List 34. i ( < (^ ^ ^ 9 * J ^ ^^ t Tečaj LIX I r i ke f. i Izhäjajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (in sera te) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 23. avgusta 1901. I Politični oddelek. industrije nä Nemškem. Kummerjeve tovarne, ki so bile mati mnogih hčera, so padle 1 zadušile svoje otroke in Polom na Nemškem. (Slovencem v svarilo). pognale v zrak draždansko kreditno banko ter uničili nebroj eksistenc. Ti polomi so najgrozovitejša obsodba te nove me-tode^ takoimenovanega Verschacbtelungssistema. Ta sistem letom 1895. razvoj a a je na Nemškem ubit, a spoznanje o pozna z^dovinT^dernih so Nemci drago plačali. Ni^iji začel IjoJ^alen-ga? njegovi pogubnosti Industrija in trgovina sta se neznans Tudi v nas na tem sistemu osnovanih največ jsamo leta. Tedaj se je po gospodarskih podjetij, namreč zadrug. „Ljudska posojil kazalo, Reiche silno mnogo zavoženega in da je Gottesfurcht und frommen Sitte u nica štev u t je rodila nebroj malih posojilnic, konsumnih dru-Gospodarsko zvezo, Zadružno tiskarno, Katoliško gnilega polom , še sedaj poka v stavbi 9 narodnega gospodarstva in še ne ve nihče, kaj bo iz tega, samo čuti se hitro nazadovanje v industriji in v trgovini. stavbinsko društvo, Vinogradniško društvo itd. Vsa ta organizacija ima do pičice tisto podlago, kakor prej omenjena podjetja na Nemškem in j 4 < \ Polomi na Nemškem imata dve strani: jedna nam I kaže » kam doveda drznost pri gospodarskih podjetjih I druga zopet, kam dovede organiziranje brez zdrave pod- skemu blagostanju läge. Na sleparstvo kot sovzrok teh polomov se ne katere nevarnost se ni postopalo samo strašen konec, ampak postopalo se bomo ozirali. Začeli so se polomi na Pruskem z ondotnimi hipo- drzovitostjo, vsled katere tečnimi bankami. Kar po vrsti so cepale te banke in pri neki drugi vrsti podjetij. na na Nemškem tako tudi s prav tisto nemškem nastal polom ^ubljeni so bili nešteti—milijoni. Resnica je, da se je tudi da ni bilo vse na nezdravi Leta 1838. ustanovljena „Leipziger Bank tt me seca ]unija napovedala bankerot. Ta banka organizirano. Pruska velik ugled v Nemčiji, bila je visoko čislana v je je imela vseh in ni] ^anjši hipotečna banka sta namreč ustvanli—celo^xirmado trgovskih krogih in si pridobila velikih zaslug za gospo anjših bank. Držali sta se pri tem sistema, ki so ga darsko povzdigo Nemčije. Ta banka je padla vsled vsi izvedeni nacijonalni ekonomi že davno obsodil! in njenih zvez s Kaselsko „Trebertrockungsactiengesellschaft". ožigosali in ki ima v n^mš^m jeziku .^rekaiskteristično Mej vsemi nemškimi gospodarskimi družbami je ta jedna je desti- ime Po tem sistemu stvarjajo najmlajših; ustanovljena je bila 1. 1889. Godilo se 1 večja podjetja kar mogoče mnogo malih. To ima včasih dobro dokler se ni zaljubila v Bergmanov patent pametno in previdno izvršeno, še svojo dobro stran, naj- liranja lesa. Družba je v izkoriščanje tega patenta usta J'' bil ta oiolcui £i iiCTTila Toc polno noTih podjetij, Isacih verski a t pa oc Li/ ix«jaluvj. Pugubcii nacijonalnoekonomičnega stališča doslej v obče govorjeno varn na Nemškem 15 kemičnih to 1 družbe na Dunaju ) v Bosni ) na skoro povsod. Ta sistem ugonobil najprej pruske Ogrskem, na Finskem, na Francoskem, na Laškem, na hipotečne Nizozemskem in Baiakapa. Družba je svojo prvotna zavode in potem po istem sistemu osnovani del kemične skromno glavnico 350.000 inark povečala na 20 milijonov Stran 332. Letnik LIX. kurz! akcij so rasli čudovito in so 24. junija tekočega to po listih razglasiti, ali mi ne verjamemo, da bi bil to tudi Dan pozneje leta stali na 170 nominalne vrednosti, je bankerotirala „Leipziger Bank" in kurzi so 26. junija padli na 20 o/o od nominalne vrednosti. Nesreča se je zgodila, ker se Bergmanov patent ni obnesel. Družba ni resnici storil Srbija. Ta teden so se vršile volitve v senat. Ii- voljeni so bili sami pristaši sedanje vlade, sicer privrženci tedaj likvidiral ter jemala pri banki denar, da plačevala dividende. radikalne stranke. Razmerje mej Srbijo in črno goro je postalo zopet jako intimno. Govori se celo, da boöe srbski kralj, ako ne dobi otrok, pripoznati črnogorskega kneza kot svojega naslednika. kadar pomisli J da Bolgarska. Velevažni proces proti predsedniku in je tudi „Gospodarska zveza", to središče obupne organi- ^^^^ članom macedonskega odbora zaradi umorov raznih turških zarije v naši deželi, v najtesnejši zvezi z „Ljudsko poso jilnico", in rumunskih vohunov se je končal s tem, da so bili vsi kjerleži šest .......... I \B i|Ui_ 411 pnil ' YMOMti. spodarskr^vIza^irtakrTa in v kmetske posojilnice propada. kakor „Go-ruštva danes malone vse blizu bila kaselska družba v Bergmanov obtoženci oproščeni. Ta proces je imel eminentno politični značaj in je vsled njegovega izida situvacija bolgarskega mini- strstva postala jako neugodoa. Francija Zadnj dni je vlada obelodanila izvršilno so naredbo zakonu o kongregacijah. Katoliški listi pravijo da se s to naredbo rečeni zakon še poostril. Ta naredba določa patent, in je z „Ljudsko posojilnico kaseljska družba z „Leipziger Bank O l(h^a j (\jias ^uč^e^js^^e, a v isti zvezi, kakor namreč, da dobe samo tisti reiovi dovolj ostati na Fran tt coskem ki da se nesreča. doslej podrej se podrede škofom, mej tem ko so bili redovi direktno Eimu. Eedovi se odločbi veči a noma ne bodo hoteli podvreči, nego se bodo izselili. Vojna v južni Afriki. Angleška javnost sicer v obče veruje, da je, kakor je izjavil Chamberlain, guerila-vojna Politični pregled* v južni Afriki že pri kraji m da imajo Angleži samo še Notranji položaj Zadnj opraviti z briganti, kateri se postreie, a vzlic temu je ver- dni so bili razni ministri jetneje, da je položaj Burov še vedno dosti trden. Buri so se v Ischlu pri cesarju. Goluchowski potem Bil sta bila tam avstrijski ministrski pred- volte. Zavzeli so celo važno mesto Bremersdorp. Angleži kratko je tam minister zunanjih del, grot večinoma potegnili na Kapsko ozemlje in prouzročili tam re- sednik Körber in ogrski ministrski predsednik Szell Tema malo niso več sposobni za ofenzivo, ampak se omejujejo na de- sta sledila avstrijski in ogrski finančni minister in naposled tenzivo. To je jako sumljivo in opravičuje kolikor toliko mnenje, še minister dr. Eezek. Kaj je bil namen teh avdijenc, še ni zadnjih letih se je vselej, kadar so ministri romali v Ischl, zgodilo kaj velicega in zato se tudi sedaj tem avdi- da bodo Buri na vse zadnje venderle zmagali. znano. jencam posvečuj v časop posebna pozornost Dr. Kaizl, jeden najduhovitejših mej mladočeškimi bil duša Thunovega ministrstva, v katerem politiki imel v rokah finančni portefelj Ijenja krvi umrl. Kaizl je kroja v ponedeljek vsled zastrup bil in bil poklican, igrati v naši državi znamenit politik modernega Nova žganjarina in pobiranje dodatnega v se veliko Dosegel je starost 52 let. Nemci med sabo ulogo že večkrat omenjeni boj mej nemškimi nacijonalci in mej nemškimi radikale! zadobiva čedalje ostrejše oblike. Vsepovsod se kaže, da bodo nemški radikale! vsaj pri deželnozborekih volitvah na češkem zmagali, ter^ Pradejevo frakcijo z židovskimi pomočniki vred poteptali. davka od žganja (Konec.) 2. Glede ovedbe alkoholovitosti: Žganje v sodih je s stodelnim aikobolometrom na Vlada računa seveda še vedno z nemškimi v alpskih krajih trdno zaslombo. Körber jim hoče ki imajo dati celo posebnega nemškega ministra. Temu se pa Slovani, zlasti čehi, upirajo in je ta odpor docela upravičen. Vsa ministrstva, kar predpisan način gradirati ter v to svrho vzeti iz vsacega soda z natego ali s kakim drugim pripravnim orodjem poskušnjo iz srednih plastij. Ako bi preizskušen alkoholometer ne bil na jih nistrstvu doslej imela Avstrija, so bila nemška. V sedanjem mi- jeden čeh in jeden Poljak, vsi drugi ministri razpolago ? dejati iz posameznih sodov vzete po sta skušnje posebej v dobro očiščene in poprej z so Nemci ne le po rodu, ampak tudi po mišljenju. Vse kaže da vlada načelo: Samo Nemci so poklicani, vladati našo dr žavo. žganjem iz istega soda izplaknjene steklenice i ka To načelo pa mora pasti in bo padlo na vsak način tere zapečatiti ter ovedeti alkoholovitost vpričo Bosna v veliki stiski Bosanski podkralj, minister Kailay, je sedaj stranke, ki se ima temu pozvati, pri najbližjem Sleparska M Trebertrocknungsgeselschaft u v Kasslu je bankerotirala in njenega ravnatelja so zaprli. Pri ti priliki se je pokazalo, da je ta sleparska družba v raznih de- se finančnem organu, ki ima preizkušen alkoholometer. Pri žganju v reservoarjih ali v drugih velikih po želah ustanavljala nekake podružnice. Tako podružnico, je potem spremenila v samostojno delniško društvo, je ustanovila tudi v Bosni in gosp. Kailay je to družbo silno prote- davkov ni žiral ter jej naklonil uprav neverjetne olajšave, bilo treba plačati tej družbi. Zdaj, ko je bankerotirala kaselska materjo družba, je prišlo na dan to razmerje mej sleparsko sodah vzeti je poskušnje v jednakih množinah iz zgornje, srednje in spodnje plasti, jih dobro premešati in nato določiti njih alkoholovitont. Ako je žganje v steklenicah in jednakih majhnih posodah in ako se ovedba prave alkoholovitosti v na Nemškem in njeno bosansko hčerjo, kar je Kallaya zelo kompromitiralo. Posledica tega je bila, da je Kailay bosanski družbi odtegnil vse dovoljene ji olajšave. To se pravi: dal smislu pod lit, e in navedenih določb sploh ne sme opustiti, omejiti se ne sme na ponamerno gradiranje. ? Letnik LIX Stran 333 f Ako gre za žgane opojne tekočine, katere se z kakor prej navedenih vrst, je opustiti neposredno alkoholometrom ne dado kar naravnost gradirati kakor likerji, oslajeno žganje, in se napoved alko holovitosti v snoiielu oddelka II. 1 odstavek » ni ovedbo prave alkoholovitosti takrat, kadar stranka isto izkaže s svojimi obrtninoi knjiganoi, fakturami itd.. opustila, ovedeti imajo finančni organi alkoholovitost, katero je vzeti za podlago plačilu dodatnega davka, proti katerih pravosti ni pomisleka na način 1 ki predpisan likerjih (dodatek A, II. zakonu o davku na žganje). tvornicah za liker se dejanska ovedba zalog opojnih tekočin takrat opusti, kadar podjetniki sep-sto- žganih opravijo prijavo zalog na ta način, da najkasneje 1 za ovedbo alkohola v izvršilnemu predpisu tembra 1. 1901 predlože finančnemu oblastvu prve « Ako dotični finančni organ potrebne priprave nima pri roki, poistiniti je v zapisniku množino tekočine ter uposlati poskušnje posameznih vrst pod pečatom finančnega organa in stranke na finančno j i «I r o A ' O t oblastvo prve stopinje 1 ki ima odrediti preiskavo ter na podlagi izvida tudi vse nadaljno. Žgane opojne tekočine, ki niso ali ki so zelo malo oslajene ter take z ingredijencami pomešane, preizkusiti vedno z uradnim alkoholometrom. pinje ns podlagi inventure podroben izkaz o istega dne v posesti podjetnika se nahajajočih množinah dodatnemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin po skupinah blaga iste alkoholovitosti in se zadovole s tem, da odposlanec finančnega oblastva prve stopinje pravost podanih napovedij morebiti še s pogledom v podjetniških prostorih in z upogledom v obrtne knjige, kolikor gre za napovedano alkoholovitost, na ta način preizkusi, da pregleda in preišče odvzete poskušnje oziroma v Pri tem je dovoljeno > da se prijavijo odstotki alkohola s številkami na spodaj zaokroženimi od deset do deset Ako odpade napoved alkoholovitosti, ker skupna tako da se na pr. vse opojne tekočine, katerih alkoholo zaloga v posameznem slučaju množine pet hekto- vitost se vrti med 50 in vštevši 59 odstotki, litrov ne presega ali ker gre za žgane opojne te- javiti z alkoholovitostjo 50 odstostkov. smejo pri kočine v zaprtih, v trgovini običajnih steklenicah ali za likerje ali za oslajeno holovitost žganje J vzeti je alko aa) pri Francovem žganju, rumu in araku .......65 stopinjami, s bb) pri konjaku, whiskyju, žganju iz češenj in tropin, pri slivovki in bo-roviczki in takozvanem Ako se pri takošnji preizkušnji pojavijo pomisleki proti pravosti strankinih napovedij, je brezuvetno pričeti z dejansko ovedbo cele zaloge. Odpadajoči dodatni davek ima predpisati finančno oblastvo prve stopinje. Na prošnjo more finančno oblastvo prve gori vedeno olajšavo dovoliti tudi za gotova prodajališča to varniških podjetij. na naravnem žganju s 40 » IV. Uradno obravnavanje o prehodnem pošto cd) pri likerjih vseh vrst in pri oslajenem žganju panju podvrženih 1 k dodatnemu davku zave zanih žganih opojnih tekočin. s ) 35 » stodelnih alkoholometerskih lestvic. Dodatni davek za one žgane opojne tekočine, katere 1 se odpošljejo v deželah ogrske krone, v Bosni in Herce- Ako se vrivajo proti pravosti prijave glede govini pred septembrom 1901 nä prejemnike v se vrst žganja pomisleki, na pr. pomislek, da so visoko stopnjate opojne tekočine prijavile kot na okolišu veljavnosti zakona, a dospo še-le 1. septembra 1901 ali kasneje v to ozemlje, predpiše se prejemniku ravno žganje ali s sladkorjem pomešan špirit kot pošiljatve za jedno izdajo izkaznice (obrazek III liker, treba je po možnosti sumljive žgane opojne ukaza finančnega ministrstva z dne 20. julija 1899 ) tekočine prej preizkusiti. Ako je sum utemeljen, drž. zak pričeti 128) v plačilo tekom osem dni od strani z ovedbo prave alkoholovitosti vseh do- dostavbnega urada. datnemu davku zavezanih nalog dotične stranke Predpis se izvrši na ta način 1 da se koncem izkaz (lit. a do in radi neresnične prijave proti stranki pristavi naslednja klavzula uvesti kazensko postopanje. Odmeri dodatnega davka je v jansko ovedbo poistinjena alkoholovitost Za gori navedeno množino alkohola ima takem slučaju vzeti za podlago z de- .................pri c. kr I) uradu 4..........plačati na dodatnem Alkoholovitost dodatnemu davku podvrženih davku na žganje znesek kron vin reci esenc, zdravilnih tinktur in izvlečkov je pri računu upoštevati s 70, alkoholovitost dodatnemu davku . . . tekom osem dni, da se izogne izvršilu". Odmeri je vzeti za podlago od pošiljanega urada podvrženih parfumerijskih izdelkov z 90 stopinjami ugotovljena množina alkohola, seveda če ni od dostavb stodelne alkoholometerske lestvice nega urada ovedena množina alkohola večja, v katerem 9 onih slučajih ) v katerih se alkoholovitost naznani slučaju ima le-ta služiti v podlago. O opravljenem vpla ali če gre za žgane opojne tekočine drugačne vrste čilu izroči se stranki plačilno potrdilo \ stran 334. Letnik L1X. V. Vplačilo v .obrokih, odnosno kreditiranje dodatnega davka. Dodatek. Kdor se hoče poslužiti v zakonu dovoljenega vpla Dežela: Finančni okrai čila v obrokih 1 odnosno ) ako gre za tvornice likerja 1 do puščenega kreditiranja Davčni okraj: dodatnega davka 1 katerega je vplačati, ima najkasneje do 4. septembra 1. 1901 v to svrho prositi za dovoljenje stopinje žganja » v pri čegar okolišu se finančnem oblastvu prve nahaja obdačljiva zaloga i j a o onih zalogah dodatnemn davku podvrženih žganih opojnih tekočin, katere poseduje podpisanec. *) m V prošnji zajedno izrecno navesti, katere obroke želi, odnosno za kateri čas zahteva izdelovalec likerjev odgoditev. Obroke do šest mesecev, od dneva doteklosti ra-čunjeno, dovoli finančno deželno oblastvo. Prvi obrok se mora takoj po prejemu dovoljenja za plačevanje v obrokih vplačati. Ako se le jeden dovoljenih obrokov zapadni dan točno ni vplačal, iztirjati je X M rt a d o c3 CD u > posod žganih opojnih tekočin Opomba ves , še na dolgu ostali znesek na jedenkrat, eventuelno potom izvršila. Zamudnih obresti v tem slučaju ni terjati. Kredit za izdelovalce likerjev se dovoli proti popolni varščini za odpadajoči dodatni davek, katero varščino je položiti na način, kakor ga predpisuje izvršilni 32. predpis k zakonu o davku na žganje v Na dan, s katerim poteče dovoljeni odlok, je plačati kreditirani znesek na dodatnem davku točno pri onem uradu, pri katerem je dodatni davek predpisan. J Ako pade plačilni dan na nedeljo ali praznik, je opraviti dne 1901 plačilo naslednji delavnik. Ako se v pravem času ne Podpis stranke: plača, iztirjati je dodatni davek izvršilnim potom. VI. Prigledu zavezane osebe. d6bi v členu IL 1 odstavek V tej prijavi je napovedati celo zalogo na žganih opojnih tekočinah, uštevši dodatnega davka proste množine po pet, odnosno deset litrov alkohola. Kadar zaloga, katero je prijaviti, pet zakona navedenih hektolitrov ne presega, opusti se lahko napoved alkoholovitosti in 60 dni 1 od septembra 1901 računjeno, smatrati hektoliterskih stopinj ter napove množina samo približno. izdelovalce žganja ter one, kateri trgujejo z žganimi opojnimi tekočimi ali se pečajo s točenjem ali s prodajo istih na drobno, glede dodatnega davka niso niti opro-žčeni, niti ne stoje pod vezjo državne žganjarine, izka- it zati dobavo ali plačilo šanega davka. dodatnega davka 1 odnosno povi 1. Oddano dne.......1901. 2. Podatki dne.......1901 izvršene' uradne preiskave: Finančni organi so po § 271. carinskega in držav nega monopolnega reda upravičeni, kedarkoli se jim zdi 3. Od ovedene skupne množine.......hekto literskih stopinj (litrov) alkohola znaša po odbitku prostih vin., reci......kron . . vin. Ta znesek je vplačati pri c. kr potrebno, v hranišča, kakor tudi v obrtovališCa in pro- .......^^^^^____^^^^ dajališča, v katerih se hranijo in razpečavajo žgane opojne tekočine, vstopiti po dnevu, izvršiti v njih ovedbe, zaloge dodatnemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin zapisati ter z ozirom na rok prijave in plačila zahtevati izkaz o dobavi ali o plačilu dodatnega davka, odnosno povišane davščine. uradu v tekom osem eventuelno naj se navede dovoljenje za plačilo v obrokih ali za odlog dne........1901. Opustitev predpisanega izkaza dobave 1 odnosno do osem plačila dodatnega davka se kaznuje s štirikratnim zneskom dodatnega davka za ono množino alko hola, glede katere se je izkaz opustil. Podpis stranke: Podpis finančnega organa: \ Na predstoječa določila opozarja se s tem v svrho natančnega postopanja po istih s pripomnjo, da se prijavne golice oddajajo brezplačno pri najbližjem oddelku Letnik LIX. Stran 335. finančne straže in da se istotam dobe in dado tudi na- strelne zadruge raztegnila. Njena smer bila je od vzhoda tančneja poročila in pojasnila treba podati. glede « Streljanje proti toči. koliko da koristi streljanje proti toči, ni še do prijav, katere je proti zapadu. Ta nevihta pustila je prve črte strelnih postaj nepoškodovana, znesla se je pa pred predzadnjo črto strahovito. Žito je bilo uničeno do 70%, to za-ključbo temuč, da se nahaja dotično polje v središču strelnih topov, iz katerih se je neprenehoma streljalo. posameznih topov ustrelilo se . je še celo do 155krat. Kakor tam, streljalo se je tudi drugod več kilometrov na okolu, pa povsod potolkla je toča popolnoma jednako. Čudno je pa bilo to, da je toča prenehala, kakor hitra gnano, kajti kakor se od ene strani jako priporoča, nevihtni oblaki čez strelne črte prišli. To je ravno jeden tistih slučajev, kateri dvomljivost v uspeh streljanja proti toči najbolj utemeljuje. Ako bi dobrih in slabih namreč streljanje na stanje toče res zabranilo, ostati bi smatra se od druge strani le malo ali celo nič hasljivim podvzetjem. Da se zamore pa do prave ocene dospeti. potrebno da se zabilježuje slučaje uspehov. Prevaglica bode pri takem zabileženju gotovo nioralo poljišče med prvo in zadnjo strelno črto nepo merodajna. Danes objaviti hočemo poročila iz Italije, kjer škodovano. tem slučaju bilo pa ravno obratno streljanje proti toči vlada sama v roke vzela ter tako komaj so nevihtni oblaki čez zadnjo strelno črto splavali naredila, da razločujejo Italijani — v porogljivem smislu je toča ponehala. Jednakih slučajev navesti bi se dalo Osobito dve nevihti obudili sta vsled njih se ve da razun vojne artilerije še tako zvano: „arti še dosti. leria contra tempostale«. To današnje poročilo posneto velike obsežnosti po celi Italiji veliko občudovanje. Oni je iz avstrijskega časnika „Allgemeine Wein-Zeitung« WW sta sploh največji, kar so jih v poslednjih letih na št. 31. iz dne m. in se glasi v najnatančnejšem Italijanskem doživeli, in poškodovali so pa najbolj ravno prevodu tako- Neuspehi streljanja proti toči v Italiji. Pri velikem obsegu katerega je zadobilo streljanje proti toči v Italiji, tiste kraje, kateri so z strelnimi postajami prevideni. Dne avgusta popoludne ob uri J zadeta bila občina Zenson province Previso po strašanski nevihti. morajo tamošnja zavarovalna društva prav posebno zanimanje gojiti za vestno zabiležitev doseženih uspehov. Zato pozvedovala Okolišče te občine šteje 23 topov, kateri so na glasu da jako visoko nesejo. Tega dne napravila se je z veliko vzajemna zavarovalna družba v Milanu o. uspehih streljanja v krajih, v katerih je morala v » letu 1900 vzlic streljanju tam obstoječih strelnih društev, I. vender škodo provzročeno po toči plačevati. Kakor poroča naglostio lokalna nevihta. Četrtinko ure pred pričetkom toče se je začelo že streljati in streljplo se je med ne-vihto neprenehoma s tako pridnostjo, da so nekateri topi do 90 patron porabili klub temu je bil ves srednji tt » > niso s streljanjem proti toči Neue Züricher Zeitung v obče tistih uspehov dosegli, katere se je pričakovalo. Učenjaška opazovanja, katera se je pri tem po kongresu v Casale gojilo, ponižala so visokonapeta pričakovanja del poljišča popolnoma uničen. Monastiru je strelna zadruga, katera streliščnih vseh postajah že V2 ^^e pred pričetkom toče^ šteje 65 postaj. Dne 11. avgusta streljalo se je na Hasnilo \ prav globoko,. obče bilo streljanje proti toči v letu 1900 v mesecu aprilu uspešno, toda 25. dan meseca maja otvoril pa za celo poletje neprenehljivo vrsto ni vse nič, celo poljišče grozdja potolkla je toča .do proti toči niso toraj v Italiji bilo uničeno. Koruze in 70 o/,. IJ^ehi neuspehov. Dne 25. nastala je nevihta v Asoli. Poljski pridelki uničeni so bili popolnoma; jednako povsod tam, kjer se nahajajo strelne postaje, kakor tam, kjer jih ni. ^reljanja spodbudni. Tudi letos pojavili so se že prav pozora vredni neuspehi. Med drugimi uničila je toča dne 9. maja okolico Conegliana tako, da je tam ob tretjino vinske letne 1 to Najhujše postaj. potolkla je pa toča ravno središče strelnih • > namreč ob cesti v Bsssano. Ravno tistega dne < bila velika nevihta v Campiglia de Berici, v Vincenški provinci. Prizadet je bil pri tej priliki jugovzhodni vogal ukljubo temu % organizovano. > da tam streljanje proti toči prav dobro o zemljišč, katera je strelna zadruga navedene občine bra nila. Pri tem ostal je zapadni del čisto nepoškodovan, olje? k Kmetijske raznoterosti. Kako pripravimo lan, da dobimo dobro namizno Vsakomur znano, da se pripravlja iz lanenega se- vzhodni je bil pa potolčen v kljub streljanja ravno tako "^^na olje, katerega potrebujejo razni rokodelci. Pa to olje ima popolnoma, kakor so bili popolnoma potolčeni kraji nad in pod strelnimi postajališči, v katerih se streljalo. Da, poškodovan je bil še posebno kraj, oborožen s povi. to zopern duh in okas, in ga ne moremo rabiti za namizno olje. Eako bi se pa pripravilo iz lanenega semena olje, katerega bi mogle porabiti naše gospodinje, kakor porabijo olje od maka in büö? To je lahko, samo treba se je potruditi. Odvzeti mu in pripisovati se je hotelo to slučaju, da se je je treba taisti zopern duh. To pa dosežeš s tem, da laneno mej streljanjem jeden top razletel, tako da strelih nerabljiv postal. po par seme s kropom poliješ. Kolikor si ga namenil za olje,' deneS ga v veliko skledo ali pa fikaf, vlijeS krop nanj m potem > Dne 16. junija obiskala izjemno velika nevihta hitro zmešaS, da povsodi vrela voda doide. Potem deneš seme v več skled in ga v peči tako dolgo sušiš, da se popolnoma Monte Belluno, ter se čez kaj obsežno poljišče tamošnje razdrobi, ker se pri kropanju trdo v kepe sprime Delo le s 336 ^ O y 1 C E IjetuiK LilX ____'V sitno, pa se že izplaža. Kadar je seme suho, daš ga v mlin, Paziti pa je, da predolgo ne leži na kupu, ker se potem ogreje kjer imajo priprave za izgotavljanje bučnega in makovega olja, in vname ter je škodljiva «dravju. Ni dobro tudi dajati preveč in dobiS od njega ravno toliko in tako dobrega olja, kakor ajde ali celo samo ajdo, ampak mešati se mora s drugo krmo, od bučnih pečk ali od maka. Najboljše seme za olje je od pri govedi posebno s slamo. Za govedo in konje je dobro, če zimskega lanu, ker ima najbolj čvrsto seme. Zato se priporoča poseješ skupaj oves in ajdo, grahovico, ječmen in ajdo, ali v obilici sejati lan, kjer uspeva, predivo porabiti za domačo pa koruzo in aido. To je potem zdrava in močna krma. obleko, seme pa za olje, ker ti da na ta način pripravljeno Ameriki daje veliko veČ dohodkov, kakor pa če ga prodaS. Kako se odganjajo muhe od živine? mešajo eno tretjino petroleja in dve tretjini kakega drugega olja in s to mešanico mažejo one dele, na katere se najrajši vsedajo muhe in obadi. Na Angležkem pa kuhajo orehovo listje in s to vodo umivajo živali. Ta voda ubije tudi jajca, ki jih muhe zaležejo v kožo. Da se iz hleva preženejo muhe, priporočajo „perzijski prah", ki se raztrosi po hlevu s takim mehom iz gumije, kakor se rabi za caherlin. Toda to se mora takrat zgoditi, kadar živine ni v hlevu. Muhe so tudi manj Po- sebno koristne pa so lastovke, če si napravijo gnezdo v hlevu. Poučno potovanje v Švico. Nekaj kmetov pri Lučah dobilo od deželnega odbora štajarskega podporo, da gredo v Švico in si tam ogledajo ondotne zadruge in mlekarne. Gr. župnik Lekše v Lučah je pooblaščen, da gre ž njimi kot vodnik in tolmač. Želimo jim srečen pot in upamo, da bo njih potovanje na korist spodnještajerskemu kmetijstvu. Želeti je le, da bi še več kmetov dobilo take podporo, ker iz Gornjega Štajerja jih gre prav veliko. nadležne, če je v hlevu tema in če je prepih, grejo ven. Vsak dan polovž na stotine muh. Nikar jim torej braniti, če si delajo v hlevu gnezdo. Podložiti lastovičje blato ne kaplja na živino. treba kako desko, da Ženski boj na Angleškem. ^ , i Angleška je raj žena, vice poslov, pekel konj Oveži okoli stebla prediva, v to se mravljam zapletajo noge in tako je, imenoval neki potovalec Angleško pred par sto Kako se odganjajo mravlje od mladih dreves ? a » 9 ne morejo višje, če si pa blizu drevesca delajo gnezdo, polivaj zemljo s kropom in pa še primešaj nekaj petroleja (na Ta izrek je pa dandanes že oanogo zgubil na svoji 100 litrov vode 2 litra petroleja), toda pazi, da s kropom in petrolejem ne poškoduješ mladega drevesca. Divji kostanj. Po nekaterih krajih je mnogo kostanjev, ki navadno dobro rodijo, a ljudje ne znajo let ji. veljavi. Vsakemu konju angleškega lorba se godi mnogo bolje 9 nego revežu iz nižjih ljudskih slojev. Glede poslov ceniti tega sadu. divjega kostanja se da napraviti prav škrob 9 (štirka) in milo (žajfa), pa tudi jako fina moka za močnate jedi. Moka divjega kostanja tudi dobro zdravilo zoper reuma-tizem (protin). Najbolje se pa da porabiti za živinsko krmo. Turki hranijo z divjim kostanjem svoje konje; rade ga jedo srne, jeleni, ovce, svinje in krave, pa tudi za naše konje je dober, če se jim ga daje v fravi meri. Najboljše je, če se pa so razmere, posebno v modernem Babilonu - Londonu vedno bolj amerikanske. Kaj to pomeni v mestu, kjer je dandanes jeden milijon in par sto tisoč ženskih poslov, A skoro četrtino vsega prebivalstva, da se ložje misliti kakor povedati. Najbolj upravičeno je, imenovati Angleško raj ženž. porabi surovi kostanj. se na debelo stolče in ga goveja Kajti žeiia bolj jednakopravn^ možem, kakor r Živina rada je. Takrat, ko zori divji kostanj, je sicer navadno dovolj, druge krme, repna n,at (repno perje), krompir, itd., pa kakor po ostali od take krme dobi živina drisko. Zoper to je dober ravno divji kostanj, ki bolj zapira. Zato se ne sme dajati preveliko divjega kostanja naenkrat, ampak naj se meša med zeleno krmo, krompir, repo, seno, slamo. Divji kostanj se da tudi zračnem mestu, pa se ne sme preveč na debelo razgrniti, sicer splesni, naj se tudi večkrat premeša. NajboljSe je, če se suh kostanj, skuha ali popari in potem daje živini. Divji kostanj prav lahko deca nabira. Domač sir. Po mnogih krajih na Spodnjem Štajarskem priznati mbranao, da x nobeni moderni državi m na Angleškem. oma. večinoma na Evropi ampak se prostem. Znano je, da Angležinje jako ljubijo šport. • « . u igro,,z.-Ž0go, z v^slankm ha Temzi in morji posušiti na ^ I ' I • J • meneč se za si urijo svoje telo. Angličanka dobra JuristijojflLl^Jiki^ in samozavestno, ne , pleza na najstrmejše in najvišje opasnosti tem bziru prekaša marsikaterega turista s konti nenta. Angliežinje, kar je sanao ob sebi umljivo, se tudi gore; v so že ustanovljene mlekarne. delajo surovo maslo (puter) in drugih zabav, katere so^ pri in sir. Slišijo se pa pritožbe, da prepočasi gre blago proč in s tem mlekarne Škodo trpijo. Po Stacunah se Se vedno prodaja sir iz tujih krajev, včasih prav slab. Naj naši trgovci jemljejo oškemu pristopne. Tudi Y duševnem oziru je Angličanka že davno pre- ^ > sir pri domačih mlekarnah, delajo dosti boljši sir, kakor n 80 tiste suhe tropine, ki se večkrat prodajajo pod imenom Svajcarskega"^ sira. Zakaj bi. pošiljali .denar ^ tuje, ko lahko doma ostane. Naše mlekarne pa bi tudi morale bolj naznanjati svoje blago, drugače nikdo iie ve za-nje.. Skrbijo pa naj tudi, da bo njihov sir res dober in okusen. Posebno v planinskih krajih bo to lahko. Dobro bi bilo tudi, ko bi kdo spisal dober in^ jasen pouk, kako se mlekarne ustanavljajo in vodijo, pa kako se v njih delo opravlja. hitela svoje sestre z zemljine. Posebno v višjih trgovskih in ifinančnih krogih so i soproga i hčere temeljitejše in bolj vsestransko izobražene, kakor glava hiše. Na Angleškem največ slikaric, pisateljic itd. Dekliška vzgoja stoji na veliko, višji stopnji, nego-li pri nas. Hčeram imovitejših • 4 Angležev je mogoče, y vseh strokah znanosti in umetnosti se izobraziti ravno tako dobro in temeljito, kakor moškemu • > I \ ^ je v u|iu aeiu opravija. . , ^ spolu. Če ne Še ložje, ker jim preostaja mnogo več časa. Ajda kot zelena krma ne -iaostaja, za deteljo. Naj- mej tem, ko se mora mož truditi v potu svojega obraza 0 L v boljša je škotska, srebrno^iva ajda, ker ne ,poze^ tako lahko in ima gosto perje. Za želeno krmo se pa moira pokositi prej svoj sok in ko popolnoma odcvete, ker potem slama zgubi tudi perje začne odpadati. Babi se ajda kot zelena krma za za svojo obitelj. Le učni red je še precej nedostaten. Na Angleškem se uči temeljito grške, rimske in posebno do A ^ M, ' ' • prašiče, pa tudi za govejo živino in tudi za konje jn dobra, vina mače zgodovine, a pri tem se preveč zanemarja zgodo narodov, tako da se v angleških učilnicah o Letnik LIX Stran 337. drugih svetovnih dogodkih večje važnosti dobi samo temen kliče svojim somišljenkam, naj se vender bolj potrudijo, pojem. Iz naravoslovja se uče samo nekateri oddelki prav da zadobe kaj moči v državi, natanko, druge manj važne stvari pa se popolnoma spuste. Lady Bowyer meni i da mož že od narave Vsled tega manjka seveda duševne zveze mej posameznimi ustvarjen za to, da se trudi z glavo in rokami. On nai predmeti 1 kar prva podlaga vseobče omike. torej izvršuje svojo in žensko voljo v državi. Sploh je Tudi polje zdravilstva ni zaprto hčeram albijonskim, in to je vsekako napredek, posebno kar se tiče ženskih in otročjih boleznij. Kar se tiče ročnosti, so ženski zdrav-niki nedvomno boljši nego moški. Tudi v mnogih drugih ozirih je ženska prav za to vstvarjena, dvomljivo Lady Bawyer mnenja 1 da popolnejša nego moški svetu razodevajo, ženska že od narave mnogo katere češ da „ima lastnosti da ženska velja konečna volja". Mogoče da misli pri tem na galantno teologijo pa Francozov: „Ce que femme veut, dieu le veut". je-Ti more ženska si priboriti tudi ono vsestransko strokovno naobrazbo kakor moški. Vsled socijalnega stališča potemtakem angleško ženo prav po pravici lahko zavidajo njene sestre s kontinenta. Toda glede državljanskih pravic Eonečno pove še, kako si misli ona 1 da bi ženske ) so bile poslednje še pred nedolgim časom mnogo na prišle do moči in dobile vlado v svoje roke. Ne s silo ampak mirnim potom bi se to zgodilo. „Žena ne potrebuje vojske® pravi v visokoletečih frazah, „da se postavi nasproti možu. Ona naj bode samosvestna in s6n da boljem. Okolo leta šestdesetega pa se je zoper to začelo živahno gibanje, katero je večkrat prestopilo pristojne meje in ki še dandanes ni zaključeno. Po novi postavi o zakonu, ki je stopila na mesto one zastarele, po katere] utegnila lilije miru. slave. kedaj In vkup trčiti 1 se bo razkadil v bele ko jo bode mož videl v svitu lastne tedaj bode čutil, da samo njena prisotnost že po- meni vladanje. On se bo dvignil in ji bode pokoren a bila žena v zakonu skoro v vsem in popolnoma v oblasti moževej, zavzema žena nasproti možu tako stališče, To naj menda zadostuje. Lady Bowyer je izmej ?mernejših prvoboriteljic za ženske pravice jedna Ona da ima dandanes mož le premnogokrat povod, pritože vati se. hoče doseči vse le mirnim potom, ne kakor govornica 5 ki je pri nekem shodu svojim somišljenkam naravnost pri poročala, naj z dinamitom prisilijo moški Stremljenje po boljšem pravnem stališču žene v izpolni stavljene zahteve. In predsednik spol je ) da jim če prav javnem življenju pa rodilo izrodke, ki naravnost izzi satiri. Za poskušnjo par primerov iz londonskega .Ženski va]o lista: „Woman's Heraldkar bi se reklo po naše se večina prisotnih dam ne posluževala takih sredstev opomnil z modro opazko: Miss Marie Cozens ) izra zila svoje osebno mnenje tt Sicer ni imel junaški Glasnik«. Ta list je eden izmed mnogih časopisov, ki se predsednik druge besede za vročekrvno govornico Miss Buffon, neka Amerikanka bavijo jedino le z ženskim vprašanjem in ki radi sprejemajo kake doneske najstrastnejših zagovornic in zagovor- ki je bil sklican uprav otvorila shod t z namenom, „ustanoviti novo nikov jednakopravnosti žene z možem na vseh poljih » državno obliko na podlagi politične nadvlade ženskega bodisi državnega življenja tako tudi doneske smrtnih tt 1 s sledečimi besedami: „Velika vodilna misel je sovražnikov ženske emancipacije. Na prvi strani grmi z retoriškim patosom nasprotnik vsega, kar nosi krilo, češ, • da ženska ni za nič druzega na svetu, nego da služi ta: „Kdo o možu: ona naj kuha, šiva, pere rodi, vzgaja itd Par pozneje pa slišimo, da bode raj na zemlji, kadar spola naj vlada na zemeljskem oblu, mož ali žena Ženska kri vpije po pravici, vladati na svetu in državo ter cerkev tako urediti, da se ne bodo godile nikake grozovitosti več. Mož je tako daleč zašel, dokler se listov bode ženski spol jednakopraven z moškim Podati hočemo upal Sedaj čaka 1 da prisegel zvestobo novi državni obliki in postal njen poslušen podanik Na čelu te nove 9 ako I nekaj slik iz velikanskega boja, zanesenega iz Amerike, državne oUike pa stoji žena kot glava in voditeljica ki se bije že par desetletij na Angleškem ne samo na Res je, da potrebujejo žene pomoči moškega spola meetingih, ampak tudi v parlamentu, nekoliko faz iz gibanja, čegar valovi so prestopili tudi že meje naše dr- nekaj značilnih momentov iz boja za žensko eman pa to odrekel, bodo žene z lastjo močjo zvršile to delo žave Prisega, katero Miss Buffon prečitala, se glasi 1 cipacijo 9 posebno za volilno pravico ženskega spola „Mi narod, prebivalci Amerike, smo pripravljeni, zbrati se okolo nove in božje vlade v cerkvi in državi ter je Jako karakteristična v tem oziru je neka knjižura, podpirati združeno teokratično in demokratično vlado » izdala Lady Bowyer kot odgovor na odprto pismo, katero je pisal Gladstone na člana spodnje zbor- jo v kateri zastopajo možje državo, žene pa cerkev, v kateri pa stoji cerkev nad državo". nice Samuela Smitha. Gladstone, ki je bil takrat vodja Torej žensko papeštvo J katero bi zasledovalo vsem opozicije pravici, se obrača v tem pismu proti ženski volilni narodom in knezom ) češ, da bi utegnilo motiti njegove politične kroge ako bi dame, stoječe na njegovi strani, preveč poudarjale žensko volilno pravico. V tej knjižuri, obsežnej ženski Nadalje pravi Miss Buffon n Žena ne bo nikdar 16 strani, poudarja Lady Bowyer vedno, da ima spol pravico do „vladanja" v državi. moškim spolom vred moral I) imeti v rokah vajeti vlade « koncu odstopila pedi svojih pravic. Mož naj se drži jezno, naj se togoti, naj divja. Nepremakljivo bo stala žena . • . Ženam je vsaka stvar mogoča. Sveto pismo pravi, da je žena popolnoma sama stvorila človeško bitje, popolnega moža — namreč Jezusa Nazarečana . • . Sedaj nastane I I stran 338 Letnik LIX ■ veliko vprašanje, kedo bo sedel kot vladar na prestolu, mitnice in za druge tudeželne erarične cestne mitnice, ki bodo Vojska za vladarski prestol se je pričela. Prevrat se ^sled odpovedi dotiönih zakupnih pogodeb eventualno koncem » ge bliža in odločeno je, da bo žena kot najvišja sedela na stolu. Mož naj stoji na drugem mestu! Po listinah ometriško, znanstveno in filozofiško žena vlada na zemlji". 1901 proste postale, se bode razpisala v kratkem zakupna obravnava. pa ta ne imela povoljnega uspeha, in bi se dokazano, da naj (Konec prih.) mitnice med tem ^asom odpravile, odredilo se bode od nuvarja 1902 naprej pobiranje mitnine v lastni . ]a- V ^ ^ • režiji C. kr. erarja. Da se za slednji slučaj zagjotovi že naprej v pravem čaRU potrebnih močij, katere pobirale mitnino na Osebne vesti. Absolvirani pravnik, gospod Ivan Ditz je imenovan konceptnim praktikantom pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Poštnim praktikantom v Ljub- ljani je imenovan gosp. Artur Tanšič iz Šma rja pri Jelšah. državni račun, razpiše c. kr. finnančno ravnateljstvo ob jednem natečaj v tukajšnjem uradnem listu. Shod zaupnih mož v Mariboru se je vršil v četrtek. Zastopana je bila res cela Spodnja Štajerska. O storjenih sklepih izpregovorimo prihodnjič. Collegium Hieronymianum pro gente tica. Že lansko leto obljubljeni njega gostinca, sedaj kolegija Pri finančni straži so imenovani gg.: respicijent A. Lun d er višjim respicijentom, višji paznik L. Fleischmann respici-jentom, paznik Tomaž Mihelčič pa višjim paznikom. — Ee- avgusta. Croa breve glede nekda- izšel v Eimu je tem je odpravljen kapitel in se ta premeni v vident državne železnice v Lincu, gosp premeščen v Jesenice. Eobert S eel ig f kolegij za hrvatske duhovnike. Poleg vseh hrvatskih škofov ima tudi tržaški škof pravico, pošiljati v ta kolegij gojence. Umrli. Umrl je v ponedeljek zjutraj nagloma ljubljanski notar gosp. Viktor Schönwetter, star šele 49 let. Odlikovanje. Grospodični Ulrika Laschan in Na škofjeloškem kolodvoru, kamor se je bil pripeljal z bi- Marija Czerny v Ljubljani sta dobili Elizabetino svetinjo v priznanje njiju humanitarnega 'delovanja. Cesarjev rojstni dan se je dne 18. t. m. tudi v naši vedno lojalni in presvetlemu vladarju v neomahljivi lju-bežni udani deželi povsod slovesno praznoval. Češki kolesarji na Slovenskem. Minoli večja družba čeških kolesarjev obiskala našo deželo. ciklom, ga je nakrat obšla slabost. Sedel je na klop in v tistem trenotku umrl. Umrl je v Ljubljani upokojeni cestni teden Kolesarji so se mudili v raznih krajih na Gorenjskem, v Postojni in v Ljubljani,'kjer so bili povsod kaj simpatično sprejeti. Električna cestna železnica v Ljubljani se izroči javnemu prometu dne septembra. Mestni magistrat izda pred otvoritvijo navodila za voznike in pešče. . t Domača umetnost. V izložbi knjigotržca Lav. Schwentnerja je bila te dni izložena v modernem slogu izvr- ' • \ I ^ > šena diploma čast. Členstva delo gošp. akademiČnega slikarja t • Iv. Groharja. Sedaj pa sta izleženi ondi dve večji sliki nadzornik gosp. Vinko Prem k, star 67 let. N. v m. p. I « Potres. V Leskovcu pri Krškem so dne 17. t m. zopet čutili potres, ki pa je bil nekoliko slabejši od zadnjega, kateri je n5koli^iL4^Qslopii__poš]^^ z lahkimi razpokami. Nesreča v šali. Miha Prah iz Skopice, fara Cerklje, 13 let star fant in Jos. Lužar sta se na večer pod kozolcem v Pletrjih, kjer služita, za šalo premetavala. Miha Prah pade vznak tako nesrečno, da si zlomi tilnik, ter na mestu mrtev obleži. Lužarja ne zadene nobena krivda, ker je fant po nerodnosti odletel na blizu stoječo slamoreznico. — Odkar zidajo Pletrski samostan, je to že druga večja nesreča Zidalo se bode pa še tri leta. Potopljen parnik. V Trstu zgrajeni ruski parnik akademiČnega'slikarja Eikarda Jakopiča. Prva pred- „Mongolija" je dolal v sredo poskušnje vožnje v miljskem za- gosp. stavlja zeleneče drevje v jutranji luči, druga pa mestno ulico, F kateri hodi berač v mračni razsvetljavi noči. Tu je zadel na parnik „Sebenico", ki je last družbe Anton Klein, V ponedeljek dne 19. t. m. umrl livu. „Negri sprednjim koncem zadel od strani v parnik „Sebenico" in se Comp." v Šibeniku. Parnik „Mongolija" je s svojim je. v Ljubljani podpredsednik trgovske" in obrtniške zbornice, deželni poslanec in občinski svetnik ljubljanski gosp. Anton Klein. Pokojnik je bil mož bhgega srca in r^^Ll^^in. vanj zaril pol metra globoko. „Sebenico" se je potopil. Ponesrečil se ni nihče. Vrednost potopljenega parnika in naloženega znaša i^-jnoči. delavnostjo o m vztrajnostjo se blaga 80.000 kron. 200.000 kron. Zavarovalna svota znaša samo in si ustvaril lepo t"^ri raznih narodnih društvih in pri raznih korporacijah, posebno pa se je vztrajno in ž Radi 40 novčičev zgubil glavo. „OKzoru" jav- tiskarno. Ijajo iz nove Gradiške: V neki krčmi v Cerniku se vsako nedeljo shajajo delavci ondotne pilarne in ka:tajo vse noči. veliko vnemo potegoval za koristi obrtnega stanu, kateremu Dne t. m. sta kartala žid Müller, sin trgovca, in delavec pripadal vrlemu rodoljubu in vzglednemu meščanu žemljica lahka in blag spomini • ä 4 • • Deželnozborske volitve na Kranjskem. Te dni je bilo več shodov. V Hrenovicah je imela shod katoliška stranka m proglasila kot kandidata za notranjske občine dr. Kreka in posestnika Drobniča iz Nove vasi. Napredni Orlövic. Müller je zgubil 40 novč.; ker pa jih ni hotel dati Orlovicu, mu je le-ta dal klofuto, rekoč: „Sedaj udari .ti mene, ako nočeš, da udarim zopet jaz tebe"! Müller pa je hitel v kjer je našel žepni nož, s katerim je, povrnivši se, Vsled Žida- udaril Orlovica po vratu in mu presekal vratno žilo. silnega odtoka krvi ranjeni umrl v malo minutah. kandidat Božič je imel v Ezelju in na Colu dva shoda, gori', v četrtek dr. T a v Č a r je imel v soboto shod v pa^ v Krškem. ^ , Mitnice. Koncem leta 1001 poteče zakupna po- t - k _ ' godba glede tudeželnih eraričnih cestnih mitnic v Kalcah, Po- mprilca so prijeli še isto noč ter ga izročili okrajnemu sodišču. ^ • f [ Strela je ubila 5 oseb v Eibarem v Hercegovini dne o julija v hiši kmeta Buhe. Ubite so bile žena in pa i i' i k . ^ L hčere. Kmet in sin sta le obžgana. • % Vročina in domobranci. stojni, Eazdrtem, Senožečah, Št. Petru, Bitinjab, Ilirski Bi- ' i da Budimpešte javljajo, domobranski minister baron Fejervary izdal nalog, naj strici, Medvodah, Kranju, Zgornji Kokri, Otoku, Savi, Belci pri Dovjem, Podkorenu, Škofelj še vse vaje domobranskih čet radi velike vročine odslej vrše^ ci Grosupljem, Višnji gori, po noči. Velikem Grabru, Trebnjem, Jablanu, St. Jerneju, Kostanjevici, Mati prevzela hčeri soproga madjarsko ko- Erški vasi, Jesenicah, in Jugorjah brezpogojno. Za te pelj Lueski je prišel nedavno trgovec Ladislav Banyaszc s "3 I 1 V Letnik LIX. Stran 339. sami t svojo soprogo in taSöo. Mož je ostal tam nekoliko dni in imel potem odpotovati, pustivši v kopelji Ženski naenkrat pa se je mož premislil Vsi trije : on, žena in njena ar mati 1 je ostal tam se dalje, so se izvrstno zabavali. Nekega dne se je poslovil od soproge, rekši jej, da odpotuje takoj. Soproga je Sla, nič hudega sluteč, v kopelj, a mož jej Sultanovi darovi črnogorskemu knezu. Sultan je šele pred dvemi leti pödaril črnogorskemu knezu dragoceno ladijo ter Sedaj sultan v Genovi naročil ladijo za 400.000 bode poklonil zopet črnogorskemu knezu je med tem pobegnil z njeno materjo. Ko se Sultanov nos. in je pri „razžaljenjih" tega nosu ima občuten nos, ozirom žena vrnila, dobila je pismo matere, katera jo je prosila opro ščenj ker jej prevzela soproga, a ona ne more živeti brez prevarjena na ta sultanov nos Eostandovo turška cenzura v Carigradu pt^povfid^la Cyrano Bergerac njega. Hči se je nato hotela zastrupiti a • • )ej zdravnik še velikim pravočasno otel življ v to Kako se širijo tuberkule? Oni so poklicani mora umrljivost ngleškem da varujejo ljudi pred prenašanjem tuberkul naj Ijivost 18 8 na tisoč, 22 2 na Erancoskem in v Avstrij obrnili svojo pozornost dejstvu, ki more pripomoči v prenašanje bacilov. In to so: prtiči po gostilnah. Večina gostilničarjev namreč daje prtič dvem, trem, štirim gostom zaporedoma, ne 29 odstotkov kjer umr-i pa Koliko je gozdov v Evropi? vsej Evropi je da prešo jih opral ampak jih le nekoliko zmoči in dene pod 9 hektarov gozdov, torej približno jedna tretjina vse površiiie. Največ gozdov poseduje Rusija, in sicer ima Že ta način sam zopern in nedostojen, a za prena sanje tuberkulov najprimerneji in najprikladneji. Bog ve, koliko bolezni se razširja na ta način! Hvaležnost živine. Nemški listi pripovedujejo sledečo dogodbico: Neka strasburška dama je našla na strehi svoje hiše štorklj vzela štorklj 205,000.000 hektanov. Na Švedskem odpade na vsakega pre bivalca 30 hektarov gozda, v Avstro-Ogrski 26, v Nemčiji 28, v Franciji 24, v Italiji 12, v Danski na po hektare gozda. Angleškem pa Moderni topovi. Leta 1892 izgotovil je Krupp v je imela ranjeno perutnico. Gospa je sebi in jej z veliko potrpežljivostjo ozdravila bila dami za ta Čin tako hvaležna, da se ni hotela ločiti od nje. Povsod, kamor je šla gospa, spremljala jo Essenu top, katerega izstrelj naboj dosegel na kviško Štorklj verno hvaležna štorklja; na cesti, po stopnicah, na stanovanju, vedno je korakala s svojima dolgima krakoma poleg hvaležno ptico spustila 6230 m višine, v daljavo pa 20 2 km Od tistega časa pa je Krupp že dolgo premagan in nadkriljen. V Novem Jorku imajo sedaj okrožne topove, kateri nesejo 2b km daleč. Največja ura. Na mestni hiši v Filadelfiji v Ame- riki Zastonj je skušala dama, da nje. zopet na prosto; pri vratih nazaj. je električno največja ura na svetu. Kazalnik, v premerju 7-6 m ko jo zpustila okna prišla zopet 6.1 etljen. Bronast minutni kazalec je natakanj Nemške surovosti. Vojaško sodišče v Vratislavi angleška debelo vreteno, je 3*70 m v premerju in tehta 226 Pisateljica ßote^uhka. Redko energijo je pokazala pisateljica A na Pruskem je obsodilo podčastnika Karla Tourbierja v 9me- roman o pouličnem svetu sečno ječo. Ta junak nemške vojske je bil obtožen zavoljo Sparov. Namenila se je, da spiše se shaja na klatari v bedi od 63 slučajev ponavljalnega trpinčenja vojakov. On na tako surov način trpinčil nekega vojaka, da se je dokazati, da revežu 9 namreč moglo bil šele nekaj mesecev v službi, danes do Oblekla namen sama oulični živ^a kakor so živeli oni. lahko ali težko nizko vzela preživela nekoliko me dal 200 zaušnic, ter ga še na druge nespodobne načine mučil, secev ter nabrala gradiva za svoj novi roman, povrnila se Ob neki pregledbi je dobil na istem vojaku pomanjkanje enega *opet v svoj prejšnji stan ter zapustila pouličgj^e, n^ed^ate njega strgal vso obleko na kose, tako, si je priigbilavmnog^jsimpatij. Roman bo skoro dovršen gumba da zato bil vojak popolnoma nag Drugič mu le posodo v glavo, ker se mu je zdelo, da mu je ni dovolj na vrgel nočno ter ga angleška inteligenca pričakuje z veliko napetostj tančno izpral Drugi plečih dan ga je z bičem lOkrat udaril po sledeča dogodba Kedaj so gasilci koristni čikaga se naznanja ojak je moral v tem času v navzočnosti svojih to- skrivne sekte Ewanstownu je hotel dr. Dowie, ud neke vari se v s pripognjenim deset batin odmeril. hrbtom čakati dokler predavati in ljudstvo vnemati za svoje nauke mu Takih in drugih surovostij je vseh Prišlo je na shod veliko njegovih prijateljev in tudi nasprot moral nikov Šum nesrečni vojak dan za dnevom prenašati, ali konečno vedno naraščal tako, da policajem ni bilo mo se goče vzdrževati redu. Predsednik shoda je dal znamenje gasilcem tudi njegova velika mera potrpežljivosti napolnila in odločil se kateri so bili takoj na lici mesta postopanje Tourbierjevo razodeti stotniku, kateri preiskavo Ko odredil precei začel za pritožbo vojaka zvedel Tourbier, ga požar takoj prepričanju, da je nastal zažela brizgalna delovati, in v par tr utkih nagovarjati, naj vse prekliče, da bode v naprej njim boljše ravnal itd., toda vojak mu je mirno odgovoril da kateremu so bili vsi zborovalci razkroplj Žalostne razmere angleških gledaliških igralcev Londonu sta se zastrupili te dni sestri Ida in Edita Jeo zdaj že prepozno, kajti vso zadevo ima v rokah stotnik, landovi, gledališki igralki, zaradi revščine domovini Sha izpovedal vse. Na ta odgovor Tourbier začel vojaku groziti, da ga usmrti, ako bode kaznovan Sodišču kespearovi imajo malokdaj gledališki igralci pristno veseloigro pred nekaj Časa je pri skušnji neki igralec omedlel od lakote bil stavljen predlog, naj se Toubierja kaznuje z zaporom in Tudi obe nesrečni sestri sta v pismu, v katerem se poslavljata degradacijo, ali sodišče degradacijo ni nečastno vedel pritrdilo samo 9mesečni zapor sodišče privolilo, ker se obtoženi v službi ni stenco, ter da hočete od matere, naznanjali, da ste se že utrudili v boju za eksi Berolinska morala. Te dni je zasledilo redarstvo bilo za nju le zmiraj žaloigra končati to brezupno življ katero je v Berolinu veliko število bogatih Novo kitajsko glavno mesto. Kitajska cesarica- tvorničarjer in drugih pod- vdova je svojemu velikemu svetu naznanila, da Pekin ne bo jetnikov, kateri so povabili že čestokrat v posebne sobe neke več glavno mesto restavracije 11 žensk ter so imeli tam orgije, kakoršnih ni možno popisati mesto Kitajske, ampak da postane odslej glavno Kaifongfu v provinci Henau. Cesarica je izjavila Posebne vrste ustanova umrla knjižničarica narodne knjižnice v Parizu, gd^ se v Pekin boj preteklega leta Kaifongfu leži i priti blizu ker misli, da da jo ondi zvijačno ujeli. Pelechet V Marij veletoka Hwangho. Mesto ima oporoki za dve najboljši knjigi o mrčesih, ki uničuj določila jedno nagrado 500 in 150.000 prebivalcev, Kaifongfu ima mošej jedino židovsko na knjige selbino na Kitajskem. Kaifongfu je bilo pod imenom Tungking od 1280 do 1405 1. glavno mesto Kitajske. «» » ' 4 f y I I stran 340 V Letnik LIX XrsroTinska in obrtniška zbornica Kranjsko nazcanja pretužno vest, da je njen zaslužni večletni podpredsednik, preblagorodni gospod i Ä nton 9 Klein hišni posestnik, lastnik tiskarne, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, deželni poslanec, rav- natelj Ii estne hranilnice ljubljanske itd., itd. danes popoludne po kratki mučni bolezni, v 72. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo, dne 21. t. m, ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti v Špitalskib ulicah št. 5 na pokopališče k sv. Krištofu. to v Ljubljani, dne 19. avgusta 1901. .tut: 4 ur . » ^ ' M--*' ' . •• ^t »i. ; i • '' - f . • T v* , v X J^ • 't ' Loterijske srečke. v Brnu dne 21. avgusta t. L: 31, 79, II, 37, 63. Na Dunaji dne 17. avgusta t. 1. V Gradci dne 17. avgusta t. 61, 71, 50, 27, 34 81, 12, 62, 86, 51. Tržne cene. v Ljubljani dne 23. avgusta 1901. Pšenica K 8.50 rž 7. ječmen K 6.40 h, 0V6S ü 7 50 ajda proso K 6.50 h, turšica K 6.50 h, leča K 10. - h, fižol Vse cene veljajo za 50 kilogramov. zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo. zaloge. re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. iST?- .V \ lil/ I 1 . . ^Iff v /// Ll ^ I % r* i / / V > nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. k«' Iti priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani. prava srebrna remont ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v barzunasti skatulji gantno verižico. Za vsako aro se Jamči 3 leta. L 1 zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher -10) 5 Deutsche Gasse 8 Budapest. • • • «1 t ♦ > / . \ , 1 1 . ^ ri H' r i r i Nepovoljne se zamenja torej brez rizike, rej ena. — Pošilja denar nazaj pošlje, pona- povzetju. Tem enaka naznanila proti gotovini olzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Avstrij sko. « Ilustrovani ceniki zastonj Agentje se sprejmejo franko u . / Odgovorni urednik: Avgnst Pucihap Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki .1 8 .S* 11 I II f J» J