DRUGI ZVEZEK : POUK O VZGOJI SPISAL f ANTON BONAVENTURA ŠKOF LJUBLJANSKI V LJUBLJANI, 1910 TISK KATOLIŠKE TISKARNE. STARŠEM POUK O VZGOJI SPISAL f ANTON BONAVENTURA ŠKOF LJUBLJANSKI L Z*} 0X0 V LJUBLJANI, 1910 TISK KATOLIŠKE TISKARNE. ZcjOfo r Vsebina Stran Staršem. 1 1. Pred porodom.3 2. Mati po porodu . 7 3. Otrok po porodu.11 4. Otrokova hrana .14 5. Še druge skrbi za telo .21 6. Začetek dušnega življenja.30 7. Prva zavednost otrokova.35 8. Samozavest.37 9. Vzgoja za večnost.43 10. Vzgoja ob času šole.53 11. Vzgoja za sveto čistost.59 12. Spolni pouk. 67 13. Greha ne.82 14. Konec.93 Staršem Priznano je, da največja umetnost je vzgoja otrok. Ko umetnik iz kamna kleše človeško po¬ dobo, se mu kamen ne upira, ker je mrtev; pač pa se more staršem upirati otrok, ko se priza¬ devajo lepo ga izobraziti, ker ima prosto voljo in premnogo raznih moči v njej. Zato pa vzgoja včasih uspeva jako slabo. Kako strastni postanejo nekateri otroci! Kako sirovi in razuzdani nekateri sinovi, kako lahko- umna in poželjiva nekatera dekleta! In v take strasti večkrat zabredejo, preden se prav spo¬ znajo, preden se prav zavedajo. Odtod silni na¬ pori, silne borbe v srcu onih zavednih mladeničev in deklet, ki se spoznajo, pa bi radi obrzdali divje strasti in bi radi pošteno živeli. Take nesreče zakrivi naša človeška narava, ki jek slabemu nagnjena, zakrivi pa še večkrat napačna vzgoja. Vam staršem ničesar ne očitam: saj se niste nikoli učili, kako bi se morali rav¬ nati, da bi otroke prav vzgojili, in vendar je vzgoja naj veča umetnost. Res, nekateri starši imate v rokah knjižico „Poukkrščanskim staršem“,skoraj povsod matere rade zahajate k vsakoletnemu večkratnemu po¬ uku o vzgoji otrok. To je lepo, vendar pa to še 1 Staršem. 2 ne zadostuj e. Manj ka Vam prav natančnega pouka, sl kako se morate ravnati koj od začetka otroko- zi vega, da se Vaš otrok dušno in telesno lepo razvije, da se utrdi in pripravi posebno za oni n čas, ko se začuti spolni nagon, ko se začutijo o silne nečiste izkušnjave in v katerem premnogi h padejo, ter globoko v nesramnost zabredejo, ško- n dujejo sebi na duši in na telesu, pa tudi drugo za seboj v blato potegnejo. Tak natančen pouk je posebno kočljiv. Mora namreč govoriti o človeškem telesu in njegovih delih, o spolu in spolnem življenju. O tem se jo že marsikdo premislil pisati, pa morda ravno l, zato o tem nobenega pravega pouka nimamo. j Življenje naše mladine mi je precej dobro znano, in prepričan sem, da bi naši mladeniči in < naša dekleta mnogo čistejši ostali v mislih, željah < in dejanjih, ako bi bili bolje poučeni o stvareh, ( ki se tičejo šeste hožje zapovedi. V dnu srca sem bil že davno prepričan, da je premišljen pouk v tem oziru posebno Vam staršem potreben, toda ravno radi prej omenjenih kočljivih stvari se mi je vselej odsvetovalo, da bi ga Vam oskrbel. Mnogo sem molil in premišlje¬ val in odločil sem se naposled, da Vam ga ven¬ darle podam. Nauke, kako mora mati skrbeti za svoje zdravje in za zdravje otroka, in pa nauke, ki govore o škodljivem vplivu nesramnih misli, želja in dejanj za telesno in dušno zdravje mla¬ dine, sem posnel po priznano dobrih zdravniških knjigah in je ta del rokopisa pregledal in izpo¬ polnil tukajšnji zdravnik, in se lahko zanesete; nauke o vzgoji pa sem vzel iz navodil krščan- 3 skih vzgojiteljev, kakor sem pred Bogom spo¬ znal, da je prav. Po tej pripravi Vas, starše, lepo prosim, da mi sledite in sprejmete navodila za vzgojo otrok od spočetja do petnajstega, šestnajstega leta nji¬ hove starosti. Fantom in dekletom, ženinom in nevestam pa sem poskrbel še poseben pouk. I. Pred porodom. Začne se vzgoja že pred porodom, koj ko je dete začeto in žena postane mati, kar je za ženo posebna čast, za očeta izredno veselje. Pa tudi kolika skrivnost jo začetek otroka! Saj pri tem sam Bog sodeluje, ki koj pri spo¬ četju otroku ustvari neumrljivo dušo. Vidiš, dragi oče, s Teboj deluje Bog; glej, presrečna mati, s Teboj in v Tebi deluje Bog. S kako svetim stra¬ hom in kako premišljeno in pripravljeno se mo¬ rata združevati v dosego namena, ki ga ima sveti zakon! Duša, ki jo Bog v Tvojem telesu, o mati, vdihne Tvojemu otroku, ta duša stori, da otrok živi, da se telesno razvija, da dobiva v Tebi člo¬ veško podobo. Je pa otrok s Teboj tesno združen, živi in hrani se od Tvoje srčne krvi, pa tudi dušno živ¬ ljenje Tvoje se prenese v dušo otrokovo: Ti in Tvoj otrok sta nekako v eno življenje združena. Iz tega pa tudi razvidiš, kako moreš v tem času skrbeti za svoje telo, pa tudi za svojo dušo, ako hočeš, da bo Tvoj otrok zdravega telesa in čiste duše. Pa tudi Ti, oče, kako nežno moraš v 1 * 4 tem času z ženo ravnati, da je ne užalostiš, ne raztogotiš, da je s pretežkim delom ne mučiš, ker po materi bi Ti škodoval otroku, kateremu si Ti dal pogoje za življenje. Na kaj naj torej pazi mati v tem svetem času tekom devetih mesecev? 1 1. Pazi na hrano. Splošno so dovoljene vse jedi, na katere si sicer bila navajena. Škod¬ ljiva pa bi bila vsaka nezmernost; posebno zvečer in v drugi polovici nosečnosti ne kaže preveč preoblagati želodca. Lakoto trpeti iz strahu pred jutranjimi slabostmi ali bljuvanjem bi bilo ne- zmiselno. Postane bljuvanje nadležno in mučno, vprašaj za svet zdravnika; večinoma se bo stvar dobro končala. Varuj pa se težko prebavljivih, drob napenjajočih jedil. Lahke mesne jedi z zelenjavo, sveže ali še bolje kuhano sadje, mehko kuhana jajca, predvsem pa mleko in mlečne jedi so najprikladnejša, obenem pa lahko prebavljiva hrana. Najboljša pijača je zdrava voda. — Malo vina, vodi primešanega, tudi ne bo škodovalo. Vendar bodi povedano, da se tudi brez vina da prav dobro izhajati. Silno pa bi otroku škodo¬ valo, ako bi se mati pregrešila zoper zmernost v pijači, ali ako bi se vdala celo žganju. Strup alkohol bi prišel tudi v nežno otroško telo in ga začel razdirati še prej, nego je zagledalo luč sveta. Ogibaj se tudi ruskega čaja in črne kave; dražita živce in jemljeta mirno spanje. 1 Ta navodila, ki Ti jih tukaj podajam, so vzeta po spisih slovečih profesorjev porodništva na visokih šolah (Chrobak, Schanta, Runge, Fritsch) in jih je dolga izkušnja potrdila kot prava. 2. Pazi na obleko. Obleka naj ne bo pretesna, obuvalo naj bo dosti veliko, podveze naj nog preveč ne stiskajo, sicer se v teni času žile na nogah močno napno in povzročajo krču podobne bolečine (krčne žile). Že v prvi polovici nosečnosti odloži vsa oblačila, katera ovirajo prsi in spodnji život v prepotrebnem razvoju. Zoper to pravilo ženske rade greše, deloma iz nevednosti, še bolj pa iz napačne sramežljivosti. Obleka naj bo pa tudi taka, da daje nogam in životu dovolj toplote; glava pa naj ostane hladna, le v hudem zimskem mrazu si jo dobro zamotaj. 3. Pazi na gibanje in počitek. Na¬ vadna dela le opravljaj, varuj se pa pretežkih. Ne vzdiguj in ne prenašaj težkih tovorov; ne smeš skakati, plesati, dolgo se voziti po sla¬ bih potih, kjer se voz močno pretresava; opustiti je v tem času tudi daljše vožnje po železnici. Ni dobro bivati v prostorih, kjer je mnogo ljudi, moglo bi Ti priti slabo, da omedliš. Gosposke ženske naj ne obiskujejo prepogosto večjih družb, koncertov, javnih zabav, gledišča, plesnih veselic, sploh razburljivih šumnih prireditev. Kakor je vsako naporno delo lahko nevarno Tvojemu zdravju, tako se tudi”ne vdajaj lenemu pohajkovanju in poleganju. Sile duha in telesa ne smejo priti iz vaje, ker sicer telo oslabi in ne bi bilo kos težavni nalogi za časa poroda. Lahka vsakdanja [.opravila, dovolj gibanja v sve¬ žem čistem zraku stori človeka zadovoljnega., veselega in zdravega. Ako se pri navadnem poslu utrudiš, odpočij sc; lezi ravno, da se odpočijejo spodnji deli telesa, kateri zdaj več nosijo. 6 4. Pazi na snago telesa. Ako hoče no¬ seča ženska okrepiti sebe in otroka pa poskrbeti si srečen porod, naj skrbi za snažnost svojega te¬ lesa. Nikakor ni izgubljen čas, ki ga v ta na¬ men porabi in obilno se poplača trud, ki je v to potreben. Le vzemi mlačne vode, pa si vsak teden vsaj enkrat, še bolje pa je dvakrat ali trikrat s snažno platneno krpo v toplem prostoru prav hitro odrgni vse telo, dobro ga osuši in hajd v posteljo, ali pa se gibaj. O ko bi sc tudi kmetske matere mogle več¬ krat v prav topli vodi, 28o do 30o R. skopati! Bilo bi koristno za zdravje in laglji porod; ker pa tega ne moreš, vzemi zvečer, ko greš spat, gorke vode, pa se operi po spodnjem životu s čisto bombaževino (bato) ali s čisto platneno krpo, nikakor pa ne z gobo, in izmij si tudi prsi. da jih okrepiš, obvaruješ bolezni in moreš laglje dojiti. Voda za izmivanje prsi pa bodi hladna, in je dobro, priliti ji nekoliko vinskega cveta, kar zmanjša občutljivost in ranljivost kože. Pre¬ povedano pa je v tem času rabiti sedežne ko¬ peli ali kopati samo noge, tudi mrzle kopeli niso dovoljene. Perilo večkrat menjaj ; naj bode vedno čisto, nikar ne ostajaj v zamazani in prepoteni obleki ali v nesnažni postelji. 5. Pazi na mir duše in pravo pobož¬ no s t! V tem času premaguj svoj e strasti: j ezo, so¬ vražnost, žalost in tugovanje, nevoščljivost, trmo; vedi, da strasti pretresejo Tvojo dušo in Tvoje telo; zato vplivajo na telo Tvojega otroka in bi ga poškodovale, pa tudi na njegovo dušo in bi otrok podedoval strasti od svoje matere. Ali se ne boš premagovala sedaj, ko si od Boga bla¬ goslovljena, da se tega blagoslova vredno iz¬ kažeš- 1 Zato v tugah in bridkostih ne obupuj, odbijaj jih in zaupljivo se oziraj na Njega, v či¬ gar rokah smo mi in je vse naše življenje. Ne plaši se z mislijo, kaj bo, ko pride težka ura poroda. Zaupaj na Boga, priporoči se Materi božji in vedi, ako si Ti glede na dušo in na telo storila vse, kar veš in znaš, da je prav, tedaj Ti ho ona težka ura tudi ura neizrekljivega veselja. In Ti, mož, tudi Ti pazi na to, da prema¬ guješ svoje strasti, da žene ne žališ, ne prekli¬ njaš, da potrpiš z njeno občutljivostjo, ki je v tem stanju večja kakor poprej: saj bi s tem škodoval ženi in otroku! Ali ne želiš čvrstega in zdravega otroka, otroka z dobrimi dušnimi lastnostmi? Premaguj se torej, misli na Boga in Tvojo odgovornost pred njim. 6. Prav dobro bi bilo, ko bi se v tem času zakonskih pravic posluževali bolj redko. V zadnjem mesecu, posebno pa malo pred porodom, je pa vse k ako zahtevati popolno zdržnost. II. Mati po porodu. Prišel je in srečno minul čas poroda. O kako je sedaj važno in potrebno, da mati ostane zdrava! Ali veste, kaj je potrebno, da v prvih nevarnih dneh in tednih mati ne oboli? Matere pa tudi skrbni očetje boste pač želeli, da naj Vas na glavne točke opozorim. Pravim, tudi skrbni očetje: saj želite, da se žena lepo pozdravi in da se 8 otročiček primemo razvija, kar je pa posebno mogoče le tedaj, ako je mati zdrava, in zato morate Vi, očetje, skrbeti, da se kar največ mogoče iz¬ vrši to, kar bom sedaj povedal. 1. Ako imate v hiši več sob, izberite za mater s ob o, k i j e na j b o 1 j zračna, naj¬ bolj sol učna in mirna. Ako ste bolj siro¬ mašni, pa nimate več sob, tedaj pazite, da bo popoln mir v sobi, kjer mati po porodu leži. Mož, Ti moraš skrbeti, da se nič ne dogodi, kar bi mater razdražilo, razburilo; nihče naj ne vpije, ne ropota, z vratmi ne loputa, naj ne žvižga in naj se ne prepira: vse to bi moglo materi škodovati, ali popolno ozdravljenje vsaj zavleči. Koj po porodu bodi, mati, popolnoma mirna, nihče naj Te ne moti; tudi obiskov ne spreje¬ maj, naj dobre prijateljice za nekoliko dni po- trpe. Naj manj devetdniostanivpostelji in prav mirno leži. Par dni leži na hrbtu, potem se polagoma navadi, da ležiš po strani, kar je tudi za dojitev pripravno. Prve dni tudi ne smeš v postelji sedeti. Ta čas ne smeš vstati. Ko vstaneš, ne bodi ves dan na nogah in vsaj tri tedne nič ne delaj; ko potem začneš delati, izpočetka oprav¬ ljaj le bolj lahke hišne posle. Oče, nikar ne sili matere na težka dela! Hočeš li ženi bolezen na¬ kopati? Potrpi z njo! Obvaruj jo prevelikih skrbi, nosi jih sam. Marsikateri kmetski ali delavski materi, se bodo zdela morda v tem poglavju navedena pra¬ vila prestroga. „Kje bom vzela toliko časa? Kaj bo s hišo, kaj z gospodarstvom?" Tako Te sli¬ šim oporekati. Ko bi Ti vedela, kako si s pr e- 9 bno ranim vstajanjem in delom pokvariš t*ate telo, zlasti lego maternice, kako si s tem iz- nakoplješ dolgotrajne bolezni, katerih se skoraj nikdar več ne rešiš, kako prehitro oslabiš in se za prezgodaj postaraš, tedaj bi se Ti ta zamuda a j- časa v otroški postelji zdela malenkostna v pri- iro- meri s posledicami celega življenja. Mnoge sta- bo rej še matere vedo o tem povedati marsikaj ža- lož, lostnili izkušenj. bi 2. Pazite na snažnost. V materini po- ije, stelji naj bo vse čisto oprano. Platno, krpe, po- sga soda, orodje, kar pride v dotiko z otroško po- eri steljo, vse naj se dobro očisti pred in po porabi. 3či. Tudi tla naj se v materini sobi izmijejo, da ne na, bo prahu, ki bi mogel materi škodovati, če bi je- imel v sebi slabih primesi. )o- Veste-li odkod po porodu večkrat nevarna ji mrzlica, katera spravi toliko mater v prezgodnji im grob ? Največkrat bi se dala s skrbnim in pa- je metnim ravnanjem sploh preprečiti, da bi se niti ti e pokazati ne smela. V zraku in prahu, v vodi, tudi na našem di telesu je vse polno silno malih, le z močnim le steklom v drobnogledu vidnih glivic, izmed ka- v- terih so nekatere nedolžne, v drugih pa tiči tli strupeni kal bolezni. Po nečistem perilu a- in orodju, največkrat pa po umazanih >i, rokah so prišle te klice (bakterije) v materino telo. Po porodu je notranja po¬ se vršina maternice ranjena, pa tudi na drugih spo¬ ti- lovilih se zlasti pri težkih porodih napravijo ij večje ali manjše rane; ako se jih one strupene i- klice primejo, se rane vnamejo in ognoje, otroč- :- nico jame stresati mraz in kuhati vročina. Ako 10 te bolezenske klice, katere se v človeškem telesu čudovito hitro plode, posežejo dalje, zastrupi se vsa kri in bolezen se skoraj gotovo konča s smrtjo. Zato mora biti očiščeno, izmito in razku¬ ženo vse, kar pride z rodiljo v doti k o. Naj veča odgovornost v tem oziru pride na ba¬ bico, kateri naj se izroči mati v oskrb. V seda¬ njih babiških šolah imajo babice strog pouk, kako ravnati, da se ne izcimi pogubonosna mrz¬ lica in so pod kaznijo zavezane, točno izpolnje¬ vati ta navodila. Spretna babica pa bode tudi vsako drugo pretečo nevarnost opazila in pravo¬ časno poslala po zdravnika. Kolikokrat pa kli¬ čejo zdravnika šele tedaj, ko sta otrok ali mati ali pa celo oba izgubljena. 3. Skrbite za čist zrak v sobi, kjer leži mati z otrokom. To je za oba potrebno. Zato se mora soba vsakega dne enkrat ali dva¬ krat prezračiti. Pozimi zadostuje četrt ure. Ako se odpre okno, naj se zaprejo vrata; prepih škoduje. V tej sobi ne smeš kaditi, tudi dima iz peči naj ne bo v njej, še celo proti hudim solnčnim žarkom naj se obrani mati in otrok. 4. Hrana naj bo temu stanju pri¬ merna. Mati naj ne trpi lakote, vendar je prve dni treba previdnosti v izbiranju jedil. Splošno zadostujejo prve dni tekoče jedi, mleko, juhe, juhe z jajcem, zelo mlečna kava, prava ali ječ¬ menova. Ko se je slast do jedi začela močneje oglašati, daš tudi lahko malo belega kruha in kako prav lahko mesno jed in sladko kuhano sadje. Od četrtega dne je hrana že lahko neko¬ liko obilnejša toda polagoma, tako da prideš 11 šele v drugem ali tretjem tednu do navadnega živeža, kakor si ga bila prej navajena. Za pijačo imej pripravljeno svežo vodo, ali vodo s sokom od malina, ali mandeljnovo mleko. Ako se Ti zapira, imej pripravljeno vodo s sladkorjem. V ta namen koristi vzeti vsako uro dober požirek, da se v črevih preveč ne za¬ suši ; če tudi to ne pomaga, vzemi navadno žlico ricinovega olja. 5. Tudi v otroški postelji je snažnost te¬ lesa materam silno potrebna. Dobro jim stori in jih poživi, ako si obraz in roke do ra¬ men vsak dan izmijejo s hladno, pozimi z ne¬ koliko pogreto vodo. Še potrebnejše pa je v tem času skrbno izmivati spodnji život s prevreto in razkuženo vodo; toda to opravilo se redoma prepusti babici. Perila zamenjati naj mati ne odlaša predolgo ; sveže perilo naj bode popolnoma suho in pogreto, soba tedaj topla in brez najmanjšega prepiha. III. Otrok po porodu. Otrok je prišel na svet. Oče in mati, kaj sedaj želite V Kaj ne, da se otrok prav lepo raz¬ vija, razvija telesno in duševno ? Žalostni bi bili, ako bi bil otrok bolehen, ako bi si telo ali kak ud na telesu pokvaril, ako bi bil slabe pameti ako bi postal hudoben. Radi boste poskrbeli in se potrudili, da se Vam taka nesreča ne pripeti. Zato berite in izpolnjujte, kar Vam nasvetujem koristnega za dušno in telesno vzgojo Vaših otročičev. 12 1. Kmalu po rojstvu začne otročiček kri¬ čati, kar le more. Ne bojte se, naj le kriči, nič mu ni treba ust mašiti, to kričanje je za pljuča zdravo, ki se tako krepe. V maternem telesu namreč otrok še ne diha. Potrebni zrak (kisik) mu prihaja po materni krvi. Otrok začne sopsti, ko je rojen, in kisik prihaja z zrakom v pljuča. Pljuča so še jako slaba, po vaji pa postajajo bolj močna, zato naj otrok le kriči; ko bo dosti, bo že prenehal. Ako mu pa usta s „cucljem“ ali drugače za¬ mašiš, mu napraviš prvo veliko p o- greško: otrok se na „cucelj“ navadi in pljuča ostanejo slaba. Ako otrok ne more prav sopsti, je nevarno, da se zaduši. Zato se ne sme pozabiti, mu od¬ straniti z mezincem iz ust in goltanca sleza, ki se je tam nabral. Včasih začne otrok sopsti, če si ga nekoliko po životu potrkal ali dal v gorko kopelj ali pa za trenotek v hladno in potem takoj v gorko vodo. Seveda če tudi to ne pomaga in ni pri roki zdravnika ali izvežbane babice, ki bi še drugo poizkusila, je dete izgubljeno. 2. Otroka je treba kopati. Nikar ne misli, da kopanje otroku škoduje; ne, ampak krepi mu telo in živce, pospešuje delovanje kože, dober tek in spanje; pomaga mu, da si utrdi zdravje. Toda prav ga moraš kopati. Ne vzemi ne prevroče, ne prehladne vode. Na to pazi, da pride otrok prilično v tako toploto, kakršna je bila v maternem telesu, na tako je navajen. Zato naj bode zrak v sobi prav topel, topla otrokova posteljica: drugače se pre- 13 hladi in morda že sedaj dobi kal bolezni v se. Prav to velja o vodi. Pol ure po rojstvu se more otrok skopati. Kopel naj bo topla od 28° do 290 R. Gorka voda raztopi nesnago po telesu. Preveč vroča voda de sme biti, da se otroku koža ne opeče in se otrok morebiti za celo življenje poškoduje. Gor- koto vode ne meri z roko, ampak dobi majhen toplomer, saj je prava toplota za otroka tako važna! Prve kopeli smejo trajati samo tri minute Poznejše pa pet do deset minut. Do prvega leta koplji otroka vsak dan, po prvem letu vsak drugi dan, pozneje dvakrat na teden. Polagoma smeš to¬ ploto vode znižavati, vendar ne jemlji vode pod 200 R, ker je otroško telo zoper mraz zelo občutljivo. Torej ne koplji otroka do šestega leta v mrzli vodi, smeš ga pa v petem in šestem letu Umivati s hladno vodo po životu, posebno ob hudi poletni vročini. Po končani kopeli potegni otroka iz vode, osuši ga dobro, zamotaj v plenice in položi v posteljico. Dober spanec bo pokazal, kako dobrodejna je bila otroku kopel. Obrisavke že poprej pripravi, tudi plenice in posteljico, da ne bo otrok gol na zraku ležal, hiedtem ko ti vse to iščeš: prehladil bi se. V hanjo za kopel vlij dovolj vode, da bo sede¬ čemu otroku do vratu; potem otroka z levo roko Podpri, z desno pa vzemi gobo ali platneno krpo v roke in ga hitro po telesu odrgni. Ako je otrok Umazan od lastnega blata ali mokrote, ga tudi na dotičnih krajih očisti; na spolnem kraju Umivaj prav rahlo in previdno, vendar pa tudi za snago tega kraja poskrbi. 14 Ne kopaj otroka nikoli koj, ko se je na-P an hči hranil in ima poln želodec, kar bi škodovalo, ampak šele uro do poldrugo uro pozneje. IV. Otrokova hrana. Za ves razvoj otroka je neizrečeno važno, kako se koj od p o č e t k a li r a n i. Toda kje za otroka dobiti hrane? Za njo je poskrbel Bog. Dokler je otrok v maternem telesu, redi ga materna kri, zato prestane njen mesečni čas. Toda tekom nosečnosti se materne prsi pripra¬ vijo, da se v njihovih žlezah kri predeluje v mleko. To se začne koj, ko otrok materno telo zapusti. Zato tudi sedaj še navadno več mescev njen mesečni čas izostane, ker se dotična kri predeluje v mleko, ki je od Boga pripravljena hrana otroku v prvih mescih. Iz toga pa sledi, da je vsaka mati po naravi in pred Bogom dolžna svoje dete sama dojiti, kar je koristno za mater in za otroka. Dojenjc odstrani iz maternice kri, ki se v mleko predela, zmanjša in hitreje odstrani takoimenovano mlečno mrzlico, prepreči krvavenje in vnetje maternice, zmanjša tudi porodni pot, izpuščaje kože, glavobol in izgubo las; maternica se poprej uredi v prvotni stan, kar k zdravju mnogo pomaga. Ako pa mati neče sama dojiti, za njo to ni zdravo, ker se iz prs ne moro oddati pripravljeno mleko, to močno vpliva na maternico in jo napravi razpoloženo za razne bolezni, kakor se to opaža v družinah, v katerih se za otroke jemljo dojilje. Ako mati ma in otr na< las kal sec do prs s I tal lot žo do sn Po Pr Us bi m P; k; 01 p ki h; 15 na- alo, :no, ida bel odi :as. ra- } v elo :ev kri ina p o j e z a iz in co, ša bo ar ■če >rs no ao Jh, iti sama ne doji, zastane dotična zmožnost, pa je hči še manj zmožna za to in vnuka morda že Popolnoma nezmožna. Pa tudi za otroka je zdravo, ako Ti, blati, sama dojiš. Zakaj? Ravno materino mleko Pl edino ono ima vse tiste snovi v sebi, katerih °irokovo telo potrebuje. Materno mleko je ne¬ nadomestljivo, karkoli se vzame, nima dotičnih lastnosti. In vendar je za celo življenje važno, kako se otrok koj prve dni prehranjuje. Ako se s edaj položi slab temelj, trpel bo otrok morebiti Po smrti. Otroci, ki niso odhranjeni na materinih Prsih, imajo veliko poprej težave z želodcem in s prebavo, pa jih tudi zelo veliko pomrje. In glej modrosti božje! Prvo mleko ima lako lastnost, da otroku prav dobro očisti že¬ lodec in čreva, kar je neobhodno potrebno; toda drugi ali tretji dan se mleko izprcmeni in Pobi drugih, ravno za rejo otročiča potrebnih snovi. Ko pa to sveto in sladko dolžnost opravljaš, Pazi na to-le: 1. Pazi, da bodo prsi vedno snažne. l'reden začneš dojiti, očisti vselej s čisto krpico Psta otročiča, z drugo pa tudi svoje prsi, da ne hi vanje kaj nesnage prišlo. Od nesnage bi se Progle prsi vneti, kar sicer ni nevarno, vendar Pa boli in preprečuje dojenje. Tudi po dojenju očisti sebi prsi, da ne ostane 1( aj mleka na njih; očistiš jih lahko s krpico a li pa tudi z gobo namočeno v mlačni vodi, Ih-av tako očisti otročiču usta, in sicer z mehko h*’pico, pomočeno v dalj časa stoječo vodo. Ako hi v ustih otrokovih ostalo mleko, bi se mogel 16 izcimiti slab okus, ali pa kiselina ali kaka druga ustna bolezen. 2. Prvič daj otroku prsi v prvih osmih do d v a n a j s t i h u r a h, ko vidiš, da otrok hrane ; želi. Ko bi prvič mleka ne bilo iz prsi, poizkusi drugič, tretjič. Tudi se ne splaši, ako morda pri teh poizkusih bolečine začutiš. Le potrpi, vse se bo poleglo. Marsikateri otrok je umrl, ker mati ni hotela potrpeti in otrok ni dobil maternega mleka. 3. Ne dajaj pa otroku mleka poljubno, kadar imaš ravno čas, ampak določi si točen red, kar je za otroka najbolj zdravo in mu ne pre¬ prečuje prebave. Izpočetka naj otročiček dobi od matere hrano vsako drugo uro, v drugem mescu vsako tretjo in v drugem četrtletju vsako četrto uro. Tudi ponoči naj bo red. Zvečer pozno ob devetih ali desetih naj se otrok nahrani, potem pa ne več do petih ali šestih zjutraj. Kakor izpo¬ četka otroka navadiš, tako ga boš imela. Za otroka in za Tebe je najboljši počitek, ako se dobro naspita. Le prav slab otrok naj se prve štiri tedne tudi ponoči enkrat doji. Preden zju¬ traj otroku prsi daš, je dobro, ako kaj zaužiješ,j najbolje nekoliko mleka. 4. Od tega reda ne odstopi, naj tudi otrok kriči. Kričanje je za otroka, zdravo, vadi si moči, krepi si pljuča, pospešuje prebavo in tok krvi po telesu. Ako je mati kaj nemirna, kadar otrok zakriči, pa ga brž v naročje vzame in okoli nosi, si pač veliko nadlogo na glavo nakoplje, ker otrok postane svojeglaven in ne¬ zadovoljen, da mu ne bo mogoče ustreči. 17 Pametna mati bo pogledala, kaj otroku nianjka. Morda je v posteljici mokrota, morda kaka guba tišči, ali nerodno leži. Popravi bered in pusti otroka kričati, hrane mu ne daj, ako še ni čas; ako je zdrav, bo vse minulo; ako je pa kaj bolan, mu s hrano ne boš koristila ampak le škodovala. Ako je vse v redu, pusti, haj otrok kriči, če je tudi ponoči; se bo že od¬ vadil, ko začuti, da kričanje nič ne pomaga. Ge hiu popustiš, si storila pogrešek, in otrok bo razvajen. 5. Naj glede hrane v mesecih dojenja še enkrat omenim, daje za otroka jako važno, kaj Ti uživaš. Slovenski zdravnik dr. Homan hašteva v Mohorjevi knjigi „Postrežba bolnikom 11 , katero, upam, ima vsaka hiša, jedi, ki so do¬ voljene: bel in črn, dobro prepečen kruh, razno¬ vrstni močniki, pšeno, riž in rezanci na juhi, hileko, jajčne jedi, malo krompirja, špinača, fižol v stročju ter fižolova, grahova in lečina juha hrez luščili, sirovo maslo, nekoliko kuhanega in pe¬ čenega sadja. Mesne jedi so najboljše pečene, če ni drugače seveda tudi kuhane; odsvetovati pa le svinjino. Prepovedane jedi so nadalje sle¬ deče: salata, kisla repa in zelje, špargelji, fižol v luščinah, kumare, melone, redkev, peteršilj, gobe, čebula, česen, poper, goršica, cimet, neprekuhan Jesih, sirovo sadje, zelo mastne jedi, kakor na Primer gosi, race, tolsti sir. Najbolje je, se tudi opojnih pijač popolnoma zdržati. Vsi zdravniki niso glede hrane doječih mater tako strogi in dovoljujejo tudi sicer prepove¬ dane jedi in tudi alkoholne pijače v prav mali hieri. Ker jo za več takih ostrih in škodljivih Staršem. o 18 snovi dokazano, da prehajajo iz materine krvi v mleko in z mlekom vred v otroka, in njegovemu nežnemu telesu škodujejo, se nam zdi veliko varneje, odsvetovane jedi in pijače sploh opu¬ stiti, zlasti ker se le prerado pravo mero pre¬ korači. V prvi vrsti velja to glede alkohola; otroci takih mater so reveži celo življenje, so slabokrvni, slabotne rasti, dražljivih živcev, slabo nadarjeni, •raznim slabim nagnenjem vdani ali celo slabo¬ umni. 6. Dobro je, ako si Ti, mati, precej na zraku, ako se zmerno giblješ in zmerno delaš. Le prenapeti se ne smeš. Ako si utrujena in razgreta, ne podaj otroku prsi, marveč počakaj, da se odpočiješ, da si Ti umiri kri. Ko dojiš, pazi, da ne bo prepiha; ako dojiš na prostem, si pokrij prsi, ker tako zahteva spodobnost in zdravje. 7. Prizadevaj si, da Te kake strasti ne premagajo: togota, jeza, trma, žalost, iz¬ redno veselje in druge. Bojuj se zoper samo sebe, da kali svojih strasti po mleku na otroka ne preneseš. Če si kakorkoli razburjena, razdra¬ žena, vznemirjena, ne doji otroka, počakaj, naj to mleko odteče, naj se kri pomiri, tedaj doji. 8. Daši naj vsakamati svoje detesama doji, se dandanašnji vendar žalibog vedno po¬ gosteje dogaja, da matere te svoje dolžnosti ali nečejo, ne morejo, ali ne smejo izvrševati. Prvo je velik greh zoper materinstvo in se lahko bridko maščuje nad brezsrčno materjo, otrokom in poznejšim zarodom. Ne smejo pa matere same dojiti, kadar imajo posebno bolezni, med katere spada jetika, bolne obisti, božjast, urno- 19 bolnost ali pa kadar sicer prej zdrava ženska oboli vsled kake nagle mrzlične bolezni, recimo vsled pljučnice ali kaj takega. Največkrat pa ma¬ tere ne morejo dojiti, ker imajo ali premalo mleka, ali pa imajo sicer dovolj mleka, pa tako oslabe, da je treba dojenčka odstaviti. To žalostno znamenje časa kaže, da rod peša in se bliža propadu, ako ne bo pravočasne pomoči. Ako zares sama ne moreš ali ne smeš dojiti, tedaj je treba po drugem potu otroku preskrbeti za primerno hrano. Vzameš lahko zanesljivo dojiljo ali pa hraniš otroka umetno s kravjim mlekom. Prvi način je gotovo naravnejši, torej umestnejši, toda za večino naših rodbin predrag; tudi je zelo težko dobiti tako dojiljo, kateri bi se brez skrbi zaupalo to važno opravilo; zato bo treba večinoma se posluževati kravjega mleka, katero pa se mora dobro prevreti, da se zamore v njem vse škodljive glivice, katere v otroškem drobju povzročijo nevarno vnetje, da dobi otrok bljuvanje, napenjanje in drisko. Premožnejše družine naj bi si nabavile posebno pripravo za razkuževanje mleka. (Soxhletov stroj.) Stekle¬ nico za sesanje izmij po vsaki jedi z belim peskom in prekuhano vodo; ravnotako izmij dobro ustnik, kavčukovo in stekleno cevko. Kadar dobi steklenica kak duh, napolni jo z gorko vodo, postavi v lonec in vse dobro pre¬ kuhaj. Ustnik in cev iz kavčuka pa posebej očisti, ker se kavčuk v vroči vodi razkuha. (Pri¬ meri : Dr. Homan „Postrežba bolnikom 41 str. 83.) Ker je tudi po predpisanem načinu pripravljeno kravje mleko še mnogo težje prebavljivo kot materino — ima namreč v sebi preveč sirastih be- 2 * 2 J Ijakovin pa premalo sladkorja — treba ga je zmešati z vodo, in sicer prvi teden i/ 4 mleka in 3/4 vode, drugi do četrti teden 1/3 mleka 2/3 vode, peti do osmi teden 1/2 mleka in ravno toliko vode, deveti do šestnajsti teden 2/ 3 mleka in 1/3 vode in tako polagoma vedno manj vode. V osmem mesecu pa že preneso otroci nepome- šano mleko. Ne pozabi tudi nekoliko mlečnega sladkorja, kolikor ga gre na noževo konico, ki se ga dobi v lekarni, dati v mleko. Ker je pa tudi z vodo pomešano kravje mleko še vedno težje prebavljivo kot človeško, zatorej dajaj otroku kravjega mleka v nekoliko večjih pre¬ sledkih, kakor če ga sama dojiš. Če ima mati samo malo mleka, pa je drugače trdna, naj se naravna in umetna hranitev otroka spoji, to se pravi, otrok naj dobi poleg materinega tudi nekoliko kravjega mleka. 9. Nikdar otroka ne navadi na „cu- <:elj“ ali slične stvari, katere naj bi imel v ustih. To je nespametno in škodljivo. Kako se „cucelj“ hitro zamaže, dobi slab duh, se skisa, vpliva slabo na želodec in prebavo, povzroči bolezni v ustih in v grlu, ter tako otroku škoduje! Proč s to bedasto navado. 10. Koristno je otroka dojiti kakih devet mescev, kar otroku jako koristi, da lepše raste, ter je pozneje bolj krepak in bolj zdrav. Ako pa to ni mogoče, ker je mati pre- siromašna, ali nima hrane, se more zdrav otrok že po četrtem mesecu odstaviti. Vendar pa naj se otrok ne odstavi kar na¬ enkrat, ampak le polagoma, kar je za otroka in 21 . za mater bolj zdravo. Ne odstavi otroka, ako boleha ali ako mu ravno zobje rastejo. Torej polagoma. Pet do šest tednov poprej začni. Najpoprej mu vsak dan daj prsi po enkrat manj, pa mu pripravi kravje mleko z vodo po¬ mešano, tako en teden; pozneje ga še manjkrat doji, da nazadnje po petih ali šestih tednih po¬ polnoma prenehaš. Počasi mu začni dajati po enkrat na dan močnik (sok) iz bele ali tudi iz ovsene moke in mleka, ki naj bo redek in naj nima krogljic. Dajaj mu hrano s čisto žličko; hrane pa sama nikoli ne pokušaj, da s svojo slino na otroka kake bolezni ne preneseš. Jesti otroka nikdar ne sili; ako obrne glavo proč, ima dovolj. Po jedilu moreš otroku dati dve ali tri kavinc žličice sveže vode, da si pogasi žejo. V. Še druge skrbi za telo. Premnogo otrok umrje koj v prvem letu. Ali niso pogostokrat tega starši krivi ‘? Ne trdim, da nalašč, toda iz nevednosti. Pri otroku je vsaka stvarčica važna, vsaj so mu vsi telesni zunanji in notranji udje še tako nežni, šele v prvem raz- vitku in zato za slabe vplive jako občutljivi. Kaj ne, dragi starši, zato boste radi še na¬ dalje čitali, kar Vam bom o skrbi za ljube do¬ jenčke koj v prvih mesecih napisal. Precej na¬ ukov sem Vam že podal; nikar jih ne pozabite, 1’avnajte se po njih. Posebno Vas matere prosim, ne bojte se truda za otroke, pa boste imele z njimi veliko srčnega veselja. 22 Ker sem prepričan, da pouka želite, naj Vam ga še podam. Najpoprej se pogovorimo še o skrbi za otrokovo telo. 1. Vsaka bilka, vsaka živalica potrebuje čistega zraka in primerne toplote, da se dobro razvija. Isto velja o otroku. Zato poskrbi, da bo dojenčeva soba solnčna, svetla, suha, brez prahu, čista, ne prevroča, ne prehladna. Toplote naj bo v sobi 14° do 150R, ali 18° do 19° C, ta ugaja. Solnčna svetloba na razvoj telesa dobro vpliva. Prah je škodljiv po sebi, ako pride v ob¬ čutljiva otrokova pljuča, pa ima pogostokrat tudi klice za bolezni v sebi. 2. Skrbi za čist (frišen) zrak. Tak je za dojenčka prav posebno potreben. Le svež zrak ima v sebi dovolj kisika, ki ga pljuča za kri potrebujejo. Z dihanjem se kisik potroši, da ga pri- manjkuje, kar je za pljuča in za kri močno škod¬ ljivo. Še odrasel človek to čuti, ako sedi dolgo v zaprti sobi, kaj šele otrok. Odpri okna, da pride v sobo svež zrak z dovoljnim kisikom: kaj ne, kako se koj nekaka ugodnost v pljučih čuti. Po¬ leti naj bo eno okno odprto; toda zaprta naj bodo vrata, da ne bo prepiha. Kaj pa po zimi? Ali se ne zgodi rado, da so po naših hišah okna kar zamašena? Celo zimo se ne odpro; zrak se kvari, ker v sobi sedite in dihate; kvari se, ker se morda v isti perilo suši, ker se v isti sohi obeduje. In Ti se čudiš, da Tvoj ljubljenček hira, da mu lice bledi, da ga živahnost mineva! Kdo je kriv? Ti oče, in Ti mati otroka počasi morita, ker mu ne preskrbita svežega zraka! Zakaj ne bi tudi pozimi po eno okno odprl, kakor hitro začutiš v sobi že po- 23 kvarjen, zaduhel zrak! Toda otrok naj nikar pri oknu ne stoji. Po jedi sobo prezrači! Prosim Te, mati, nikar ne suši perila na peči v sobi! Če se umazano, premočeno, neoprano perilo suši v sobi, kjer otroci stanujejo, tedaj pač ni čuda, da ima otrok slabo kri, slaba pljuča, in se ga vsaka bolezen rada prime, pa jih zato mnogo pomrje. Pomladi, poleti, na jesen naj bo otrok zunaj na prostem, na vrtu, kjer so drevesa. Tu je čist, svež zrak. In drevesa izločujejo iz sebe ravno kisik, ki ga otrok za pljuča in za dobro kri po¬ trebuje. Pa tudi koža po vsem telesu naj se na zraku utrdi. Ne boj se, da bi Tvojemu otroku vsak vetrič škodoval. Seve, ako je zunaj mraz ali ako brije hud veter, tedaj naj otrok ostane v sobi; ostri, mrzli veter bi mu zdravje pokončal. 3. Zato naj bo otrok prav oblečen, ha more zrak do njegove kože. Zelo na¬ pačno je, ako otroka tako zamotaš, da se mu komaj glavica vidi. Tako neumno zamotavanje otroka omehkuži, ne bo se Ti lepo razvil, slabič ko ostal. Telo se zdra,vo razvija, ako se more otrok prosto gibati zunaj, ali ob Času mraza v topli sobi; pusti ga, naj z rokami in nogami na vse kraje poseza in maha; to poganja kri po žilah in je za otroka prava radost. Pazi, da se obleka vratu preveč ne prilega, naj ostane prostora za zrak. Tudi glave otroku ne pokrivaj z raznimi čepicami; tako pokrivalo bi *ani, da se glava ne more izhlapiti. Otrok naj ko gologlav v sobi, v postelji, pa tudi zunaj, c azcn a,ko je hladno, mrzlo vreme. Ako otroku 24 glavo preveč zamotavaš, bi se mogle na glavi napraviti kraste. Ako se to dogodi, umij glavo s toplo vodo in z rumenjakom, da jih odpraviš, potem pazi, da bo glava čista in jo preveva čist zrak. Tudi nogovic ne natikaj otroku prezgodaj, posebno ne v postelji. Naj se more otrok prosto na vse strani gibati, to je zanj zdravo, pa bo krepak. Ne muči otroka s povoji! Proste naj bodo roke, proste noge. Le okoli telesa mu kratek, širok povoj zamotaj, da mu plenice ne odpadejo. Poizkusi, kako bi bilo Tebi, ko bi Te od nog do glave s povoji zamotali: ali moreš misliti, da je to otroku ugodno, zanj zdravo? Proč z bedastim zamotavanjem vsega telesa v povoje! Obleka naj bo sploh bolj široka; ako je tesna, koža ne more izhlapevati in zrak ne more do kože, kar je škodljivo. Platno za plenice in srajčice naj ne bo fino, naj bo le bolj grobo; grobo platno okrepi kožo in ji nesnago odrgne. 4. Kaj pa posteljica otrokova? Proč z zibelko! Kako bi se počutil Ti, oče, in po¬ čutila Ti, mati, ko bi te povili v zibelko in bi Te na vse pretege zibali? Saj bi se Ti moralo v glavi zmešati! In vendar Ti s svojim ljub¬ ljenčkom tako neusmiljeno ravnaš! Kaj ne, proč z zibelko! Pač pa pripravi otroku pripravno posteljico; v posteljici naj bo slamnica ali žimnica, in sicer kar mogoče ravna, ne semtertja vdrta ali izkrivljena, da more otrok ravno ležati in se mu telo ne izkrivi. Zglavje naj ne bo preveč mehko; perja naj se rabi kar moč malo, pre- 25 mehko in pretoplo je in bi se otrok omehkužil. Odeja naj bo lahka, volnena; težka odeja pre¬ več tlači, povzroči, da se otrok poti, da težko diha, da mu gre kri v glavo, da nemirno spi ter se omehkuži. Dobro bi bilo, ako na slamnico ali žim¬ nico prostreš tako podlago, ki ne pusti vode skozi; na to podlago naj bi se djala ravno- tako velika nekoliko batirana odeja, na katero se otrok položi. Tako bi bilo dobro radi snage v postelji, da žimnica ali slamnica vedno suha ostane. Ona podlaga in odejica se vsaki dan enkrat ali po potrebi večkrat lahko premeni, očisti in posuši, pa ostane posteljica vedno čista in suha. Da, skrbno pazi, daje vsa posteljnina Posebno čista; vse dele večkrat prezrači! Tako poskrbiš otroku za dober spanec, kar otroka krepi. Naj mu spanja nič ne moti; zato 'naj bo blizu otroka vse mirno in tiho. Ako je posteljica v redu, bo ostal otrok miren: ako je nemiren in kriči, poglej po vzroku: morda ga kaka guba pritiska, ali nerodno leži, ali se je onesnažil. Odstrani ta vzrok in otrok se bo umiril. Ako ni vzroka, pusti otroka, naj kriči; bo že prenehal. Pravim, pusti ga v miru; ne jemlji ga v naročje, ne nosi ga okoli, ne guncaj ga: ako ga razvadiš, nikoli ne bo miru, ne podnevi ne Ponoči. 5. Nikar ne sili prezgodaj, da bi otrok pokonci sedel ali hodil. Pokvaril bi si hrbtenico in noge. Prve štiri mesece ga nosi ne popol¬ noma vodoravno, ampak nekoliko pošev. Ako moreš, pripravi blazinico, nanjo otroka položi in 26 rahlo priveži, pa ga nosi sedaj na desni, sedaj na levi roki, da otrok ne postane kriv, ko bi ga vedno na eni roki imela. Ko izpolni otročiček štiri ali pet mesecev, lahko poizkusiš posaditi ga; toda za hrbtom napravi mehko naslonjalo, morda z mehko vajšnico; ako ga posadiš na tla, pogrni poprej kako odejo pod otroka. Ni dobro, siliti otroka prerano, da h i h o d il; kosti v nogah so še slabe, ne bi mogle telesa nositi in skrivile bi se. Otrok sam najbolj čuti, kdaj bi mogel začeti, da hodi; poizkuša namreč na noge stopiti, želi pomoči, da bi šel. In koliko veselje in sladak smeh, kadar izprehodi, more par korakov narediti sam in skočiti dragi mamici v naročje. Le podpiraj otroka, da ne pade; toda ne prijemaj ga za eno roko, ampak drži ga z obema rokama pod pazduho. Pazi, da otrok predolgo ne hodi, pre¬ dolgo ne stoji; utrudil bi se in morda tudi pokvaril. Nespametno je, otroka postaviti v ogra¬ jen stol, v katerem mora stati in se more na¬ okoli gibati, in ga tam dolgo morda samega pu¬ stiti in celo pustiti, da se onesnaži in po svoji nesnagi brodi. Nikar tako! 6. Sploh privadi otroka k o j izpočetka na telesno snago; najpoprej odstranjuj naglo zamočene in umazane plenice, ko pa otrok žc zna in more sedeti, navadi ga na posodo; ako prepozno začneš, se otrok ne bo hotel temu pri¬ vaditi, pa bo onesnažen okoli skakljal. Nikar p» ne sili otroka brez potrebe na stran, da hi ta® sedel in se igral; ampak naj vstane, ko opravi; 27 ri pa posodico vzemi, koj očisti in na navadni kraj postavi. Ako se otrok ne more hitro tej snagi pri¬ učiti, ne bij ga; saj je še prenežen in neraz¬ umen in se bo še bolj tja sesti bal, ker bo mi¬ slil na bolečine od udarcev. Milina, ljubezni¬ vost in pohvala največ pomaga. Nauči otroka, da potrebe nikdar ne pridržava, ker je to močno hezdravo in bi utegnilo za telo pogubne posle¬ dice imeti. 7. Ako nerazvajen otrok vkljub skrbni negi Vendarle kriči ali ječi, ali pa je nenavadno oto- z en, pa ne moreš nobenega pravega vzroka najti, tedaj vedi da je otrok bolan. Dobro si ga °glej in boš našel še druge znake bolezni, dojenček je otožen, se nič ne posmeje, se za nič Ue zmeni, lice je ali bledo ali pa močno rdeče, Pogled moten, oči vdrte, ustnice višnjevkaste, s °pe hitro in težko, trebušček napet, blato izpre- 'henjeno, neče jesti, jezik bel, spanje nemirno 111 pomanjkljivo. Kaj mu je? Otroške bolezni Prav spoznavati je včasih tudi spretnemu, izku¬ šenemu zdravniku težko, tem manj se sme od Preprostih ljudi zahtevati, da bi bolezen spoznali. Vlasti mlada mati, ki še ni imela z otroki opra¬ viti, naj nikar ne ugiblje in poizkuša tjaven- dan in naj tudi ne izprašuje za svet raznih sosed, tet in boter, ker bo gotovo vsaka drugače po- v °dala in zmedo še povečala. Ako je bolezen količkaj sumljiva, naj vpraša za svet zdravnika, f-e ni še prepozno in je bolezen sploh ozdrav¬ iva, bo gotovo laže pomagal človek, ki vedno v tej stroki živi in je v njej izšolan, kakor pa kdo drugi. 28 Mati naj se navadi razvoj bolezni natančno opazovati, njenemu očesu naj ne odide tudi kaka malenkost, da bo znala zdrav¬ niku vse lepo povedati. Pazi naj, kako otrok kriči, ali neprestano ali pretrgano, ali težko za¬ molklo ali hripavo, kake so nožiče, kaka glava, ( ali je v ustih belo, kako je blato, ali vodeno, zelenkasto, slabo dišeče, ali je na životu kaj opaziti. Pri vsem tem naj ohrani mir duše, naj se točno ravna po navodilu zdravnika, naj otroka neguje potrpežljivo iz polne materine ljubezni, pa ji bo Bog pomagal in blagoslovil njen trud. 8. Včasih je hudo, kadar otrok zob® dobiva. No, ako ste otroka prav hranili in ne¬ govali, ne bo posebnih bolečin in nadlog. Vendar pa more o tem času kri preveč v glavo riniti, ali nastati bolečine v ustih, mogla bi se tudi čreva zapreti ali preveč odpreti, tudi bi se moglo na koži kaj izpustiti. Kaj ne, mati, Ti moraš otroku pomagati i® dobro vedeti, kaj je v posameznih slučajih treba storiti, da se zlo ne povečam ne postane nevarno. Naj Ti povem, kar v dobrih knjigah o tem čitarn, vsaj takega pouka pri vsakem otroku potrebuješ a) Ako kri v glavo sili, lica žare, oko je motno, glava se poti, spanje je nemirno: tedaj skrbi, da glavo hladiš. Vajšnica naj ne bo pre¬ mehka; odeja ne pretežka, če se otrok poti; v teh 1 : slučaju ga nikar hitro iz postelje ne jemlji, d» ne pride znojen na zrak, glavo mu pri kopanji' lepo izmij. Najbolje pa deluje omot nog, ki g 9 takole napravi: vzemi par pavolnatih nogovK' pomoči jih v mrzlo vodo, dobro izžemi, otroki' obuj, čez nje pa potegni prav suhe volnene noga' v me. Tako pusti eno uro in ponovi zopet, ako ■) e glava še vroča. Dokler ima otrok te omote P9 nogi, naj leži v postelji. Moraš mu pa obraz ^ečkrat podrgniti z gobo, v hladni vodi namo- Ce ni. — Ako otrok nima mrzlice in je toplo Vr eme, je zanj dobro, da je tudi v tem času hinogo na zraku. b) Ako ima otrok otečene čeljusti in v ustih boli, pomoči prst v hladno vodo in £9 deni rahlo na čeljust; ako zoh ravno prodira, Pomagaj s tem, da vzameš soka od citrone, pa Paj na dotično mesto kaplje, in sicer polagoma Ve čkrat. c) Ako je dete zaprto, in mu za to kri v glavo sili, pomagaj mu s pripravno hrano; daj mu žlico malinčnega soka, sladkorne vode, kimalo žličko maninega soka (Mannasaft); ako to P® pomaga, daj mu klistira z vodo, v kateri j e prav Pialo mila raztopljenega, in napravi mu telesni 0r Pot: namreč vzemi brisavko, pomoči jo v mlačno v °do, dobro jo izžemi in omotaj-okoli trebuha *P želodca, tudi čez hrbet, da se k telesu dobro Prileže, toda dihanja ne ovira, čez ta omot pa Peni volneno robo in jo pritrdi, da omot ne °dpade. Najbolje je, ako se tak omot napravi P°hoči, ko otrok v gorki posteljici leži in zaspi. ' ez tri ure se more obnoviti, ali pa še dalje PPstiti, ako otrok spi. d) Ako pa dojenčka žene in se preveč j Z njega izliva, nikar tega ne ustavi hipoma. J Pjaj otroku slizavo hrano, sliza od riža, ječ- r P°ha ali ovsa, ne pregoste prežganke, nekuhan Pmenjak potresen s sladkorjem, mandclnovega l P1<-ka, večkrat nekoliko kavinih žličic. kamil- 30 čnega čaja, skuhano in v prt zamotane kamilce mu pa polagaj na trebuh. Moraš pa otroka tudi sedaj izkopati, kakor si ga že navadila, toda le malo časa, ne v prehladni vodi, in pazi, da se otrok ne prehladi, ko ga sušiš in oblačiš. e) Ako se kaj na koži izpusti, nikar ne uporabljaj raznih mazil, da to zatreš ali v kožo vženeš. Pazi rajši na popolno snago in varuj otroka, da ne pride na prepih, na veter in se no prehladi; koža se navadno izleči, ko zob če¬ ljusti prodre. f) Ako je dojenček v tem času nemi¬ ren, zdražljiv, togoten, in se je nekako iz- premenil, ostani mirna, potrpežljiva in ljubezniva, saj to ni iz hudobije, ampak prihaja le iz te¬ lesnih bolečin radi prodiranja zob. VI. Začetek dušnega življenja. Kako morate skrbeti, da se otrok telesno lepo razvija, ter ostane zdrav in postane čvrst, o tem sem Vam prav mnogo povedal. Toda otrok ima tudi neumrjočo dušo. Kaj pa z njo? Razume se samo po sebi, da je dobra vzgoja duše še več vredna. Ker je pa telo bivališče duše in ji služi za njeno življenje in delovanje, pač lahko spoznate, da je tudi za vsestranski raZ' vitek dušnega življenja krepko telo z čvrstimi živci in z zdravo krvjo vsekako potrebno. Torej skrb za telo je obenem skrb za dušo. Izpočetka več mescev pravo dušno življenje nekako spi. Duša rabi samo tiste nižje svoje moči, s katerimi oživlja telo in vse njegove ude; 31 le po duši telo živi in dobiva podobo človeškega telesa. Ko jo pa telo dovolj no razvito, se duša bekako prebudi in začne pravo svoje življenje, začne namreč čutiti, misliti, hoteti. Vendar pa nikar ne mislite, da ostanejo Prav brez sledu razni grdi ali lepi vtiski, ki koj prvega početka po počutkih v dušo prihajajo. Ne, sledove za pust e, vtisnejo se duši in Ji dajo nekak pravec, dober ali slab, v katerem se bo razvijala pozneje. Ne Pozabite, da že koj prvi, še nezavedni vtiski v Plivajo na poznejše življenje. Kaj pa odtod sledi zate, dragi oče, in zate, ljubezniva mamica? Le poslušaj! 1. Oče in mati, pazita na to, da otrok Pc dobi slabih, grdih, sirovih vtisov Po nobenem čutu,.posebno ne po vidu, s luhu in tipu. Krščen otrok je hram Svetega kuha, njegova duša je olepšana s posvečujočo Milostjo božjo, postal je otrok božji. Tega se za- Ve dajte starši, pa tudi vsi, ki so-v Vaši hiši in Korejo z otrokom priti v dotiko; posebno izbrani Pestunji to zabičajte. Kaj ne, sami čutite, da se luko svetišče ne sme umazati z grešnimi, gnus- Pirni, sirovimi vtisi? Nevarni bi bili, ko bi se Ve čkrat ponavljali. Ako imaš grdo navado preklinjati, vsaka l^oja kletev zapusti sled v duši dojenčka, šte- v kue kletve uničijo v njegovi duši naturno / '°prnost zoper take divje besede in otrok postane Pugnjcn h kletvini in sirovosti. Zato pa tudi ne dopuščaj, da bi Tvoj otrok Ve Čkrat po daljo časa brez potrebe ležal popol- P°ma gol in razodet, posebno ne vpričo večjih 32 otročičev; pogrni ga vselej z lahko odejico. Ob¬ čutljiva duša sprejme dotične vtise in nikdo ne ve, kdaj taki sledovi otroku škodujejo. Ko se otrok zave in goloto večkrat vidi, vglobe se po¬ prejšnji še nezavedni vtisi in otrok utegne zoper nesramnost prav malomaren postati, kar bi moglo zle posledice poroditi. O duša otrokova je oble¬ čena v čisto obleko milosti božje; čuvaj jo, da se ne umaže! 2. Poskrbite, da dobi otrok v dtišo dobrih, blagih, lepih vtisov koj, ko se čuti zbude, da zapuste v duši prijetne, lepe, plemenite sledove. Kako blago vplivajo na dušo še nezavednega otroka lepe slike po hiši, snaga po sobi, mile pesmice, čist zrak, mir v domu, pobožna molitev v družini! Ti vtisi se več ne izgube in zasade v otroku nagnjenja in razpo¬ loženja, ki morejo pozneje na voljo pravilno delovati. In glej, kako modra je Previdnost božja! V starše je položila nagon, da se z otrokom mnogo pečate, da mu razne reči pokazujete, da ga nesete k uri, k oknu, k sliki, k cvetici, k ptičku, da mu govorite, kaj ljubeznivega, presrčnega zapojete. To kazanje in govorjenje in prepevanje ni ne¬ spametno, četudi se otrok še dosti ne zaveda, saj vzbuja v otroku njegovo dušno življenje in daje temu življenju nekako vso notranjost in njene lastnosti. 3. Iz rečenega boste pa tudi razumeli) kako potrebno je, da sami na sebe pazite; da paziš nase posebno Ti, draga mati, ki se z otrokom najbolj pečaš. Sami morate prav živeti, sami ne smete biti umazani, strastni, lahko- 33 Mišljeni, nepotrpežljivi, jezni, sirovi. Vzgajajoč °troka morate tudi sebe vzgajati. Ako z otročičkom ravnaš milo, blago, krotko, veselega lica, ljubeznivo, rahločutno, že sedaj Poganjajo v srcu še nezavednega otroka kore- hinice nežne, prisrčne ljubezni do Tebe; ako pa z njim ravnaš neuljudno, brezskrbno, sirovo, ako vpiješ in kričiš nad otrokom, ga nikoli ljubez- Pivo ne pogledaš, ga morda celo biješ, glej, že s edaj poganjajo v otroku koreninice nenagnje- Posti, hladnosti, mrzlote do Tebe in ne čudi se, a ko v poznejših letih v srcu otroka ne najdeš Pobene, ali vsaj neprave, gorke otročje ljubezni. 4. Toda ne samo od zunaj se more na otroka slabo vplivati, v otroku samem spe in se z ačnejo prebujati slaba nagnjenja. Saj dobro čutimo, kako je res, da smo vsled izvirnega greha bolj k slabemu, kakor k dobremu Pagnjeni. Dogodi se večkrat, da se že v dojenčku hude slabosti razodevajo. Posebno radi se poka¬ žejo začetki trme. Ako otrok ne dobi, kar h°če, kriči in vpije. Gorje materi, ako sedaj Ptroku popusti, pa ga koj v naročje vzame in Se mu dobrika; plcvelj bo hitro bujno porasel. Sedaj koj pokaži, da hočeš vzgajati premiš¬ ljeno in dosledno. Ako z dojenčkom vedno blago *P ljubeznivo ravnaš, bo zadosti hud pogled, °stra beseda, da se umiri in silne želje odvrže, ^ko popustiš Ti in odjenjaš, bo otrok vedno k°lj trmast; ne, otrok naj se le zave, da mu jok *P krik nič ne pomaga, da se hud pogled očetov, °stra beseda materina ne premaga. Bolje je, da Se da naj se izpočetka med molitvijo mirno drži, čuti, da je posebno sveto opravilo. Odrasli 4 * 52 morate v tem oziru lep zgled dajati. Nikar mo¬ litve ne drdrajte naprej, marveč molite kleče, pobožno, izpodbudno; nikar ne začni svojega dela, dokler druga stran ni izvršila svojega. No, polagoma naj se otrok sam moliti nauči. Ravnaj takole: a) Izpočetka zadostuje, ako otrok lepo ro¬ čice sklene in izgovori par molit¬ venih besedi, kakor: „o Bog, kako si dober; Jezus, ljubim Te; sveta Marija, prosi za me; angelček varih, varuj me“ in slično. Ko ga deneš spat, ga poškropi z blagoslov¬ ljeno vodo in prekrižaj; ko vstane in ga oblečeš, ga zopet prekrižaj, naj ročice sklene in par molitvenih besedi izgovori; na ju¬ tranjo in večerno molitev naj se navadi zgodaj. b) Ko se bolj zave, namreč od tretjega do pe¬ tega leta, naj se nauči križ napraviti; po¬ lagoma naj se nauči Gospodovo molitev in češčena Marija. Uči g a prav počasi; naj vsaj nekoliko, akoravno bolj temno ve, kaj besede pomenijo. Nikoli ga ne uči predolgo, ne preveč naenkrat; ne hodi prehitro dalje. c) Pred jedjo in po jedi naj se prekriža; ko se bolj razvije, more z odraslimi molit# ako molijo počasi in razumno: le hiteti ih samo brbljati ne. Zadnje leto pred obisko¬ vanjem šole bi morda otrok že rad z od¬ raslimi molil rožni venec. d) O angelčku varihu, o svojem p a' tronu (imenjaku), o Devici Mariji, 0 ljubezni križanega Jezusa, o dobre # 1 53 Očetu v nebesih bo otrok rad poslušal in se morda kmalu naučil kratkih molitvic. e) V cerkev ga tako dolgo s seboj ne vzemi, dokler nisi prepričana, da bo otrok miren in tih in se bo lepo vedel. Zato ga najpoprej vzemi le h kratki pobožnosti, da otroku ne bo dolgčas in se mu cerkev ne pristudi; potem šele, ko se že bolj zave, ga moreš vzeti s seboj, ako bo pobožnost bolj dolgo trajala. X. Vzgoja ob času šole. Ne pošlji otroka prezgodaj v šolo; kko mogoče ne pred sedmim letom. Naj se otrok 'loma svoje prostosti veseli, naj se telesno raz- v ija, naj se izpopolnjujejo možgani, pa naj se razvija tudi dušno za časnost in za večnost. Vendar pa v šolo mora otrok, da sc tam hauči, kar mu bo za življenje potrebno. Šola Nadaljuje domačo vzgojo in daje otroku to, česar kiu starši ne morejo dati. Šola riadomestuje do¬ mačo hišo. Zato mora pa šola tudi v ravno tistem ^hhu delovati, kakor dom; učitelj mora ravnati to čno, kakor ravnajo ali bi morali ravnati doma krščanski oče in krščanska mati. Toda, akoravno Tvoj otrok hodi v šolo, kikar ga doma ne zanemari. Tudi sedaj 1'otrebuje otrok vzgoje od dobrih staršev. Da, Sedaj morate, Vi starši, na otroke še bolj paziti; saj so po več ur med tovariši, pa jih Vi ne Zorete opazovati. Mogli bi se pohujšati. Zato !tl °rate doma vse storiti, da se otrok ne bi iz- kkbil. Čujte nekoliko navodil! 54 1. Pazi, da otrok šolo točno obiskuje, da gre o pravem času z doma in pride v pra¬ vem času domov. 0 učiteljilr govori vpričo otrok spoštljivo; ko bi morda tudi kak učitelj neroden bil, pred otroci se ne huduj nad njim, ampak išči pomoči pri šolskih oblasteh. 2. Zanimaj se, se li otrok kaj nauči. Za¬ nimaj se za vse predmete, posebno za kr¬ ščanski nauk. Povprašuj otroka, kaj se je v šoli učil; morda mu moreš nauk še bolj razložiti. 3. Še bolj glej na to, da Tvoj otrok sedaj verske dolžnosti izpolnjuje rad in točno. Molitev zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi naj le vselej opravi; na angelsko češčenje naj ne pozabi. V petek in postnih dneh naj se zdrži mesnih jedi. Ob nedeljah mora iti vselej dopoldne k sveti maši in k pridigi, popoldne pa h krščanskemu nauku.| Z besedo in z dejanjem ga uči, da ljubi ka¬ toliško Cerkev, da spoštuje sv. Očeta, škofe, du¬ hovne, posebno domače; naj zanje moli. Vcepljaj mu v srce češčenje presv. Srca Jezusovega v pre¬ svetem Zakramentu in češčenje prečiste Device Marije, njegovega patrona in angela variha. 4. Naj se otroci uče izpolnjevati božje zapovedi, v kolikor se na nje nanašajo: da pobožno molijo, da ne preklinjajo, da se v cerkvi lepo vedejo, da ubogajo, da premagujejo jezo, sovražnost, nevoščljivost, prepirljivost, da n e zmerjajo, tepo, da niso nesramni, da ne kradejo, ne poškodujejo raznih stvari, da se varujejo laži, opravljanja, natolcovanja, krive sodbe, toža' renja, lenobe, zapravljivosti, uživanja; naj bodo krotki, pomirljivi, dobrohotni, sramežljivi, pr a ' 00 vični, odkritosrčni, resnicoljubni, popustljivi, pri¬ jazni in potrpežljivi med seboj, delavni, varčni, trezni. Teli grehov naj se pa varujejo in tem čed¬ nostim priučavajo posebno zato, ker je tako zapovedal Bog, naš nebeški Oče; ker je tako učil Jezus, naš Odrešenik; ker Bog dobro ljubi in Plačuje, hudo pa sovraži in kaznuje; ker so svet¬ niki tako ravnali in tako ravnajo vsi dobri, hiodri, pametni in zgledni ljudje. Pa tudi zato naj se tako prizadevajo, ker je čednost lepa, hudobija pa grda pri Bogu in ljudeh. Ali ni lepo in častitljivo, ako se pravi: ta otrok je ubogljiv, pohleven, odkritosrčen, res¬ ničen, ljubezniv, ne kolne, ne zmerja, ne krade, ie delaven, priden, potrpežljiv, varčen, sramežljiv, dst? In ali ni nečastno in sramotno, ako se trdi: ta otrok je kljubovalen, tukast, togoten, kolne, Se prepira, je len, oblizav, sneden, krade, laže? Pokazovati se more tudi na mir vesti, na Potranjo srečo, pa tudi na večno srečo pri vseh °nih, ki lepo žive in se greha varujejo, kakor ^oče Bog; pa tudi nasprotno naj se otrok opo¬ zori na nemir vesti, na nesrečo srca, na večno Pogubljenje pri vseh onih, ki greše in Boga ža¬ lijo. Naj le ve otrok, da je v našo časno l h večno srečo vse, kar Bog zapove¬ duje, v časno in večno nesrečo pa vse, ^&r Bog prepoveduje. O tem gotovo veliko Sledov veš, pa jih otrokom pripoveduj. Isto velja o cerkvenih zapovedih, ka- tor e naj otroci izpolnjujejo, o glavnih, pa tudi 0 tujih grehih, katerih naj se otroci varujejo. 56 5. Ako pa Vi, starši, hočete, da se otroci po tem ravnajo, morate jim lep zgled dajati- Pri vseh ljudeh, posebno pri otroku je v naravi nagon posnemanja, in otroka kar vleče, da stori sam, kar vidi pri drugih. Izredno močan je zgled staršev. Pa ne samo to, ampak strast staršev vzbuja tudi strast pri otrocih. Ako se starši za vsako malo stvar razjezite, pa vpijete, zmerjate, kol- nete, prebudili boste tudi v srcu otrok jezo; kjer je pa jeza, tam je trdovratnost, kljubovanje, ne¬ pokorščina; otrok Vas ne bo ubogal, zraven se bo od Vas naučil zmerjati, kleti. Ali drug zgled. V otroku je resnicoljubnost po naravi. Oh, kako zardi, ako se vjame na laži! In vendar pri otrocih toliko laži! Odkod? Ako zasledujemo začetek, bomo dobili zgled staršev ali drugih odraslih v hiši. Odrasli se večkrat kaj zlažejo, morda si tudi oče in mati lažeta, otrok opazi in pojenjuje mu čuvstvo za resničnost. Vča¬ sih otroka napelje na laž Tvoje vprašanje, ako se začudiš in rečeš otroku: »Kaj takega vendar nisi storil ti?« Ali s takimi in enakimi vprašanji ne položiš otroku na jezik besedico: ne? Otrok se Ti bo tudi zlagal, ako mu prehudo groziš; bal.se bo povedati Ti resnico. To velja pri vseh čednostih in pregreških- Iz tega sledi, kako morate paziti na svoje lastil 0 življenje, ako hočete imeti dobre in čednostn e otroke. 6. V tem času je tudi prva sv. izpovedi sv. birma inprvo sveto obhajilo. Kak 0 važni so ti dnevi za Tvojega otroka! 57 Ko se otrok pripravlja za prvo i z p o - v e d, mu pomagaj, da se zares kesa, ker je grešil in Boga razžalil, da pa tudi trden sklep stori, ne grešiti več. Opozori otroka, naj se izpove čisto, naj pove vsak greh, ko bi bil tudi sramoten. Daj hiu poguma, naj se ne boji, vsaj ga v izpovednici čaka dober oče. Priprava za sv. obhajilo naj bo še bolj skrbna in s svetim strahom združena. Iz vsega Tvojega vedenja in govorjenja do otroka, naj otrok spozna, kako važen, kako imeniten, kako svet je oni presrečni trenutek, ko bo ljubeznivi Jezus prvič prišel v njegovo srce. Pomagaj otroku, da napravi zase potrebnih sklepov, kako se hoče Poboljšati, da ljubega Jezusa več ne žali. Naj v zplamti v isrcu otrokovem ona sveta, nebeška, rista ljubezen, ki navduši za krščansko, za čisto Življenje, pa tudi moč zanj podeli. Poskrbi, da bo Tvoj otrok, fantič in deklica, Zakramente svete pokore in svetega Rešnjega Te¬ lesa prejemal rad, in sicer vsaj enkrat na mesec. 0 presrečna oče in mati, ako se Vaš otrok navadi Pristopati k mizi Gospodovi na štirinajst dni, v 8ak teden, v tednu večkrat . . . Naj se v Vaši hiši nikoli ne govori nespošt¬ ljivo o svetih Zakramentih, nikoli nespoštljivo 0 onih, ki jih prejemajo pogostokrat; marveč naj Se o njih govori s priznanjem, s spoštovanjem. Pa Ipdi Vi, starši pristopajte k sv. Za¬ kramentom radi in pogostokrat. Ne Pristopite samo za Veliko noč in morda še v a dventu! Ali boste zanemarili čas sladkega Ime- 'ri Jezusovega in Marijinega, Šmarnice, praznik Presvetega Srca Jezusovega, praznik Marijinega 58 vnebovzetja, Marijinega rojstva, dan svojega sve¬ tega patrona in kake druge slovesnosti, ko se od¬ pustki oznanujejo; ali ne boste šli na kako Božjo pot in popeljali seboj bolj odraslega otroka? V tem času se sprejme tudi zakrament s v. birme. Ta podeli otroku moč Svetega Duha za krščansko življenje vkljub zaprekam in težavam- Pazi na dvoje. Prvič naj sc otrok ne veseli dneva, ko bo ta sveti Zakrament prejel, radi nove obleke, radi slaščic in drugih stvari, ki mu jih bodo boter kupili. Drugič, nikar ne pusti, da bi bo¬ ter ali botra Tvojega otroka p o birmi morda celo popoldne in še pozno zvečer po krčmah vlačili. 0 koliko otrok je ta sveti dan prvikrat pijanih, ako ne močno, vsaj nekoliko! Pa tudi, ali ni otroku v krčmi med odraslimi dolg čas in v zaka¬ jenem zraku škodljivo in ali niso morda tudi marsikateri pogovori zanj pohujšljivi? Prosim Vas, pogovorite se med seboj in od' pravite te dve grdi in mučni razvadi: o t r o - ku toliko darov nakupiti in ga p° krčmah vlačiti. To so Vam glavna navodila za vzgojo otrok, ki hodijo v šolo. Le premišljujte jih, pa boste sploh lahko pogodili to, kar je otrokom v korist in bo Vam v radost. Molite vsakega dne, molite pred podobo device Marije, molite pred taberna- keljnom za Božjo pomoč in za Njegovo razsvetlje- vanje pri tem važnem poslu. Molite iskreno h 1 sklicujte se na zakrament sv. zakona, v katereh 1 ste prejeli pravico do onih milosti, ki so Vam p°' trebne pri vzgojevanju otrok, da bodo res kot otroci Božji živeli in umrli. 59 XI. Vzgoja za sveto čistost. Prišel sem sedaj do posebno kočljivih, ven¬ dar prepotrebnih naukov, namreč do naukov, kako naj se ravna z otrokom, da se obva¬ ruje dejanj zoper šesto Božjo za¬ poved in oboroži zoper razne nevarnosti, ki ga čakajo na potu življenja in katere toliko fantičev ih deklic potisnejo v blato. Mislim na spolni nagon in na oni Čas, ko začne otrok poizvedovati, odkod otroci ih ko začne v sebi čutiti spolne mike, spolne ob¬ čutke, spolno poželenje. O koliko se v tem času kreši in se omadežuje duša, omadežuje, pokvari tudi telo, izpridi kri, oslabijo živci. In ako se kreši iz navade, kako umazane slike sepokazujejo v domišljiji, kako umazane so misli, kako telo hagnjeno na grde razuzdanosti. Starši, kaj ne, to Vam je znano; toda morda Se komaj kaj zavedate, kako bi" morali ravnati, da otroka pred to nevarnostjo obvarujete in za ta v e as hudih ižkušnjav zadostno utrdite. Naj Vam dam nekoliko navodil, da jih razmišljate in upo- ra bljate za vzgojo. 1. Ako ravnate z otroci, kakor 8 e m Vas do sedaj poučil, ste prav *Phogo storili, da se otroci obvarujejo spolne *' a zuzdanosti. Zdravo telo, preprosta hrana, utr¬ dbi živci, dobro razvita volja, strah Božji, gnus do greha je dober pripomoček za čas izkušnjave. ^lotna prava vzgoja pomaga, da tudi spolni na- ^°h bolj gotovo ostane v pravih mejah. 60 2. Navadi otroka ko j od rojstva na nežno sramežl jivost. Opozoril sem že na to, kako usodni morejo biti kaki nespodobni vtisi na otro¬ kovo dušo že ob času, ko se še ne zaveda. Naj tudi v tem času otrok nikdar ne bo popolnoma nag in razodet, naj se nikoli spolnega kraja ne dotakne. Ko se pa otrok zave, moraš na to še bolj paziti, da je otrok vedno odet in se na dotične® kraju ne dotikuje. Neguj njegovo sramežljivost! Snažno in osnaženo mora biti telo, torej tudi spolni kraji. Naj jih mati le umijejo, kadar j e treba, toda rahlo in ne z golo roko, ampak z mehko krpo ali z gobo. Ko otroka koplješ, naj ne bodo zraven večji otroci. Bratje in sestre naj n® bodo nikdar goli eden pred drugim, marveč vsik- dar spodobno oblečeni. Na to naj tudi pazijo, ko menjavajo spodnjo obleko. Otrok naj se koj od prvih dni navadi n a popolno snago obleke in telesa; ako ga Ti, mati, privadiš, da ne trpi nesnage na sebi, ne na obleki, ne na telesu, ako ga privadiš, da se koj osnaži. ako se je kaj umazalo, razvije se v otroku nekak naraven gnus zoper vsak 0 nesnago. Koj izpočetka naj se otrok navadi, da na' ravno svojo potrebo opravi hitro, ne pred dra¬ gimi, ne sredi ceste, ampak na samotnem, za tak e potrebe odločenem kraju. Povej otroku, da se n e spodobi take stvari opravljati očitno, ali se o nji * 1 razgovarjati. Vendar pa ni treba pretiravati, kakor da bi bilo zoper sveto sramežljivost o teb naravnih potrebah najmanjšo besedico izipreg 0 ' voriti. Naj ve otrok, da spodobnost zahteva, 61 te potrebe opraviti na skritem kraju, dotične telesne kraje imeti pokrite in se jih ne dotikovati. Tako pouči otroka, ker ravno otročiči se morajo na to opozoriti. To se prav lahko stori, ker otroci v tem času o spolnih stvareh še kar bič ne mislijo. Povej pa otroku kar preprosto in spodobno, kakor nekaj, kar se samo po sebi nazume; ni treba kazati posebnega gnusa, kakor da bi bilo telo samo po sebi gnusno, ali gnusni spolni udje. Ampak, kakor hitro more otrok razumeti, Povej mu Ti. dobra mati, da je tudi telo lastnina i^ožja, da služi neumrjoči duši, da pride z dušo v nebesa, pa se mora zato držati v svetosti. Mati, Pokaži z vsem vedenjem, kako spoštuješ telo kot kram Sv. Duha, da tudi v otroku razvijaš in raz- v iješ čuvstvo spoštovanja do svojega telesa, To spoštovanje, ki izvira iz spoštovanja do Boga, je P^av dobro sredstvo, da se ohrani čistost duše *h telesa. 3. Izpočetka se mora otrok, sramežljivo in spodobno vesti, ker so starši tako rekli, koda ko se zaveda, mu bo treba tudi razlogov Povedati. Pomni pa, da se še ničesa ne sme opom¬ niti ne o spolnili razmerah, ne o razliki spola sploh. V ta namen se priporoča, da se otroku pola¬ goma pokazuje razlika človeka od ži- v nli. Naj otrok ve, kako je nad živaljo vzvišen l P da bi bilo zanj silno ponižanje in izredna sra¬ mota, ko bi tako živel, da bi bil živali bolj in bolj Podoben. Zato naj bode posebno previden v vsem, k, M’ ima človek z živaljo skupnega. 62 Opozori naj ,se otrok, kako žival po štirih nogah hodi, kako je k tlom obrnjena, kako ima umazano hrano, kako le po naravi živi, pa nič ne ve o spodobnosti, o čednosti, o duši, o Bogu, pa tudi nič ne misli in zato ne more govoriti, ne more verovati, ne more moliti. In otrok naj bi se taki živali približeval s svojim življenjem? Ne, nad živaljo mora ostati vzvišen, zato pa tudi spodobno, ne pa po živalsko opravljati, kar ima z njo podobnih telesnih potreb: naj ne žre in ne žlampa kakor žival, naj ne bo umazen in pri opravljanju potrebe nespodoben kakor žival, naj ne grize, ne bode, ne divja kakor žival. V tej razliki torej vidi otrok potrebo sramcŽ' ljivosti in se nanjo navadi, preden je kaj čul 0 spolnih stvareh. Ako dodaš še to, kar sem zgoraj omenil o negovanju spoštovanja do svojega telesa, dobi otrok nekak svet strah storiti kaj, kar bi bilo nesramno. 4. Otroka večkrat opozori na to, kak 0 Bog vse ohranjuje. On je napravil, da cvetice rastejo in se množe, da vedno iz novega raste trava, pšenica, žito, sadje, da se pomnožil' jejo ptičke in sploh vse živali. Povej otroku, kako modro je Bog vse to naredil, da iz tega semenčka izraste tako krasna cvetlica, iz onega velik hrast, da se iz jajčka razvijejo ljube ptičice. Naj se v otroku vzbudi sveto spoštovanje do modrosti, moči in dobrote Boga, ki je za ohranjevanje stvari in razmnoževanje tako lepo poskrbel. Razmnoževanje se more otroku najbolj u e ' dolžno pokazati pri cvetlicah, kjer se o spolnih delih sploh ne govori. Pokaže se le, kako pade s prašnika cvetni prah na brazde pestičev in se 63 razvije v plod s semenjem. Opozori naj ise otrok, kako pomagajo žužki, ptice, voda, veter, da pride Prah na pravi kraj in se tam seme napravi. Toda, ko to otroku pripoveduješ, spomni ga na to, da to je vse čudež modi'osti in mogočnosti Božje; kaj otrok spoznava in čuti, da je razmnoževanje Božje delo, po Božji volji, velika, resna, sveta s tvar. O razmnoževanju pri živalih govoriti, je bolj nevarno. Ko otrok malo zraste in vse bolje spoznava svet okoli sebe, ga lahko opozoriš na Ptice in njihova jajčka, ki jih otrok večkrat vidi tn lahko opaža, kako se mladiči izležejo. Pri tem zopet lahko slaviš Božjo modrost in moč. Na ta način naj se v otroku dozoreva spo¬ znanje, kako je ves svet kakor neko svetišče, kjer deluje Bog, ki ga moramo moliti, občudovati in Rubiti. In v tem svetišču naj pride otrok tudi do Zavesti svojega izpočetka. 5. Otrok bo slišal o ženinih in neve- s t a h, bo videl poroke v cerkvi, bo gledal neve¬ ro, ki zapusti očeta in mater in gre po poroki in v eseli svatbi v hišo svojega ženina. Tu moreš otroku pripovedovati o prija- \e 1 j s k i ljubezni. Povej mu, kako je Bogu, Cl gar otroci smo vsi, všeč, ako se med seboj radi lI hamo; toda z namenom, da bi eden drugemu 'tobro želeli in dobro storili, da bi si pomagali, hi eden drugega varovali nevarnosti za telo, Se bolj pa nevarnosti za dušo, da bi se svarili in °Pominjevali in se vnemali za krščansko življe¬ nje, kakor Bog hoče. Dodaj pa, da bi ne bilo pri¬ jateljstvo, ako bi se prijatelja združila za nepo¬ kornost, za laž, za goljufijo, za pijanstvo, za 64 maščevanje, za pretepe, za nesramnost, za po¬ nočno kričanje; saj je to zoprno Bogu in pošte¬ nim ljudem, zato naj se otrok takih tovarišev varuje. Sveto prijateljstvo je tudi med ženinom in nevesto. Vzela sta se, da bosta skupaj delala in se trudila, skupaj molila in Bogu služila in si skupaj pomagala v vseh zadevah življenja. Zato je nevesta zapustila dobi in šla v ženinovo hišo, toda še-le potem, ko je v cerkvi dobila blagoslov in je bila tam poročena, kakor Bog zahteva za one, ki hočejo v taki lju¬ bezni skupaj živeti. Ako ni take poroke in blago¬ slova v cerkvi, ne bi smela ženin in nevesta sku¬ paj živeti, ker je tako Bog prepovedal. Na ta način bo otrok poučen o zvezi med možem in ženo; gledal bo to zvezo z vzvišenega stališča, s stališča medsebojne ljubezni in lju¬ bezni Božje; obvaroval se misli in predstav spol' nega občevanja. 6. Starši, pazite na to, da otrok n i k j e i’ ničesar ne vidi, kar bi ga opozoril 0 na spolne stvari in na zarod č 1 o' vek a. Naj otrok nikoli ne čuje nespodobne šal e > grde besede, nesramne pesmi, naj nikdar ne vidi nagih slik ali pohujšljivih zgledov. To bi bil strup za njegovo sramežljivost in čistost, prezgodaj hi se mu zbudil spolni nagon, prerano bi začutil v sebi spolni mik. Ako se kaj takega opazi pri živa' lih, kar pač ne bo mogoče otroku vedno prikri' vati, naj se dotično delo označi kot živalsko, h 1 je nespodobno in se ga mora človek sramovati’ To je pa tudi razlog, da si moraš prizad e ' vati, naj se Tvoji otroci drže d oiu a ’ 65 Ozki krog doma naj za otroka zadostuje, da oslane dolgo časa po mišljenju in delu otrok. Ne vodi otroka v družbe odraslih, ne pusti, da bi z odraslimi modroval. Ko bi otrok po hišah letal, med odrasle zahajal, je pač zanj nevarno, da se pohujša, da vidi ali sliši, kar je nespodobno, ne¬ sramno in bi se mu prezgodaj zbudil še speči spolni nagon. Otrok, prezgodaj moder, je v nevar¬ nosti, da se napačno razvije, prehitro dozori in zgodaj pokvari. Otrok naj bo torej bolj doma pri otrocih, ali pa le tam in v taki tovarišiji in tako dolgo, kakor Ti dovoliš. O, kako so pohujšani že otroci, kjer se na to ne pazi, kjer so nesramni mladeniči in razuzdana dekleta, pa vpričo otrok govore o spolnih stvareh, ali pa si tudi vpričo otrok dovo¬ lijo preprostih dejanj. Starši, pazite tudi, da ne boste pohujšali in izpridili otrok s svojim zakon¬ skim življenjem! 7. Ni dovolj, da pri otroku le razum raz- v ijaš, še bolj je potrebno, da mu razvijaš l n mu krepiš voljo. Nauči otroka in na- v adi, da ne dela le po čuvstvih, da ne izbira le 1°, kar je prijetno in sladko in ugodno, ampak 1°, kar je njegova dolžnost, kar hočejo starši, kar 2 &hteva Bog; da, to naj si izvoli in naj stori, če bi bilo tudi težko, grenko, zoprno. Tako se volja krepi. Kdor se ni naučil od levega začetka premagovati in zatajevati samega s ebe, gotovo se izgubi v borbah proti spolnim Nevarnostim, kjer ravno je potrebno največ pre¬ magovanja in zatajevanja, čvrste volje in strahu ^°žjega. Vsako samostojno, premišljeno zataje¬ vanje samega sebe pa je pomoč zoper spolno Staršem. 5 GG izprijenost. Kdor se ne ravna po nravni postavi, kadar je, pije, spi, se igra, zabava, kupčuje, prido¬ biva, ta se tudi v spolnih stvareh ne bo ravnal po nravni postavi. Kdor nima čistih, bogoljubnih namenov v delovanju sploh, živi v nerednosti, ki bo hitro v nečistost prešla. Uredno spolno živ¬ ljenje more biti le učinek prave celotne vzgoje. To stran vzgoje si morate Vi, starši, dobro zapomniti. Le visoko cenite samozatajevanje otrok, vzbujajte ga rano, negujte neprestano, seve izpočetka z zapovedjo, pozneje pa z notranjimi razlogi, da otrokovo voljo za to pridobite. Navadite otroka, da se ne premaguje samo takrat, ko je to treba, da ne greši, ampak tudi v dovoljenih ali vsaj ne grešnih stvareh, posebno v onih dejanjih, ki se nahajajo tudi pri živalih, kakor so jesti, piti) spati, biti razodet in sploh v vseh stvareh sra¬ mežljivosti. 8. Pripomnim, da morate pri svoj 1 hčerki še bolj paziti, da se ji čuvstvo za sveto sramežljivost še lepše razvije. Ko se ponudi pri' ložnost, jo opozorite, kako naj se z dečki ne peča preveč prijateljsko, kako naj bo spodobna, kadar se slači in oblači, kako mora imeti spoštovanj e do svojega telesa in do spolnih delov, ki naj bodo pokriti, da se nikoli ne vidijo. 9. Ne pozabite verskih pripomočkov P 1 ’ 1 vzgoji. Vsa do sedaj omenjena sredstva ne bod° dosti zalegla, ako jih ne prešinja verska svetloba) ne razgreva verska toplota. V tej nevarni strah 1 našega življenja pokazuje verska vzgoja svoj 0 posebno moč. 07 Naj otrok ve, da sveti Bog zapove¬ duje telesno in dušno čistost; naj ve, da nečistost Bog sovraži in kaznuje; naj po¬ gleda na Kristusa bičanega in križanega, naj si predstavi teLesne njegove bolečine in rane, kar je Kristus trpel, da zadosti pravici Božji za nečiste grehe; otrok naj ve, da nič nečistega ne more v presrečna nebesa, ampak le v peklenski ogenj, ki nikoli ne ugasne. Otrok naj čuti nevarnost in sla¬ bost, pa zato potrebo pomoči Božje. Pomoč Božjo pa dobi, kdor prosi, kdor moli in kdor prejema prav pogosto svete Zakramente. Prekoristno, da,, po¬ trebno je čejčenje presvetega Srca Jezusovega, prečiste Device Marije, koristno češčenje sv. Jo¬ žefa, sv. Alojzija, sv. Stanislava. Vzgoji otroka tako, da si bo vseh teh pomočkov želel in jih rad iz srca uporabljal. XII. Spolni pouk. •• Nikar se ne ustrašite, ako to besedo čujete. bedite, da je spolni pouk otrok v gotovih letih in °kolnostih naravnost potreben. Iz izkušnje vem, kako mnogi otroci v grehe zoper sveto čistost Obredejo, ker ,se o teh zadevah ne pouče, ali pa s e pouče od napačne strani, na sramoten način. Pri nas o tem pouku ne veste mnogo, pa bi bilo za Vas, starši, in za Vaše otroke bolj korist¬ jo, ko hi tudi v tem oziru znali prav ravnati. Kotovo Vam ustrežem, ako Vam še v tej prevažni Nadevi dam jpravih navodil, saj gre za časno in v ečno srečo Vaših otrok. 5 * 08 1. Ta pouk ima pa svoje stopnjevanje. Na j- poprej se otroku priporoča varstvo telesa, posebno varstvo spolnih delov, da se ne pokvaiujo. Ta pouk se daje otrokom koj od prvega leta naprej. O tem sem že večkrat govoril, kako naj se otroci vadijo varovati sveto sramež¬ ljivost. O spolu in o grehu jim ni treba ničesar govoriti. Ve naj otrok, da naj svoje telo spoštuje, naj varuje posebno one skrite dele, ki so jako nežni, se lahko pokva¬ rijo in so vendar za zdravje in življenje tako važni. Naj se sicer, kakor vse telo, tudi ti deli drže snažni, toda naj se ne dotikujejo, naj se ne drgnejo, da se ne pokvarijo in se z njimi ne po¬ kvari celo telo. 2. Potem bo treba otroka poučiti o pome¬ nu matere. Ko otrok raste, pa je star 8, 9, 10, 12 let, utegne hipoma vprašati: »Odkod so mali otroci, od kod sem jaz?« To vprašanje utegne biti iz same radoved¬ nosti. Ako je tako, se otroku kmalu zadosti. Seve, lagati se ne sme, popolne resnice pa tudi ni treba povedati. Otroku reci: »Otroci pridejo od Boga> on jih da staršem, da zanje skrbe in jih zopel nazaj k Bogu pripeljejo.« Ako je otrok zadovo¬ ljen, je dobro, če pa le še iz radovednosti popra- šuje: »Kako pridejo otroci od Boga na svet?«) tedaj odgovori: »Kdo pa je ustvaril drevo? Kak 0 pa je to bilo? Vsaj veš, da more Bog vse napi’ a ' viti, kar hoče.« Če pa opaziš, da otrok s takim odgovorodi ni zadovoljen, da razmišljuje in b 1 utegnil druge izpraševati, izpraševati hlapci’ deklo, kakega tovariša, tedaj je najbolje, da ma tJ 69 to otroku bolj natanko pove. Vendar pa naj pazi, da itzpočetka o zaroditvi sami ničesar ne na¬ migne, ampak samo o materinstvu razodene, kar je treba. Govori naj pa resno, z nekim svetim strahom; naj otrok čuti, da je stvar sveta, skriv¬ nostna. Moreš pa, mati, tako-lc govoriti: »Bog dopusti, da začne otrok v materinem telesu živeti. Mati ga pod svojim srcem tako dolgo nosi, dokler ne more sam za se živeti. Ko toliko dorasc, pride vun iz materinega telesa, kar materi velike bolečine prizadene. Otročiček še ne more sam jesti, zato je Bog materi mleka dal, da ga more dojiti na svojih prsih. Koj po rojstvu ga k svetemu krstu pošlje, da se mu duša opere v krvi Jezusovi in postane otrok Božji. Bog pa vžge v srcu matere veliko ljubezen do svojega otroka, otroku pa veliko ljubezen do matere. Zato mora Pa tudi otrok materi vekomaj hvaležen biti!« 3. Kaj ne, saj ni težko to povedati. Da si koš, dobra mati, znala še bolj pomagati, naj Ti Povem dva zgleda. Neka mati pripoveduje, kako je nekega dne h j en sedemletni otrok k njej prišel in jo kar naravnost vprašal: »Mati, odkod pridejo otroci? Vi ste rekli, da od Boga; danes sem pa slišal, da Jih štorklja prinese. Jaz verjamem Vam: toda kako jih pošlje ljubi Bog?« Kaj hočem otroku odgovoriti? Prevariti ga? kle, te ga ne smem, otrok mi zaupa, ako bi ga pre¬ krila, pa bi pozneje to izvedel, mi ne bi več za¬ spal. Ali nai mu rečem: to ti povem, ko boš večji? k, to bi bilo nevarno, otrok bi morda drugod 'Poizvedoval in stvar slišal na nespodoben način. P ali bom lažje povedala, ko bo fantič star deset, 70 dvanajst let! To mi je šinilo v glavo, pa sem mu rekla: »Le potrpi, ko pojideva danes zvečer spat, ti bom povedala.« Med tem me je Bog razsvetlil. Zvečer sedem k njegovi posteljici, vzamem njegove roke v svoje in mu takole pripovedujem: »Oče in mati se imata prav rada. Zato si pi’av iz srca želita, da bi dobila kakega otročička. Veš, da mali otroci Ijridejo od Boga. On je ustvaril prvega človeka, od Njega pride vsako življenje. Ker oče in mati otroka želita, naredi Bog, da zraste otrok iz prav male kali, ki je pa še skoraj celo leto zaprta v temni sobici. Saj veš, tudi zelišča, cvetlice in drevesa izrastejo po volji Božji iz majhnega semenčka. Vsak semenček mora pa v zemljo priti, tam v temni zemlji se poživi in raste kakor v sobici. Kal za otroka pa je Bog položil v telo materino, tam je njegova sobica. Tam si bil tudi Ti, prav na mojem srcu. Tu je naredil ljubi Bog tvoje telo iu tvojo dušo. Kako, to edino Bog ve. Tako si ti postal in rastel tako dolgo, da sem te mogla vzeti v naročje. Vidiš, kako mati otroka še pred porodom nosi. Tudi Božja Mati je tako Jezusa nosila k teti Elizabeti. To pa za mater ni lahko. Marsikaj mora trpeti in ko otrok na svet prihaja, občuti hude bolečine. Toda iz ljubezni do otročička vse po¬ trpi; večje je namreč njeno veselje kakor P a njeno trpljenje. Starši se Bogu za dar zahvalijo, pa m 11 obljubijo za otroka skrbeti in ga pobožno vzg 0 ' jiti. Kmalu ga pošljejo k sv. krstu, da ga Bog popolnoma za svojega otroka sprejme. Kar sef 1 71 ti sedaj povedala, je skrivnost med otrokom in materjo, je najina skrivnost. To ti veš od mene, nikogar več o tem ne poprašuj in z nikomur o tem ne govori.« Ko sem prenehala, čutim, kako se dve roki ovijata okoli mojega vratu in se otročiček k meni pritiska, šepetajoč: »O mama, kako Vas imam jaz rad!« Njegova otroška ljubezen je od dne do dne 1’asla, in se razvijala v ono obzirnost, skrb in spo¬ štovanje, kakor se do staršev spodobi. Zgodaj sem otroku zabičevala, ako česa ne ve, naj le k meni pride poprašat. Omenjeni pogovor mu je dal pogum, da je rad k meni prihajal. Kratka razlaga, ena beseda je navadno zadostovala, da sem ga srečno pripeljala skozi spolne nevarnosti Poznejših let Ali ni ta razgovor za Vas, drage matere, Poučljiv? Ljubeznive bodite do otrok, da Vam bodo vse zaupali in Vam ničesar ne prikrivali, ka r je za vzgojo sploh, posebno za pravo spolno Vzgojo neizrečeno važno. Kadar pridejo otroci ^as kaj poprašat, odgovorite jim radi in ljubez- hivo in odkrito, da bodo zadovoljni; ne bojte se ti’Uda, vsaj se gre za časno in večno srečo Vaših °trok. Ker je to tako važno, čujte še en zgled. 4. Dobra teta tako-le pripoveduje: »Pred kratkim sem obiskala brata in sestro, bi sta našo 14 let staro nečakinjo za svojo vzela, be grede s kolodvora se mi je reklo: »Močno smo z ° več storil. Obljubi naj Ti, da Ti bo povedal, ak° se bo še kdaj pregrešil. Tako je otrok poučen, akoravno se spolne stvari še imenovale niso. 87 Ako se otrok v greh povrne, ne obupaj, ne razjezi se, ne kregaj, ne tepi otroka. Le zopet ga pouči, daj mu srčnosti, pokesa naj se in zopet poboljšanje obljubi. Če je otrok že začel prejemati sv. Zakramente, naj jih sedaj še bolj pogosto pit¬ jema. Kaj pa, če opaziš, da je bolezen bolj globoka, da g r e j o otroku po glavi spolne misli, da čuti spolne mike v telesu, da dotične stvari morda nekako sluti, da ga neka sila k dru¬ gemu spolu vleče? To je pa že bolj težak slučaj. Posvetuj se z duhovnim pastirjem, morda z zdravnikom, moli in potem ravnaj! Poučuj slično, kakor sem ravnokar omenil, tudi s posebno ljubeznijo in resnobo. Pomisli, kar sta z očetom pri vzgoji sploh zagrešila; popra¬ vita, kar je mogoče. Uporabljaj verska sredstva; nagibaj otroka, da moli, da zdihuje k Devici Ma¬ niji, da iz srca rad prav pogosto prejema svete Zakramente. Morda bo tudi sedaj potreben pouk o- za¬ četku otrok, pouk, tako resnoben in v tako svetli luči in s tako vzvišenega stališča, kakor sem Ti ga že priporočil. Tudi ta pouk bo pomagal, da spozna otrok važnost spolnih udov, pa tudi vzvi¬ šenost in svetost namena, radi katerega nam jih Je Bog dal. Vsckako pa naj se otrok tudi telesno krepi: haj dela, naj poskoči, naj se igra na zraku, naj se izkoplje ali naglo umije v hladni vodi, in sicer v ečkrat. S tem se bo tudi zabaval in raztresel, pa kiu misli ne bodo talko vhajale na spolne stvari. Upaj, da se otrok greha odvadi in si potem s čistim življenjem popravi telesno zdravje in telesno moč, v kolikor jo je morda že poškodoval. 88 4. Precej sem Vam povedal; vendar pa ne smem prezreti še enega jako nevar¬ nega časa v življenju Vaših otrok. Veste li, kdaj najbolj začne otrok dobivati nečiste izkušnja ve? in kdaj pride v nevarnost, da začne spolne ude nevarno in grešno dotikovati? Kadar mu telo spolno dozori. To se dogodi p r i fantiču, ko je star 13, 14, 15 let; tedaj je telo dozorelo, seme se mu je razvilo' in sedaj prvič začuti neke nepoznane občutke, neke nepoznane mike v spolnih krajih, iz katerih se mu včasih šiloma neka tekočina izlije. To je prevažen in prenevaren čas. Vsi ti čudni nepoznani dogodki v njegovem telesu ga nagibljejo, da se morda začne pogledovati, da se začne dotikati in sarn provzročevati dotične nevarne občutke. Še hujše je pri deklici, ko dozori, kar se dogodi, ko je stara 12, 13, 14 let. Tudi ona postane čudna, pusta, nekako izmučena, nič se ji ne ljubi, okoli spolnili krajev ima nenavadne občutke in naenkrat zakrvavi. Prestraši se, ne ve, kaj to pomeni. Ves ta dogodek pa tudi nj° nagiba, da se na spolnem kraju začne dotikati. Izkušnja me uči, da bi se mnogo greha preprečilo, ako bi se pouku o začetku človeka in pouku zoper ta greh, kakor sem ga ravnokar omenil, dodal še pouk o teh pojavih, katere deček in deklica v sebi čutita. Ta pouk bi se mogel glasiti tako-le: a) P r i dečku. Ko Te deček poprašuje 0 začetku otrok, ali ko Ti svoj greh s solzam 1 izpove, reci mu: »Ti sedaj v sebi velike izpr e ' membe čutiš. Glas se ti je izpremenil, male brki° e ti rastejo, nekako posebno razposajen si postal; 89 tako čudne reči se v tvojem telesu gode in ne¬ čiste misli te nadlegujejo. To prihaja odtod, ker dozorevaš v mlade¬ niča, mladega moža, ker dozorevaš v spolnem po¬ gledu. Razumeš me, kaj mislim. Tvoje telo raz¬ vija sedaj one ude in one moči, ki so potrebne za zarod, da se ljudje na zemlji pomnože. Ker pa telo za to najboljših sokov potrebuje, zato telo svoje ravnotežje nekako izgubi, in fant postane nekako pust, svojeglaven, divji. Toda premagati se je treba, da ne postaneš suženj svojega telesa, ampak da nad njim gospoduješ. Pa še nekaj. Ko tako dozorevaš, se zbudi v tebi spolni nagon, nadlegujejo te misli na drugi spol, na drugovanje ž njim. Hud je že nagon po jedilu in pijači, že tega je treba krotiti in sam veš, kako grd je človek, ki je požrešen, nezmeren; živali je podoben, da, pod žival samega sebe po¬ niža. Zato se Bogu studi požrešnost in pijanost, tak človek Boga žali, greši. Toda spolni nagon je še bolj silen in močan, ker mapi na ohranjevanje človeškega rodu. Ker sta pa zato potrebna oba spola, zato mladeniča tako silno vleče k druge¬ mu spolu. Toda po Božji in naravni postavi se sme človeški rod pomnoževati le v svetem zakonu, v katerem se oba spola po volji Božji nerazdruž- Ijivo skleneta, da v sveti ljubezni ustvarita dru¬ žino in pomnožita človeški rod. Torej le v zakonu Se sme in more spolnemu nagonu dovoliti, kakor se spodobi po nauku Zveličarjevem. Zato je pa treba ta nagon obrzdavati in se mu ne vdajati. Nikdar ne smeš iskati spolnega baslajevanja s tem, da s prepovedanim, grešnim 90 dotikovanjem svoje telo dražiš, da se zbudi in se iz tebe neka tekočina izlije. Ta je potrebna teles¬ nim živcem, da se razvijajo. Ko bi se to večkrat, dolgo časa godilo, bi živci oslabeli, kri bi se po¬ kvarila in tudi spolni del telesa bi se mogel po¬ kvariti. Opešali bi še možgani v glavi, pa bi bil trde in zabite glave. In ko bi bil kedaj mož in oče, bi otroci od tebe hudo nagnjenje podedovali. Da, tudi nesramne misli bi te zmeraj bolj nadlego¬ vale, nesramne želje zmeraj huje pritiskale in ti bi postal suženj teh strasti. Bilo bi to, kakor pijancu, ki se navadi piti: suženj pijače postane; vidi svojo sramoto, svoj pogin, svoj greh, toda premagati se ne more. Še huje suženjstvo je suženjstvo v hudi poželjivosti: težko se popravi mladenič, ki se je tega greha navadil. O kolika nesreča! To si torej zapomni. Nikoli se ne dotikaj samega sebe iz poželjivosti. Ko bi se pa dotaknil, ko se greš kopat, ali ko se včasih v hladni vodi hitro umiješ, da odpraviš umazanost telesa, ali bi se rahlo dotaknil iz gole radovednosti in bi se dotaknil le nekoliko, kaj malega in površno, da poželjivosti ne zbudiš, bi pa tak dotikljaj ne bil greh. Umiti se in skopati je še zdravo, da noben del telesa ni umazan, ampak so vsi snažni- Tako smeš poučiti dečka; obvaroval ga boš hudih grehov in telesne ter dušne pokvarjenosti- b) Deklico naj pouči mati, seveda nekoli' ko drugače. Ko deklica izpolni dvanajst ali tri¬ najst let, dobi svoj mesečni čas. Ta novi pojav j e zanjo jako nevaren, da začne potem sebe dotikati in telo si kvariti in grešiti, ako se poprej ne pO' 91 uči. Kakor izkušnja uči, pouk v pravem času mnogo koristi. Podeli naj ga pa dobra mati. Ka¬ ko pa? Morebiti bo navezala ta pouk na oni o spo¬ četju otroka, kakor sem poprej nekoliko zgledov povedal in bo rekla: »Pravila sem, kako se v ženskem telesu raz¬ vijajo kali življenja že leta in leta poprej, pre¬ den stopi v sveti zakonski stan. Ti boš kmalu 12, 13 let stara; ravno to je pa ona starost, ko sc v deklici take življenske kali začnejo razvijati, kar boš na nekaterih znakih spoznala. Ne bo se ti ljubilo tako skakati, bolj tiha boš postala. Pa še nekaj se ti bo dogodilo, česar sc pa ne smeš prestrašiti, ker ni nič nevarno, ampak za dekle, ki dozoreva zdravo in naravnost po¬ trebno. Kaj pa je to? Prišel bo namreč dan, ko boš čudno onemogla in zoperna in v spolnem delu telesa boš izgubila nekoliko krvi. To se pri zdravem dekletu dogodi na vsake štiri tedne in je dokaz, da njeno telo dozoreva, Pri materi je ta kri hrana njenemu otroku; dokler pa otroka hi, mora kri o pravem času iz telesa. Vidiš, ka¬ ko modro je Bog vse napravil in kako je za vse Poskrbel! Tega sc pa prav nič ne boj, ni nevarno. Edi¬ no na to pazi, da tistega dne ne delaš preveč in s e ne prehladiš. Navadna dela le opravljaj, le Pretežka odloži na drugi dan. Prehladiti se pa ne smeš; zato ne stopaj v hladno vodo; ako je mraz, he bodi bosa! Da ti pa kri na telesu ne zastane in se ti telo he vname, ali te radi strjene krvi začne srbeti, 92 vzemi na skrivnem mlačne, ne mrzle, vode in se rahlo in sramežljivo na dotičnih delih umij; vzemi mehko krpico ali namoči gobo, toda ne drgni se, ne pritiskaj se, da si hude poželjivosti in hudih občutkov ne zbudiš. Tako umivati sc smeš večkrat, in sicer v drugih časih s hladno vodo, po kateri se telo okrepi in prehudo poze- ljenje ohladi. Svojo razdražljivost, sitnost in onemoglost, ki jo boš v takih urah čutila, premaguj. Naj nikdo ne ve, kaj ti je in v kakem stanju da si; ženski ponos zahteva, da za čas tega krvavenja nikdo ne izve. Le premaguj se, ostani mirna in vesela, da se tudi s tem pripraviš na bolj mučne čase, ako bi kdaj v svetem zakonu mati postala. Še nekaj te prosim. Nikar se ne navadi na skriven greh, da bi se sama dotikala in vzbu- jala spolne občutke in spolno poželjenje. To ško¬ duje. Pokvarila bi si kri, pokvarila živce, pokva¬ rila morda sam spolni kraj; tudi misli tvoje hi postale nesramne in bi mnogo, mnogo izkušnjah trpela. In ko hi stopila v sveti zakon, hi tvoj greh tvoj otrok podedoval. O, spoštuj svoje telo, ki ima tako imenitne namene za rod človeški. Iz te¬ ga pa tudi lahko vidiš, kako važna in opraviče¬ na je šesta Božja zapoved. Kar Bog naredi in za¬ pove, vse modro naredi in zapove, vse je za našo časno in večno srečo koristno in potrebno. L e Boga se hoj, ki vse vidi in vse ve, pa se greha delati ne sme.« 1 i Ta kočljivi, vendar jako potrebni pouk sem posnel po priznanih knjigah: Foerster, Jugendlehre; Auer,