Politični ogled. Avstrijske dežele. Naj se akrajaa v državaem zboru razprava o drž. proračunu, to je aicer dobra želja, toda že razprava o tem predlogu je do)ga, treba je bilo za-ajo celih troje sej in je torej malo upanja, da bode razprava o proračuau v resaici krajša, kakor druga leta. Kriva je tega pač najbolj mladočeska stranka, katere udje govorijo bodi prav, bodi neprav zoper vsako, ae tako aeznatao atvar, ki pride v razpravo. — V graši-iai v Mayerliagu pri Dunaji je aedaj iz hiae, kjer je ležal pokojai cedarjevič Rudolf aa mrtvaakem odru, aapravljena kapela ia je bila v poaedeljek v ajej prva av. maša v pričo avitlega ceaarja. — Grof Harteaau, prej Alekaaader kaez bolgarski, biva aedaj v Gradci ia je c. kr. polkovnik pri 27. pešpolkn, v katerem aluži tudi aekaj alov. vojakov. — Prelat J. Karlon, uredaik glaaila atajarakih aemških koaaervativcev, je umrl po dolžji bolezai. Svoje dai je imel veliko upliva, zagovarjajoč delovaaje konservativnih poslaacev. — Slov. duhovniki ao na Koroškem pravi trpiai; aajveč aile dela se jim se ve, da od liberalcev, ali tudi nemška duhovščiaa gleda ,,bolj piaaao" na-nje, nekaj pač zato, ker vidi, da imamo tudi Sloveaci liberalcev, aic boljših, kakor so aemški. — V Ljubljaai ae je osnovalo slov. obrtno društvo aa podlagi koaservativaih aačel; to je pae zaameaje za to, da prodira razpor že tudi v te kroge. — Veliko poseatvo Kraajako je izvolilo v drž. zbor grofa Eviaa Auersperg, v deželai pa Ed. pl. Langer. Oba sta aeraška liberalca. — Slov. šolo dobijo v Ločaiku pri Gorici, ali ta aola ni po volji tamošnjim La hom ia zato kličejo laško šolako društvo na pomagaaje. Upamo, da atorijo to brez uapeha. — Glavai dobitek čeake razstave v Pragi pride bojda v roke necega kadeta v Trstu; kupil je sreeko še le zadnje dai od aeke perilje. — Kakor je znaao, je okolica Trata čisto slovenska, zato ao tudi šole sloveaske, ali laški šolski svet v Trstu si pomaga a tem, da vzdržuje laške paralelke aa teh šolah in nekaj otrok dobi tudi vselej va-aje, ae ve, da alovenakih, ker laških ai. — Prvotae volitve v Poreči na Istri ao za tamošaje Sloveace izpadle alabo ter ao dobili lahoaski volilni možje za tri glase večiao. — Hrvaški aabor aaide ae v Zagrebn dne 10. aovembra ter ima aeje avoje lahko kje do koaca januvarija. — Ogeraka vlada tirja, da ji državai zbor dovoli za i-etrt leta atroake aaprej, ne da ae poprej razpravlja o njih v zboru. No pri aas je bilo to doalej že po vsem v aavadi, čemu bi tedaj tudi ogeraka vlada ne poskusila tega? — Poljaki ao poleg grofa Taatfe najarečniši, kajti vlada jim dovoli vae, kar čejo. Tako dobijo aedaj v Lvov aovo ravaateljstvo za vae železaice, kar jih teče po Galiciji. Tako 08tane veliko deaarja v deželi. Vunanje države. Sedaj se kaže že bolj in bolj, da so framaaoni izvili iz trte uzrok za to, da so lahko aapadli fraacoake romarje v Rim u. Prevee jim jih je bilo ia bati ao ae jeli, da bodo šli arečni, da ao videli sv. oteta Leoaa XIII. vaak aa avoj dom ter še potlej doma delali za poglavarja in torej za celo sv. katol. cerkev. — 11 a 1 i j a pač ai zvesta zavezaica, kajti akorej čisto gotovo je to, da je miaister Rudiai izroeil prepis zaveze, ki velja za Avatrijo, Nemčijo in Italijo, ruakemu miaistru Giersu in ta ga brž ai prosil brez nameaa za-aj. — Francoaka vlada hoče aeki zabraniti romaaje v Rim, kajti dela ji aitaobe. No ee ae dobi od drugod večjih aitnob, tedaj je oaa lahko paS aa miru! — V aagleškem državnem zboru je dobil lord Balfour čaat biti vodja poalaacev ia je to aila iraeaitaa služba, višja skorej, kakor je pri aas predsedaištvo v drž. zboru. — V nemškein miaiaterstvu ae pregleduje aedaj aačrt aove postave za ljudake šole. Ni8 pa se doslej ne izve, kaka da bode le-ta postava. — Novi Wiirtemberški kralj Viljem nima otrok ia zato dobi vojvoda Wiirtemberg, fzm. v c. kr. armadi in doalej brigaški poveljnik v Gradci, blizo že pravico, da postaae kedaj kralj. — Na posojilo ruske vlade se je aajbolj vpisovalo na Fraacoskeni, manje pa aa Angleškem in Nemškem, ali Rusijo skrbi to malo, da dobi le deaarja! — Bolgarako sobranje ali drž. zbor je sklicaao ua dne 27. oktobra. — Prejšaji kralj vaeh Srbov, Milaa, je vzel dva miljoaa poaojila ia je v tem zastavil tudi dve graščiai, do katerib nima pravice, ker ao laatniaa države. Vsled tega ae je v Srbiji vzdigaiia buda aevolja zoper ajega. — Turaka vlada je neki skleaila, da se ae meaa v vojsko, če aastaae kje med Rusi in Nemci ali Avatrijoi. Če je to resaica, dosegla je Ruaija veliko ter poatavi lahko kedaj vso vojsko zoper aovražnika. — Ustaja vYemeauše ai pri kraji, da si ai upaaja za ustajaike aa zmago. —¦ Kolera je v Airiki polegla, vaaj sliši ae malo več o njej. —• V Baaaai na gorajem Koagu 80 zamorci umorili pet belgijskib misijoaarjev. Divjaki ao razmeaarili ajib trupla aa grozoviti aačin. — V južai Ameriki so vse republike v aecem neredu, aajbolj zato, ker se slabo goapodari z državnim denarjem. — V Brazi lij i se je bati aovib neredov ia sedaaja vlada vidao ai kos drbali, a katere pomočjo je priala sama aa vrh, do moči svoje v državi. Tako je rado povsod: krivica vjeda krivico.