav zelo ugleden izoblikov alec liberalnega mišljenja. Kot urednik »Slovenskega naroda« je krotil zlasti prevročekrvnega mladega Sukljeta. Njegov ideal je bil: služiti liberalizmu, ne da bi se pri tem cepil narod. Na kratko omenja pisec kot pobornike liberalizma še Karla Lavriča, Franca Podgornika, dr. Josipa Vošnjaka. Vsi ti možje so širili liberalno miselnost v politiki, na shodih, v slovstvu, po časopisju, zlasti v »Slovenskem narodu«. Ta list se je sčasoma popolnoma predal tako imenovani »protifarškj gonji« ter odprl svoje rubrike vsem mogočim duhovniškim škandalom. Brez dvomu ima nekdanji »Slovenski narod« največ zaslug, dn se je liberalizem po Slovenskem tako razširil. Zanimivo je tudi to, da so tudi takrat pri širjenju liberalizma pomagali nekateri odpadli ali na pol odpadli duhovniki. Nn splošno pa je treba reči, da je takratni liberalizem vzel v zakup literaturo in nn splošno kulturo ter z njeno pomočjo in pod njeno pretvezo hotel zbiti moč katolicizma. To se je kazalo povsod: v čitnlnirah. pri telesni vzgoji (Sokol), v šolah in zavodih itd. Ko se je zdelo, da bo vpliv liberalnega mišljenja prevladal, je prišel vmes prvi katoliški shod leta 1892. v Ljubljani ter započel novo dobo v zgodovini naroda. Osrednja osebnost vsega shoda je bil škof in poznejši kardinal Missia. Bil je res vodja, ki ni omahoval med raznimi mnenji, temveč je bil mož odločitve in dejanj, ki je dvignil prapor ter prvi prodiral. Katoliški shod je povzročil, da so se duhovi na Slovenskem ločili. Vplivi shodu so se začeli takoj kazati. Katoličani so tukoi zavzeli načelno stališče nasproti liberalizmu, duhovščina se je vsa zgrnila okrog škofa, laiki okrog duhovščine, versko življenje je začelo bujno cveteti, začel se je z veliko silo širiti katoliški tisk, razvijati so se začele krepko razne kato'iške organizacije, tako na idejnem kakor na socialnem in gospodarskem področju. Ušeničnik ua koncu svoje razprave ovrže že tolikokrat ponovljen ugovor, češ, saj so prav ti možje, kot Levstik, Stritar, Leveč itd. največ storili za slovensko kulturo. Na to odgovarja: »Nihče ne osjiorava njih kulturne kvalitete, vsa nesreča pa je njih liberalizem, ki je primešan njihovim delom. Seveda se hočejo nekateri izogniti temu odgovoru s trditvijo, da je treba ločiti kvaliteto in idejo in da je kulturno delo sumo delo za kvaliteto. Toda ta trditev je popolnoma napačna. Zgolj kvalitetna kultura ni prava kultura. Kultura mora obsegati vse človeka usovrščujoče delo. Umetnina, ki je po kvaliteti usovršena, po ideji pa neresnična, je le delno kulturna, v celoti pu nekulturna. S tega stališča je treba gledati na razvoj in na zasluge predvojnega liberalizma, kukor tudi povojnih strui na Slovenskem. Vsa Ušeničnikova razprava hote ali nehote jasno prikazuje vzroke sedanjega stan ja na Slovenskem. Kdor ne pozna začetkov slovenskega liberalizma in njegovega nadnljnega razvoja, ta tudi ne bo razumel nesreče, ki jo vanjo potegnil Slovence poskus komunistične revolucije. .(Dalje.). Na krovu italijanske podmmornice, ki križari po morju. Iz dela m življenja od tu in t m Iz Hrvaške NDH pristopila k Mednarodni pravni zbornici. Pred kratkim 6e je mudilo v Berlinu zastopstvo hrvatske vlade ter je pri tej priliki vodja hrvatske delegacije prof. dr. Sladovič podal izjavo da pri- • 6topa k Mednarodni pravni zbornici tudi NDH. Smrt Štefanije Filipančičeve. Družino državnega tajnika dr. Filipančiča, prejšnjega pomočnika finančnega ministra, je zadel težak udarec usode. Po daljši bolezni je namreč umrla v Zagrebu soproga dr. Filipančiča, Štefanija Filipančič. Zakonska odredba o podeljevanju delavskih družinskih hiš. V smislu določil Poglavnikove odredbe so pričeli lani gradili v NDII 8 delavskih naselij s skupno 572 delavskimi hišami. Nove delavske hiše so postavili v glavnih industrijskih središčih, tako v Zagrebu, Varaždinu, Sisku. Karlovcu, Osijeku, Banji Luki in v Sarajevu. Hiše so sedaj že postavljene in pripravljene za vselitev delavskih družin. Zaradi razdelitve novozgrajenih hiš med potrebne delavske družine in določitve višine mesečnega odplačila je bilo več sestankov vseh merodajnih činiteljev, ki so sedaj sestavili besedilo za tozadevno zakonsko odredbo in prav-vilnik za izvajanje omenjene odredbe. Z zakonsko odredbo se bo sedaj bavila samo še vlada, nakar bo takoj predložena v podpis Poglavniku. Živahna gledališka sezona v Osijeku. Ravnateljstvo osiješkega gledališča namerava uprizorili v tekoči sezoni več novih hrvatskih del. Poleg novih glasbenih.in dramatskih de! bo gledališče uprizarjalo tudi že starejše domače igre, ki so pri občinstvu zelo priljubljene. Tako so prejšnjo soboto z velikim uspehom zopet dajali Albinijevo ofiereto »Baron Irenk« v režiji Ferda Delaka. Igra narave. Pred nekaj dnevi je prinesel oko- liški kmečki fant na mostarski trg nekaj skoraj poginoma zrelih češenj, ki jih je nabral v bližnji vasi. Zaradi toplega vremena so ponekod pričele češnje v drugič cvesti ter so sedaj sadeži tudi skoraj popolnoma dozoreli. Kljub toplemu vremenu tudi stari ljudje v Moslarju ne pomnijo, da bi bilo kdaj prej drevje obrodilo dvakrat na leto. Jubilej opernega pevca Josipa KriZaja. Znani basist zagrebške opere, Josip Križaj, je te dni praznoval 35 letnico sv ojega umetniškega udejstvo-vanja. Ob tej priliki je nastopil v Odakovi medji-murski narodni operi -Dorica pleše«. Polnočnice v NDH. Na podlagi pooblastila sv. Očeta jc zagrebški nadškof dr. Stepinac izdal okrožnico, s katero dovoljuje, da so laliko |>olnoč-nice že ob šestih zvečer na sveti večer. Spominska plošča v vezi hrvatskega gledališča. Dne 13. t. m. so v veži hrvatskega gledališča v Zagrebu odkrili ploščo v spomin na ustanovitev NDH in prvega obiska Poglavnika gledališču. Po odkritju plošče je bila tudi slavnostna akademija, na kateri je nastopilo več hrvatskih umetnikov, med drugimi operni pevec Milan Pihler. Z Gorenjskega Delovanje ženstva v Kranju. Pod vodstvom voditeljice ženske skupine Marije Tereze Horakove je bila izvedena božična zbirka, ki je zbrala pomembno količino moke, jajc, masla in masti in poleg tega 3000 cigaret. Iz nabranih živil pečejo sedaj žene živila in jih pošiljajo s cigaretami naprej za vojaško obdarovanje. Žene pripravljajo tudi božične zavoje za vojake na Ironti. Pošiljajo jih z najlepšimi čestitkami vojakom. Vsak ponedeljek in četrtek šivajo žene v svojem domu od dveh do šestih jro|->oldne vzglavja za podmorni-čarje. Zone bodo začele v kratkem tudi šivati copate za vojake. Uvedba pevskih vaj v Kranju. Zo gojenje nemškega petja zelo zaslužni zborovodja jievskega tovarištva v Kranju, ravnatelj Horak, je zojiet začel s pevskimi vajami. Pevci, ki hočejo gojiti nemško in narodno petje, se bodo zbirali vsako 6redo zvečer v hotelu »Stara pošla«. Dom Hitlerjeve mladine v SI. Vidu ob Savi je bil spremenjen v nacionalno socialistični vzgojni zavod. Pred nedavnim je bilo slovesno zborovanje celokupne mladine koroške domovinske zveze v St. Vidu ob Savi. Zastopnik vodje nacionalno socialističnega vzgojnega zavoda v št. Vidu, Butler, je mladeničem in dekletom izročil njihove prostore. Za mladeniče je bil prirejen prostor za člane in 6oba za vodje. Tudi dekleta so dobila dva primerna prostora. Poleg tega je na razpolago dvorana za telovadne igre. Vodja Butler je poudaril, naj mladina v društvenih prostorih dorašča in se vzgaja za svojo življenjsko nalogo in za Nemčijo. Poljane nad Školjo Loko. Pred nekaj dnevi so v Poljanah sprejeli v koroško domovinsko zvezo zopet 150 članov, ki 60 s tem dobili prekljicljivo državljanstvo. Ženska skupina je nabirala med kmečkim prebivalstvom, ki se je darežljivo odzvalo. Nabranega ie bilo 130 kg jiosušenega sadja. Počastitev zaslužnih vzgojiteljev. Pred nedavnim jc deželni svetnik dr. Stalka ob navzočnosti okrožnega šolskega nadzornika W(istnerja izročil srebrni znak za zvesto službovanje štirim vodjem ljudskih šol kot priznanje za 25 temo vzorno delovanje v njihovem poklicu. Odlikovani so bili: Rudolf Mo>=lacher iz Kranja, Franc Šeharek iz Naklega, Jožef Schouherr iz Smlednika in Alojz Černe iz St. Vida. Namčitfi »Siovenitevo knjižnico" le do „Novega leta" imate še čas V bližnji bodočnosti bodo izšli znameniti i omani kakor: Haggard: „lMft SUStll" Fedarer: Gogoli: Jlttrofinske pripove«" (.V I J" kralj zemskih škratov in duhov) Naročn ki bodo dobili tri decem-berske knjige skupaj v teh dneh Naročite knižiuo'' dokler e še čas M Gngoiicve uhraiinske povesti (»VII, kralj zemskih škratov tn duhov«) bodo izš e po Novem leiu v lei zbirki V tfh dneh bvlo nančniki preieli tri k n i i e e skupaj Po Novem letu ho ušel tudi v Joitu je umrl 83 letni Matei Koiir. v Hotavljah 90 letni .Janez Petcrncl in 76 letna Marija Primohč, v Kamni gorici pa 85-lctna Marija Ažman. S Spodni«™ Štajerskega Propagandna akcija za dečvo. Na vsem S|>odnjeui Štajerskem Im> s filmskimi predavanji izvedena rnzsežtia propagandna akcija, da bi žene in dekleta čimbolj nosile domačo nošo dečve. Tako je v četrtek predavala v mariborskem kinu žena graškega profesorja Dol-lingerja. Predavanje je |>oživljalo mnogo lwirv-nih slik. Predavateljica je poudarila, da jc štajerska narodna noša stara 1000 let in da se je z majhnimi izpremembamj ohranila do dane«. Pozvala je poslušalke, naj vse štajerske žene in dekleta nosijo dečvo. Odhod mariborske igralske in pevske skupine k vojakom. 16. decembra so odj>otovali iz Maribora igralci in pevci mariborske pevske in igralske skupine, du za Božič obiščejo vojake in jih razveselc z igrami in petjem. To potovanje votli skupino kakor že letog s|>omlndi vodja Sejip Romih, Kakor spomladi, tako gredo tudi sedaj na Nizozemsko, kjer IhkIo gostovali na voč krajih. Na sporedu njihovih nastopov so zlasti božične pesmi in zbrani glasbeni komadi. Skupina se bo vruilu nazaj v Maribor ele 6. januarja. Zhnrovanjo voditeljev spodnještaierske mladine v Slovenski Bistrici. 5. in 0. decembra je bilo zadnje letošnjo zliorovanjo voditeljev s|iod-nještajerske mladine. Zborovanja v Slovenski Bistrici se jo udeležilo nad 100 krajevnih vodij. Na zlx>rovanjih so bila predavanja o šegah in navadah okrog Božiča, obravnavali so tudi priprave, kako naj bi mladina izdelovala igrače. Končno so imeli tudi tekme v streljanju, pri katerih so najboljši strelci dobili nagrade. Smrtna kosa. V MuriUiru so umrli 8J letna zasehnica Luiza pl. Pehali, 76 letni sov I a r Jožef Ivančič, 69 letna hišna posestniea Marija Gornik in 5^ letna znsebniea Antonija šisek. — V košakih je umrl 69letni viničar Franc Nedelko, r Zuzimi 18 letni ključavničarski pomočnik Martin čanček. V Spodnjem Radvanju tiri Mariboru je umrl 77 letni gradbeni svetnik v pokoju Karel Steinbrcner. V Mariboru je umrl 24lctni nameščenec Jožef Honipmann. V Središču ob Drav} je v nedeljo 6. decembra bilo prirejeno predavanje o saditvi zelenjave. Velik del kmečkega prebivalstva je z zanimanjem poslušal zanimivo predavanje — 7. decembra jc predaval inž. Mazzoni o Albaniji. Pri tem predavanju je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. S posebnim zanimanjem so ogledovali gledalci lepe in zanimive slike. Iz Srbije Akcija za zboljšanje srbskega cestnega omrežja. Po akciji za izvajanje na&rtnega gosjiodarstva v Srbiji se je sedaj srbska vlada lotila tudi načrtnega reševanja ostalih problemov, ki so |iosob-no pereči za srbsko jKKleželje. Med ta vprašanja spada brez dvoma problem zboljšanja srbskega cestnega omrežja. V to svrlio je predsednik srbske vlade Milan Nedič poz.val v Belgrad vse okrožne načelnike ter je z njimi skupno z gradbenim ministrom inž. Kuzmanovičem razpravljal o tem vprašanju. Na konferenci je Nedič naročil vsem okrožnim načelnikom in upravniku mesta Belgrada, da mu morajo do 1. februarja prihodnjega leta izdelati podroben načrt zn zboljšanje cestnega omrežja v Srbiji, ki ga ho jrotein srbska vlada izvajala v prihodnjih štirih lotih. Ureditev prehrane * Srbiji. Po raznih ukrepih, ki jih je bila prisiljena izdati srbska vlada zaradi zatiranja črne borze, so sedaj tamo&nje oblasti za nekaj odstotkov zvišale porcije kruha, ki so določene za j>oedince. Za nekaj odstokov je zvišana tudi porclja mesa. Oddaja mleka v zbiralna središča Na osnovi naredbe za oskrbovanje z mlekom za prehrano z dne 22. XI I941/XX, Službeni lisi ">4/41, se prepoveduje od 20. t. m. dalje oddaja mleka ne|>osredno potrošnikom še v nadaljnjih občinah: Vrhnika. Velike Lašče. Dolenja vas pri Ribnici. Stična. St. Vid pri Stični. Vel. Gaber. Vel. Loka, Trebnje. Producenti morajo oddajati vse mleko v zbiralna »redišča, ki jih določi Pokrajinski prehranjevalni zavod, v kolikor i itn ni potrebno za prehranjevalne potrebe rodbine in družine in življenjske potrebe njihovega gospodarstva v umislu čl. 2. točka a in f) zgoraj omenjene naredite. Potrošniki gornjih občin, ki so po predpisih upravičeni milili. ..Silil jRniiiUliiiiiiiiilliiliiiHlL.liiitii:ilillW 'liilliilmiiiiliiiilOTIiilll' ilcmuil!i..ilMi..l>iliiHlllli>UBU MIHI...................I- Matovž je zamudil marsikatero uro na univerzi. Janez jo od božiča naprej sploh pozabil na lo, da je še kaj drugega kot smučar. In Majda? Učila se je krisli.jani.je ter se veselila ure, ko bodo raz.glasili Matevževo zmago. Potem bo odložil tekmovalne smuči in bo imel več časa za njo. Večer pred dvobojem V soboto zvečer je bilo žrebanje startnih številk. Fantje, ki so se ga udeležili, so bili večinoma mladi; največ jih jo imelo okrog 24 let, le trije ali štirje so jih imeli čez 30. Predsednik sodniškega zbora je {»ozdravil najprej one, ki so prišli od daleč, fiotcm pa domače, (lovoril jim je o pošleni borbi, ki naj j>o-kaže, koliko jo kdo vreden. Kdor sn ni pripravil, naj odstopi, ostali pa naj v božjem imenu jiolegnejo številke. Krepko je udarjalo srce fantom, ko so segali v klolvuk in vlekli zavite papirčke. Janez jc jrotegnil številko 17, Matevž 19. nek Rnkovčan pa številko 1. Preble-del je. ko je prebral listič Najbrže se je spomnil dolge proge, po kateri ga bodo lovili izkušeni fantje iz gorskih vasi in še tile meščani, lodo začeli. Start in cilj v Podutiku. Ko je šel Matevž domov, je dvignil kazalec, gledal v nebo in ugotavljal: jutri bo vedro, zgodaj zjutraj ho mrnz, na drugi polovici proge pa bo na prisojnih straneh že popustilo. V Zvezdi je pogledal še na vremensko hišico, da bi dobil potrebne podatke. Tudi Gorjence je našel tam; prižigali so žveplenke ler ugibali vremenske prognoze. Doma si je pripravil najpreje tekmovalno obleko, za tem pa se je lotil svojih smuči za tek. Lepil je maže in jih gladil: najpreje temeljno mažo, na to nekaj klistra za zrnat sneg, po vrhu pa skare za zmrzlo podlago, po kateri bo drsel vse do Brezij. Pri tem delu se je tako segrel, da je čutil nabrekle mišice. Ko ie vse opravil, je bil zadovoljen. »Se jutri in potem ne več.« Ni mu bilo lahko, dn se ie tako odločil, toda mora se lotiti drugih nalog, bolj važnih in bolj koristnih. V resnici je še mlad, v 24. leto leze, čas pa teče; treba bo študirati za izpite, razen tega pa ga čaka cel kup knjig, ki bi jih hotel predelati. Preveč moči zahteva tekmovalni šport in preveč časa. »Če bom lahko pokazal nekoč svojemu sinu tri j>okale, mi bo verjel, da nisem bil mevža in tudi ne mrcina. Več ni potrebno!« Tako je mislil in zaspal. Medtem je bilo v gostilni v Podutiku že nekaj prireditvenih delavcev, ki so zga-zili progo proti Rožniku, Bokalcam, Brez-jam in nazaj mimo Rabne gore ter Toš-kega čela do slavoloka z napisom »Ci!;«. Vzdolž proge so zasadili v sneg rdeče zastavice, tu pa tam pa tudi rumene kot opozorilo tekmovalcem, da gre za t°ž;a mesta. Delo jih je utrudilo in mirne ve sti so si naročili vina, piva ali čaja. Zgodaj zjutraj je opravil Matevž sv> jo versko dolžnost, potem pa se lotil prvega dela svoje velike dirke — zaju'.-e-ka. Potižil je krožnik ovsenega močnika, pa še mehko kuhana jajca s kruhom in surovim maslom; tudi dve skodelici lahkega in močno sladkega čaja mu je mo-rala pripraviti gosjiodinja. To je bilo niegovo kurivo za 30 km dolgo progo. Točno oh na[>ovedanem času so se zbrali pred avtobusom in krenili. Spremljali so jih odborniki z belimi trakovi na rokavih in s častijivimi napisi: predsednik, vrhovni sodnik, časomerilec, kontrola, časnikar. zdravnik in podobno. Gorjanci, ki so se ves čas držali svojo drobne vaške uit^ljice s kučmo na glavi so prepevali: »Smučarji po cest' gredo, beli snegec gazijo. Holadrijo, holadro, Minco lepo pozdravljajo.« Učiteljica Mlnca je nosila polno torbo dobrot, fante pa je bodrila kakor otro-čičke, ki jih vodi na šolski izlet. Matev-ževi fantje so se držali svojega »botra«, Stanelovi »strica«, nekateri z dežele pa so bili pripuščeni samim sebi. Rde? zastavico v snegu Točno ob 9.30 je zamahnil sodnik z belo zastavico. »Smuki« so pozdravljali prisotni mladega Rakovčana, ki je švignil po stezi proti Rožniku. Drsel je z živahnimi koraki, na hrbtu pa je razkazoval svojo črno številko na belem platnu. Časnikarji so se prestopali — te navadno najbolj zebo — kdaj pa kdaj so potegnili listič in zagonetno beležili. Gledalci okrog so hvalili vsakogar, ki se je f>oganjal s starta in izginjal v beli poljani za drevjem. Ko je bil na vrsti Janez, so začeli nekateri ploskati« Lahko je bil oblečen in čez Čelo je imel jiovezan bel robec, da ga lasje ne bi motili. Sonce se je še skrivalo za meglo, vrhovi Polhovgrajskih dolomitov pa so že žareli v jutranji svetlobi. Matevž je odložil odejo, s katero je bil i>okrit vso do zadnjega in mirno Čakal na znamenje. Majde še ni hilo, čeprav je rekla, da bo prišla. »Matevž, na te računamo,« ga je jv>-trepljal predsednik |>o plečih. »Mojih pa ne smeš prehitevati,« ga je jjosvarila Minca. »Ah, Bog ti daj sreče!« je dodala, kakor bi hotela popraviti; »saj si fest fant.« Ne, čisto od srra mu ni voSčila, kdor jo pozna vo, da drži z Gorjanci. Matevž se ie počutil lahkega. Smuči so drsele kakor drsalke na ledu, krplji-ee pa so se upirale v sren in dajale pogona. Koraki so bili res dolgi in tekoči. Požiral je progo pori nogami in se veselil rdečih zastavic, ki so visele ob smučini v snegu in na vejah. Ljudje, ki so šli od maše, so ga pozdravljali ter se mu umikali s proge, fant pa jim je zadovoljno kimal. Predno je zavil proti Bo-kalcem, je zagledal še Majdo, šla je s starejšo gospo. Ona na smučeh, vsa brhka in zala. gospa pa s palico v roki. Majda je pohitela, da bi ga pozdravila od blizu, vendar ga ni dohitela. »Srečno, Matevž, srečno!«, mu je klicala. ta pa je 9amo zamahnil s palico in drsel dalje. Vsake sekunde je škoda. To pa je dobro vedel, da je gospa, ki gre z Majdo, njena mati. Kazloga dovolj, da sc danes postavil Matevž hiti, kajti vsako sekunde je škoda. Ko je teklo navzdol, bi se rad odpočil, toda za to sedaj ni časa. Sedaj ne, bo jiočival pozneje. Odganjal se je, da so se palice šibile in tekel s koraki, pet metrov dolgimi. Grad na Bokalcih je imel že za seboj. Od tam ga je vodila smučina po soteski proti Horjulu. 7.c jc dohitel številko 18, nekega kmečkega fanta z dežele; začudeno ga je pogledal in se mu umaknil iz smučine. »Fani, to je borba,« si je mislil Matevž, dejal pa ni nobene. Tekmovalci splnh ne govorijo, tekmovalci samo dihajo. Enega že ima, kaj pa ostalih 32! (Sadaljrvnnjc jutri!) A. Fogazzaro: 65 Palača ob jezeru Dejala je to v italijanščini, nato pa je nadaljevala s svojimi izrazi ljubezni v svoji materinščini. Oče pa je večkrat pretrgal njene besede /. vzkliki in kretnjami. Vse mišice na njegovem obrazu so s« borile z ginjenostjo. Skoraj l>i bil premagan. Tedaj pa je potegnil uro iz žepa in vzkliknil: >0hl Prijatelj C... me čaka,« jo vzkliknil, pograbil klobuk, pokimal Sili u, odprl vrata in izginil. Edita ga je klicala, a ni ji odgovoril. Stekla je za njim, da bi ga zadržala. Bil je že na koncu stopnic brez dežnika. Nekaj časa je obstala pri vratih Bila je bleda. Nato pa so je vrnila v sobo, a ni Sli več k oknu, da bi nadaljevala s šivanjem, ampak se je približala kaminu in začela urejevati cvetlice v vazah. »Gospodična Edita,< je začel Silla s spremenjenim glasom. Okrenila se je, mu prožila roko in dejala: »Zbogom I« Silla je za hip molčal, nato je pristavil: »Oprostite Ukradeni vnm še minuto. Kad hi vnm povedal samo, da sem šele zdaj, po dolgi negotovosti in oklevanju, začel verovati v usodo.« Edita ni odgovorila. »Ne razumete, gospodična?« »Gospod Silla. prijatelj mojega očeta sle in zato tudi moj prijatelj. Ne vem, čemu mi tako govorile. No poznam dobro vašega jezika, če pa hočete, da bi vaše bosede povedalo več kot jo njihova dolžnost, to ni prav in tega tudi nočem.« Besedo »nočem« je izgovorila s ponosno odločnostjo. Zdelo se je, da no ukazuje samo Sillu. Siila se je priklonil. »Nimam namena, da bi svojim besedam dal povedali več kot je njihova dMžnost in se nobene 110 kesa m. Sirer pa sem prišel, da povem vašemu gospodu očetu, da jutri ne utegnem priti k uri. Prosim, če bi bili tako prijazni in tnu to povedali.« »Ilom, brez dvoma.« »Hvala lepa. Zbogom gospodična« Ko je odhajal, jo vzel svojo knjigo s police. »Zakaj?« ga jo vprašala Edita. Nasmehnil se je in zmajal z glavo, kakor da hi hotel reči: Saj vam tako ni mar zanjo. »Oče jo jo že videl,« je dejala Edita skoraj boječe, a popolnoma mirno. Silla jo položil knjigo na mizo, so globoko priklonil in odšel. Ko je Edita ostala sama, 6e jo spet vrnila k oknu in vzela v roke Šivanje. Pri tem ji je igla padla na tla. Morala je znova vtaknili nitko, a roke so se ji tako tresle, da je bilo vse prizadevanje zaman. Tedaj je sklonila glavo, kakor da bi šivala in kmalu nato sta dve debeli solzi padli nn platno. Vstala je zopet, odložila delo in stopila k mizi. Vzela je v roke Sillovo knjigo in jo začela listati. Videla je posvetilo, a se ni ustavila pri njem, temveč je začela obračati list za listom. Končno se je vrnila k posvetilu in ostala pri njem dolgo časa. Dolgo časa je strmela vanj, nato pa je s silo zaprla knjigo in jo postavila na polico, zadaj za Schillerjev kip. A premislila se je, vzela jo je znova in položila poleg kipu na mesto, kamor jo je prej položil oče. Odprla jo okno in so naslonila nanj. So vedno je deževalo in pihal je veter. Vrhovi dreves, ki so se dvigala tu pa tam med hišami, so žalostno nihali. Belosivkasta zavesa je zakrivala obzorje okrog in okrog, izpod s|iod-njega roba so se videla temačna polja. Pogled na pokrajino je bil nadvse žalosten. Edita pa tega ni videla. Srkala je vase sveži zrak in drobne kaplje dežja, ki so ji pršile v obraz, so ji dobro dele. Dolgo časa je slonela na oknu. Nato je odšla v svojo solio in začela pisati pismo don Ino-cenciju. Milan, 30. aprila 1805. »Spoštovani gospod in prijatelj 1 Prav rada sprejemava Vaše prijazno vabilo in bova prišla za par dni k Vam. Zelo sva Vam hvaležna. Mislim, da gospod grof ne bo užaljen, ker ne greva v Palačo. Golovo si bo želel nekoliko počitka po vrvežu, ki ga ima v teh dneh zaradi poroke. Midva z očetom pa tudi potrebujeva miru in počitka. Oprostite mi. če Vam pišem slabo italijansko; ne znam dobro izraziti svojih misli. Močem reči. da potrebujeva miru in tišine, ki je doma na deželi in ki umirja misli, ki niso povsem na mestu in vzbuja druge, sveže in preproste, kakor jo preprosta in sveža narava. Je žo skoraj gotovo, da odpotujeva pojutrišnjem. ?.e nekaj časa oče ni več napredoval, kakor bi želela. Bojim se, da nisem izbrala prave poti in da nisem izbrala očetove velike ljubezni do mene. Domnevam, da bi bilo morda boljše, da bi takoj od začetka odločno začela vplivati nanj, prositi in zahtevati. Mislim, da tako ne hi bila zgubila del svojega vpliva, kakor se mi zdi, da se jo zgodilo, zaradi moje prevelike obzirnosti in ker sem mu kazala, da sem mirna in da ni nobene sence v moji duši. Sicer mi je Bog že mnogo naklonil, ker očo zdaj hodi v cerkev in sem prepričana, da moli. A to sem dosegla že takoi v začetku. Zelo rad posluša, če mu govorim o verskih stvareh, a o tistih, ki so v zvozi z duhovniki, noče slišati. Vidim, kako se premaguje, da ob takih prilikah 110 izbruhne z vso jezo na dan. Morda bi premagal ta odpor, če bi ga prosila. Ali naj lo storim? Je to moja dolžnost? Ali bj la trud obrodil sad, ki bi bil Bogu všeč? Če pomislim na velike nesreče, ki so zadele očeta in na njegovo življenje med ljudmi, ki se niso zmenili za Boga, čo pomislim nn njegovo poštenje, na njegovo ljtibe-bezen do matere, ki jo ljubi še zdaj in na to, kako ljubi mene, če pomislim na to, da zopet veruje v Boga in moli, čutim tako spoštovanje do njega, da se ne ujinni silili vanj s tem, česar njegova duša zdaj še ne more sprejeti. Tako nujno potrebujem Vašega nasveta. Vaše žive besede, ki bi mf* prinesla luči in moči. Predvsem pa želim, da hi oče bil nekaj časa v Vaši bližini. Ima do Vas toliko spoštovanja in naklonjenosti, česar ne čuti do nobenega drugega duhovnika. Prav v tem vidim prst božji. Mislim, da bi ne bila dovolj odkritosrčna. ?■> bi Vam ne povedala, da tudi jaz sama potrebu jem Vaše pomoči n Ali je namizni tenis sploh šport? Po Vašem mišljenju je i^ra r malo belo žogico samo družabna igra in ne gre da bi jo prištevali med »prave šjjorte«. kakršni so nogomet, plavanje ali atletika. Pa ne bo držalo! Najbolj značilni potezi šjvorta sta telesna vzgoja in razvedrilo. Vsekukor je telesna vzgoja atleta, ki dviguje ročke, pa nogometaša, ki igra s »pravo« žogo ali igralca namiznega tenisa, ki udarja drobno žogico, zelo različna. Opazili boste, do so dvi-galci železnih ročk nenavadno močni, da so nogometaši srednje krepki, igralci namiznega tenisa pa vitki in šibki. To pa zaradi tega, ker gre pri ročkah za krepitev mišic, pri nami/nem tenisu |)n za spretnost in hitrost, ker spada prvenstveno v področje živčevja, je pa namizni tenis tudi prav izdaten š|>ort; če ste kdaj motrili tekmovalce, ste «o lnliko prepričali, da se prav tako potijo kakor boksarji ali igralci lavvn-tenisa. Ne sme Vas motiti drobna žoga, lahek loparček in majhno igrišče, kajti ne gre z.i dimenzije, temveč za udejstvovanje, pri katerem odločujejo telesne sposobnosti. Namizni tenis spada zaradi tega med panoge š|vortn. Ne bi pa mogli tesa trditi o šahu, ki jc — kukor pravijo — igra z glavo. (S. II.). Pravila hokeja nn ledu- Vas zanimajo. Sem že o priložnosti povedal, dn v dnevniku ni prostora, da bi Vam prepisal vse točke pravil. Vam bom odgovoril samo na Va»a konkretna vprašanja. Igri-če (drsališče) za hokej na ledu meri 2» krat hO m. V moštvu nastopa b igralcev: 3 napadalci, 2 branilca in vratar. Ker je hokej zelo naporen (tempo!), igra moštvo z dvema napadoma. ki se menjujeta v obrokih po 1 do 5 minut. Trajanje igre jc odrejeno na 3 krat po 15 minut. (M. A.). Kristijanija. V »Slovenčevem« listku »Bele zvezde« se ponavlja i/raz »kristijanija«, nikjer pa ni povedano, kaj tn tujka prav za prav pomeni. To Vam je znauo, da gre za neko vajo na 1 V-S M ■ Ki LJUBLJANSKI Delavniki: 15 50. 17.50. Sloga od 14 dalje, nedelje In pomiki: 10. 15.50. 15.50. 17.50, v kinu Union |e matineja ob 10.50. K lo hi verjel, dn se zaljnbt dekle tudi v strahovel To Vam nokaie zabaven, hi moristlčen film Hiša strahov V glavni vlogi: Lnis Sandrini. Alica Vlgnoli KINO StOGA - TEL 27-50 Bogato, lepo dekle iSče svojega neznanega izvoljene 11 Nepozabljenl poljub V glavoiii vlogah : Valentin" Oortese. Carlo < ampanini, (Jtello Toso KINO UNION — TEL 22-21 Ooarlliva CLARA CALAMA1 v pretresljivi ljuDnvni drami. — Ha/.koSje, ples! Srčna pota Odlični soigralci: Sandro Rnffini. Miria di Snn Servolo. Adriano Kimoldi KINO MATICA — TEL 22-41 smučeh, radi pa bi zvedeli kaj več o kristija-niji. V smuškem športu ima vsaka vaja svoje ime; »smuk« imenujemo vožnjo naravnost, »plug« imenujemo navadno zavoro drsanja po strmini, kristijanija pa je lok ali zavoj, s katerim spreminjamo smer smučanja po strmini, lahko pa se s kristijanijo tudi zaustavljamo nli zaustavimo, če hočemo. Kristijanij je več vrst in več načinov. V splošnem je ta lik zelo priljubljen in so zimski planinci upravičeno jKinosni nanj. kadar ga obvladajo. (C. P.). Orodnemu telovadcu. Podrobnosti tekmovalnega reda na mednarodnem dvoboju v orodni telovadbi v Budimpešti mi niso znane. Čital pa sein. da so tekmovali sa.nio nn bradlji, v skokih če/ konja, na drogu in v talni telovadbi. r'oročila hvalijo prav posebno Madžara Pataki-ja. ki jo zmagal med posamezniki s 39.33 točkami. Nekaj neverjetnega, poročajo, jc bila njegova vaja na tleh; je pa tudi morala biti izvrstna, ko so mu priznali strogi sodniiki 9.9 točk (š. O). Trening teka na 1500 m. To Vam je znnno, da v športu ne dajamo »receptov« za trening. Sami j>ravite, da bi se zadovoljili s primerom, ki bi ra potem prilagodili lastni zimogl jivosti. hvo Vam tak primer urjenja: tecite 5 krogov (2000 m), pri katerih je prvi počasen, — drugi, tretji in četrti hitrejši —. peti pn spet počasen: potem se lotite zmerno hitre hoje (ne po igrišču!) na 2 do 3 km v zvezi z izdatnimi dihalnimi vajami: za zaključek treninga igrajte odbojko, če imate za to priložnost, če ne pa tecite Še tri kroge v lahkem slogu. Po treningu je potrebna najprej topla kopel (čiščenje prepotenega telesa), poletu pa kratka mrzla prha za osvežitev. (D. P.). Pregled športnih panog, ki ste mi ga poslali, ni popoln. Od jiopularnejšili vrst športa ste porabili na jiu-jitsu in na streljanje. Spisek popravite, da se bo glasil takole (po abecednem redu): automobilistika. balinanje, boks, drsanje na koleščkih, drsanje na ledu, dviganje uteži, hokej na ledu, hokej na travi, jadranje (na vodi in v zraku), jiu-jitsu, keglanje, kolesarenje. košarka, lahka atletika, letalstvo, motociklistika. odlvojka, plavanje, planinstvo (nlpinistika), rokoborba, rokomet, rugby, sabljanje, sankanje, smučanje, streljanje, tenis (na tleli in na mizi), veslanje. To bi bil pregled samo onih šfKirtnih panog, ki so pri nas kolikor toliko znane. (G. M.). 80 letni vaditelj Zanimivosti o uspehih starih športnikov in telovadcev Izrek, da si star, kolikor se počutiš, dobiva vedno več veljave. Potrjujejo nam ga gorniki, ki se vzpenjajo na alpske vrhove tudi še v letih, ko se mnogoteri njihovi vrstniki s težavo sprehajajo samo še po ravnem. S posebnim zanimanjem čitamo tudi v športnih poročilih o starih možeh, katerih ni zapustila telesna zmogljivost. Vsem je dobro znan primer sivolasega švedskega kralja Gustava, ki se še tu pa tam pojavi na teniškem igrišču in z veseljem udarja žogo. Tekom leta smo poročali tudi o 60 letnem dr. Karlu Diemu, nemirnem športnem pisatelju, ki potuje iz kraja v kraj, kjer predava in raziskuje telovadno in športno tradicijo različnih narodov, vendar nikoli ne pozabi vzeti s seboj dirkalnih čevljev. Dr. Diem je velik prijatelj gozdnih tekov in jih goji s tako vnemo in vztrajnostjo, da jih tudi nn potovanjih ne more pogrešati. Če povemo, da temu možu ni prenaporno teči po pet kilometrov, je v tem zadosten dokaz za njegovo telesno zmogljivost. Te dni čitamo o nekein vaditel ju, ki je proslavil svojo HO letnico. Gre za nekega Sclila-gerja, ki je kljub svojim osmim križem še vedno prav dober telovadec. Zlasti zanimivo in vzpodbudno |ia je brati, da je proslavil imenovani Sclilager istočasno tudi 60 letnico vuditclj-ske dolžnosti v svojem telovadnem društvu v Traunstcinu. Zelo redki so primeri, da bi bil kdo 60 let uradnik uli delavec, še bolj redki pa, da je mogoče tudi ob 80 letih poučevati druge v spretnosti na bradlji ali drogu! Sclilager je dokazal, da je tudi mogoče. šport n velja zasluga, da je z lepimi in vzpodbudnimi primeri potrdil načelo, da si star, kolikor se počutiš. Ni še dolgo od tega, ko so strokovnjaki mislili, da je mogoče tekmovati samo do 26. ali 28. leta starosti. Na zadnjih olimpijadah smo videli med zmagovalci tudi že 30 in 33 letne može. Nurmi n. pr. si je priboril zadnjo olimpijsko kolajno, ko je bil 31 let star. To je bilo na olimpijadi v Amsterdamu, ko je zmagal v tekli nn 10 km. Štiri leta pozneje jc nameraval tekmovati v Los Angclesu v maratonskem teku. Da se mu to ni posrečilo, ni vzrok v letih, temveč v njegovem sporu z amaterskim paragrafom. Dandanes opažamo tudi v tekmovalskili vrstah može v zrelih letih. O nogometni cnaj-storici Pforzheim čitamo, da ima 3S letnega vratarja in 4? letnega srednjega krilca: ko pn je nastopila v tem moštvu vrzel in so pogrešali dobrega človeka za napadalno vrsto, ga niso iskali med juniorji. Ponudil sc je 30 letni Wc-tzel, bivši reprezentativec, ki je začel spet igrati v prvem moštvu. Starostni primeri v športu, ki jih od časa do časa objavljamo, niso samo zanimivi; zdijo se nam zelo vzpodbudni, hkrati pa najboljši dokaz za trditev, da šport no služi samo razvedrilu. šport je udejstvovanje. ki utrjuje človeka in ki preprečuje prezgodnje pešanje in staranje. Odšla jc med angelčke naša zlata, nepozabna Martinka Ljubljana, dne 18. dccembra 1942. Globoko užaloščeni starši Štefka in Lojze Baraga Bolgarski zakon o samcih S 27. letom se bo moral vsak moški bolgarski državljan poročiti, ali pa zapustiti službo Bolgarski ministrski svet je zadnjič na neki 6voji seji sklenil uveljaviti zakon o samcih. Na podlagi tega zakona morajo vsi moški bolgarski državljani, ki so dopolnili 27. leto starosti, zapustiti kakršno koli državno ali zasebno 6lužbo, če se v osemnajstih mesecih ne bodo oženili. Izjemo seveda tvorijo tisti, ki za ženitev sploh ni6o sjiosobni. Vsem, ki se ne bodo hoteli pokoravati določbam tega novega bolgarskega zakona, bo poleg tega tudi prepovedano kakršno koli udejstvovanje na trgovskem in industrijskem polju, ali pa v kakšnih drugih svobodnih poklicih. Za vseuči-liščnike so določili trideseto leto starosti kot skrajno mejo, do katere smejo še ostati samci. Od kdaj pozdravljamo zastave Danes je že povsod na svetu v navadi, da pozdravljajo državno zastavo in zastave vojaških oddelkov, tnalo pa je znano, kdaj se je ta navada uveljavila. Napoleon Bonaparte je kot »Prvi konzul francoske republike- (1799—1804) priredil v Parizu na »Plače de PEtoile« veliko parado, pri kateri so v sprevodu nosili številne zastave listih vojaških oddelkov, ki so se bili pravkar vrnili z bojišč. »Ko so nesli V6e razcefrane bojne zastave,« piše nek očividec, »neme priče številnih zmag, mimo ogromnih množic ljudstva, se je Napoleon oti ganotja nehote odkril in potem ves čas gologlav gledal veličastni in ganljivi sprevod. Od tedaj, pravijo, je v navadi, pozdravljati zastave. Pozneje so kmalu tudi s posebnimi zakonskimi določbami odredili, da je zastavam, bodisi državnim ali vojaškim, treba izkazovati primerno čast in jih pozdravljati. In ta navada velja danes še bolj kakor pa je veljala v prvih časih. Uvedli so tudi stroge kazni za tiste, ki ne bi holeli pozdravljati zastav, zlasti bojnih. Vse judovsko premoženje na Hrvaškem — državna last Iz Rima poročajo, da je z zakonskim odlokom, ki ga je hrvaška vlada pred kratkim izdala o prenosu judovskega premoženja v last države, na poti k dokončni rešitvi. Z omenjenim odlokom je prešlo vse premoženje Judov na Hrvaškem v državno last. Ker so Judje v zadnjem ča6u 6kušali bodisi na zakonit ali protizakonit način prenesti lastninsko pravico nad 6vojim nepremičnim in tudi premičnim premoženjem na druge, ker so 6e bali, da bi ga zasegla država, je finančno ministrstvo pred nekaj dnevi naslovilo na prebivalstvo, naj prostovoljno izroči ali vsaj priglasi tisto premoženje, nepremičnine ali premičnine, ki 60 v resnici judovska Ia6t, zakaj vse to premoženje je postalo z zadnjim zakonskim odlokom državna last. Zdaj izdelujejo tudi posebna pravila, s katerimi bodo pojasnili pravni položaj tistih, ki so svoj čas na zakonit način postali lastniki premoženja, ki je bilo prvotno judovsko, pa tudi položaj tistih, ki so jim Judje 6voje premoženje izročili ali nakazali, ter slednjič onih, ki 6o prodali ali kupili judovska posestva ali drugo premoženje, ne da bi imeli za to dovoljenje. Edgar Wallace: 29 Skrivnost skrivljene sveče Roman »Svetovati vam morem samo, da se vrnete domov,« je rekel gospe. »Z vami pošljem agenta, da bi me obvestil, kako. je. Sicer pa je verjetno, da dobite gospodično že doma. Nemara je zamudila kak omnibus. zlasti v tem vremenu!« Dal je poklicati iz Scotland Yarda nekega detektiva in z njim se je vrnila gospa Cassley kar ponosna domov. T. Ks. je pogledal na uro. Manjkalo je četrt do desete. »Naj se zgodi kar koli, dobrega Lexmana moram videti!« je vzkliknil. »Opozorite najboljše moštvo orldelka, na j bo za vsak primer pri-jiravljeno. Zdi se mi. kakor bi se mi obetal najnapornejši dan mojega življenja.« XII. Kara se je spet zleknil med blazJne. Za-krohotal se je in možgani so 11111 mr/Wčno delali. Nič ni vedel, ka j je sprožilo n jegove misli, n ta trenutek 11111 je bil spomin daleč. Peljal ga jc dvanajst let nazaj v umazano kmečko kočo na pobočju nekega griča pri Draču. Sjiom-nil se je nekega mladega albanskega glavarja z modrikastim obrazom, ki je zaradi njegove trme zgubil vse, kar je človeku potrebno za življenje; spomnil se je divjega sovraštva v očeh očeta dekletovega, ki jo s prekriž.animi rokami gledalo zvezanega, ki je ležal s plaščem pokrit na tleh. Spomnil se je sajastih tramov v tej kmečki hiši, senc, ki so plesale pod stro- C: om, tistega groznega trenutka pričakovanja, o je sedel zvezan na svojem mestu, medtem ko je gorela in se vedno bolj nižala sveča ob kupčku smodnika, ki naj bi vnel vžigalno vrvico peklenskega stroja pod njegovim stolom. Dobro se je spominjal tega dne, saj je bilo na svečnico in je bila prav obletnica. Spominjal se je tudi prijetnejših stvari, ocoklanih korakov po kamnitni poti, trušča, ko so se odprla vrata in je vstopil žandar, da bi ga rešil. Zloradostno se je spominjal usode svojih napadalcev, ki so medleli in trpeli v ječah v Peči, in... zaslišal jc, kako je pozvonilo spodaj pri glavnih vratih. Da bi se vrnil T. Ks.? Planil jo s postelje, šel k vratom, jih nalabko odprl in poslušal. T. Ks. bi ga neznansko prestrašil, če bi prišel z dovoljenjem, da sme napraviti preiskavo, zlasti če bi... Skomizgnil je z rameni. Pa saj je dal Tu. Ksu. zadoščenje in pregnal njegov sum. In Fisher bo ta večer odšel, da bo bolj varen. Glas, ki je prihajal iz veže, je bil kričav in nepočakan. Kdo bi mogel biti? Potem je slišal po stopnicah Fislferjeve korake in sluga je vstopil. »Ali bi sprejeli zdaj gospoda Gathcrcola?« »Gospod Gathercoler« Karo sc je oddahnil in obraz se mu je smehljaje zjasnil. »Seveda, recite mu. naj kar pride. Vprašajte ga, če mu jc prav, da ga sprejmem v spalnici.« »Povedal sem nin že, gospod, da ste legli, a me je nahrulil,« je odgovoril Fisher. Kara sc je zasmejal. »Pošljite ga sem gor,« mu je naročil, a ko je Fisher odhajal iz sobe, ga je poklical nazaj. »To sem vam že hotel reči, Fisher. Ko pride gospod Gathercole, lahko odidete čez noč v mesto. Mislim, da imate vedno kam iti, in do jutra se vam ni treba vrniti.« »Dn, gospod,« je odvrnil sluga, ki mu je bila ta odredba zelo všeč, ko je imel mnogo opraviti in bi prosto noč izrabil v svoj prid. »Morda,« je še pomislil Kara, »bi bilo bolje, če bi počakali do enajste. Prinesite mi nekaj sandvvichev in skodelico mleka. Ne, še bolje, postavite vse to na krožnik v veži-« »Prav, gospod.« je rekel sluga in odšel. Spodaj je čudni mož s svetlini klobukom in z razmršeno brado hodil po mozaičnem tlaku, mrmral sam s seboj, ogledoval razne predmete v čakalnici in bil zabavno razburjen. »Gospod Kara vas lahko sprejme, gospod,« je rekel Fisher. »O, kako je prijazen,« je rekel mož in oplazil s svojim pogledom ubogega Fishcrja. »Da, neznansko prijazno je, da blagovoli sprejeti tak človek učenjaka in poštenjaka, ki se je tri leta ukvarjal z njegovimi umazanimi zadevami. Osivel sem v njegovi službil Ali razumete, kaj se to pravi?« »Da, gospod,« je odvrnil Fisher, »Poglejte!« Mož se je sklonil 7. obrazom pred sluga. »Ali vidite vse te sive dlake v bradi?« Fisher je v zadregi prikimal. »Ali jc siva?« je vprašal tujec, kakor bi nc,zaupal, in znmrmrnl. »Da, gospod,« je hitro odgovoril sluga. »Popolnoma siva? Primite jo in poglejte!« je silil obiskovalec. Fisher se je zbegan branil ni se smehljaje umaknil. »Še v mislili bi si ne upal kaj takega, gospod!« »Oh, si ne upate,« se je zarežal tujec, »potem mi pa pokažite pot!« Fisher mu je pokazal smer po stopnicah. To pot tujec ni imel knjig. Leva roka mu je mrtvo visela ob strani in Fisher je sklepal po svoje, da se mu je izmuznila iz žepa, v katerem se je opirala, ne da bi mož to opazil. Odprl mu je vrata in ga naznanil: »Gospod Gather-colcl« Kara je stopil smehljaje se naproti svojemu agentu, ki je bil s trdiin klobukom vrh glave in s plaščem, ki mu je segal do peta, zanimiva prikazen. Sluga je zaprl za njima vrata in se vrnil v vežo po svojih opravkih. Čez deset minut je slišal, da so se odprla vrata, in bobneči tujčev glas je prihajal prav do njega. Fisher mu je skočil po stopnicah naproti in videl, da je še govoril na svoj čudaški način z gostiteljem v sobi. »Dovolj mi je Patagonije, dovolj Ognjene zemlje!« je kričal in za trenutek premolknil. »Gotovo!« je moral nato odgovoriti na neko vprašanje. »A ne Patagonija!« In je spet obmolknil in Fisher se je spodaj ob dnu stopnic vprašal, kaj se je neki tujcu pripetilo, da je postal tako vesel. »Upam, da bo vaš ček izplačan, kakor se spodobi,« je rekel še pikro, potem pa bušil v pridržan smeh in previdno zapiral vrata. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdaiateli: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor CenCtS