V^ ^ ana. Uredništvo . Ptuju, Slovenski . rotovžu), pritličjb, Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik« Štev. 25 Ptuj, 26. junija 1921 IIL letnik Našim naročnikom! Med letošnjimi naročniki je dosti takih, ki dolgujejo naročnino še za leto 1919 in 1920. Prosimo, da nam pošljejo obenem z naročnino za letos tudi zapadlo naročnino, ki znaša za leto 1919 15 K in lansko leto 30 K. Upravništvo. Socijalnodemokratski shod. Preteklo nedeljo je socijalnodemokratska stranka priredila protestni shod zoper zavlačevanje potrditve ptujskega župana. Kot govornik je nastopil poslanec Bernot, ki je de-magoško napadal radikalno - demokratsko vlado, ker noče potrditi najnovejšega socijal-nega demokrata g. Lozinška za ptujskega župana. Stvarne razloge, ki temeljijo na zakonu, je previdno zamolčal ter jih je skušal osmešiti kot prazne izgovore, „katere je pes na repu prinesel." Govoril je o kapitalizmu, ki je zakrivil svetovno vojno, pozabil pa je povedati, da so nemški socijalni demokrati složno z nemškimi meščanskimi strankami 1. 1914. odobravali vojno napoved in dovolili vse kredite za vojno. Povedal je, da si delavci na Dunaju morajo kupovati drage kekse za hrano, zamolčal pa je, da socijalnodemokratska vlada v Nemški Avstriji ni znala in ni mogla ali ni hotela odpraviti delavske bede. Hodil je po Dunaju in ni videl, da v Pratru jahajo in se vozijo hčere socijalnodemokratskih voditeljev, kjer so se prej vozile nadvojvodinje. Pobijal je narodni program narodnih socijalcev in je hvalil mednarodno pravičnost socijalne demokracije, ni pa vedel povedati, da bi se pod avstrijsko vlado socijalni demokrati potegovali za pravice ptujskih Slovencev, kakor se zdaj ^jugoslovanski" socijalni demokrati trudijo za nadvlado ptujskih nemških kapitalistov. Rekel je, da je lump, kdor je zatajil svojo slovensko narodnost in se izdajal za Nemca, na koncu pa se je čudil, da so naši somišljeniki glasovali ^roti prvi točki predlagane resolucije. Povedal je logičuo resnico, da so na-rodnosjcijalni odborniki v Ptuju z oddajo praznih glasovnic pri ožji volitvi dokumentirali, da želijo Lozinška za župana. Hudoval se je nad nezavednostjo organiziranih sodru-gov, katerih da je 1B0 v Ptuju, a niti vsi na shod ne pridejo. S tem je tudi priznal, da je socijalnodemokratska lista v Ptuju dobila tretjino svojih glasov od volilcev, ki niso socialni demokrati. Predsednik shoda g. Šegula je protestiral, da so se na neko „sejo" v zadevi vojašnic poleg novoizvoljenih mestnih odbornikov vabili tudi člani dosedanjega sosveta, dasiravno se mu je že na dotičnem sestanku pojasnilo, kar je stalo tudi na vabilih, da je to bil le informativen razgovor v svrho, da bivši sosvetniki informirajo nove odbornike o celi zadevi. — Shod je dokazal, da je prav lahko udrihati po vladi! Težko pa j3 voditi državo v splošno zadovoljnost. Tega tudi edino zveličavna socijalnodemokratska stranka v Nemški Avstriji ni zmogla. ¦ ¦ j Ziprisega županov ptujskega okraja dne 21. junija 1921. :..........................................................t Vodja okrajnega glavarstva v Ptuju je v torek zbral novo izvoljene župane ptujskega okraja ter jih s temi besedami zaobljubil: „Izredna prilika Vas je zbrala v tako obilnem številu kot predstavitelje občin ptujskega okraja in njegovega prebivalstva. Povabil sem Vas, da Vam poverim oficijelno vodstvo občinskih posluv s slovesno zaobljubo. Prvič nastopate kot zastopniki prebivalstva, ki vas je na podlagi novega volilnega reda izvolilo v občinsko starešinstvo. Novi volilni red uveljavlja prvikrat načelo splošne in enake volilne pravice za volitve v občinska zastopstva. Z veliko bojaznijo bo gledali nekateri na izid volitev po teh načelih, ki so našla v zadnjih letih dostop v vse moderno urejene države, če je izid volitev ponekod spravil na površje ljudi, ki dosedaj v občinskem gospodarstvu niso imeli odločujoče besedo, ne vidim v tem , dejstvu samem še nobenega nevarnega presenečenja in vsak pameten, mirno misleč občan bo prišel do zaključka, da je le prav, ako se pritegnejo brezizjemno vsi sloji k sodelovanju v javnem življenju, torej tudi v občinski upravi; seveda i pod pogojem, da imajo sposobnost in voljo posvetiti se javnim poslom z vso resnostjo in stvarnostjo. V obče se torej ni bati, da bodo vsled splošne in enake volilne pravice nastale spremembe v sestavi občinskih odborov povzročile kako nevarno preustrojitev gospodarstva v onih občinah, kjer se je do sedaj gospo- j darilo po gospodarskih načelih, kjer so je uradovalo pravično in delovalo z upoštevanjem socijalnih potreb ter ščitilo slabejšega pred močnejšim. V tem pogledu pa moramo priznati, da bo treba po nekod izboljšanja, kar splošnosti ne bo prinašalo škode, temveč le koristi, ker bo povzdignilo zadovoljstvo. Vsi oni pa, ki so prišli v občino s kakimi preobrat-nimi idejami ali pa ki imajo sposobnost le za kričanje in kritik o vanje, se bodo prav skoro ugnali, ko bodo spoznali, kako velika je razlika med pozitivnim delom in samimi besedami. Tako se bo v teku časa izčistilo to, kar ni zrelo za javno delovanje in ostalo bo zdravo jedro, iz katerega se bo izcimil napredek in razmah v občinskem gospodarstvu. Ce vam spregovorim danes to besedo, storim to radi tega, ker vem, da so občinske volitve ponekod povzročile precej razburjenja in to se še danes ni poleglo. Volitve so se vršile v znamenju boja posameznih političnih strank. Ni bilo sicer potrebno, da se je prenesel politični boj tudi v občino, ker ima občinsko zastopstvo funkcijo ali zgolj uradnega ali pa gospodarskega značaja, če pa se je to zgodilo ob priliki volitev, ni to nobena nesreča, ampak znamenje, da se naš narod začenja zanimati za javno življenje, da stremi po politični zrelosti. Politične stranke so hotele porabiti priliko, da preskusijo svojo moč. Ta preskušnja je z dovršenimi volitvami končana, sedaj pa pride delo! Tu bi vas prosil, da pozabite na vsa nasprotstva, ki so jih povzročile volitve in se združite vsi brezizjemno in brez ozira na pripadnost strank k složnemu delovanju, da tako opravičite zaupanje, katero so vam izkazali vaši volilci. Imejte pred očmi dobrobit občanov, cele občine in ne pozabljajte na interese, katere varovati ste dolžni napram državi! Katere naloge imajo občinska zastopstva ? Še veljavni občinski red razlikuje posle lastnega in posle prenesenega delokroga in zopet med delokrogom občinskega starešinstva in delokrogom občinskega odbora. V lastni delokrog občine spadajo vse one zadeve, glede katerih odločuje občina, vpo-števaje obstoječe zakone in predpise, samostojno po prosti odločitvi, ker se tičejo občinskih interesov v ožjem smislu. To so takozvane avtonomne zadeve občine, kakor uprava občinskega premoženja, skrb za neoviran in varen promet, vzdrževanje obč. cest in dragih naprav, zlasti tudi skrb za varnost v občini itd. (Nadaljevanje sledi.) ,Jugoslovenska Matica'* Naša največja obrambna organizacija „Jugoslovenska Matica" je imela v nedeljo, dne 29. maja svoj občni zbor, ki je bil številno obiskan od delegatov iz vse Slovenije in ki je ponovno utrdil ljubezen za brate tam preko. Rodoljubi vseh strank so se ta dan sešli k skupnemu delu in velika ljubezen do naših najbednejših jih je združila v visokem cilju. Zato pa je bil tudi potek zbora sijajen in veličastna manifestacija naše narodne misli. Občni zbor je otvoril predsednik „Jugo-sloveneke Matice" g. dr. Vladimir Ravnihar. i Prisrčno je pozdravil vse navzoče in se toplo zahvalil vsem, ki so pomagali „Jugoslovenski Matici" pri njenem požrtvovalnem in potrebnem delu. V daljšem m bleščečem govoru je nato pojasnil kulturne naloge Jugoslovenske Matice in njen pomen. Z viharnim odobravanjem so vzprejeli zborovalci njegov lepi in srce povzdigujoči govor. Tajniško poročilo je nato podal tajnik g. Mahkota. Jugoslo venska Matica šteje v Sloveniji 53 podružnic z nad 12000 člani. Dalje se pripravlja ustanovitev 28 novih podružnic, da bo skoraj vsa Slovenija organizirana v okrilju „Jugoslovenske Matice." Vse delo v Sloveniji vodi pokrajinski zbor, ki voli iz svoje srede pokrajinski odbor kot svoj izvršilen organ. Centrala se nahaja v Beogradu. V Zagrebu, Osjeku, Splitu, Sarajevom in Mostarju pa so glavne podružnice. Poleg podružnic, ki so steber Matičnega delovanja, je znatno pomagalo Jugoslovenski Matici učiteljstvo, ki je izvelo med ljudsko-šolsko mladino par nad vse uspešnih zbirk, tako ob veliki noči akcijo pirhov, ki je dala 125 000 K. Tajnik omenja nadalje ostalo delo „Jugoslovenske Matice", kije jasno pokazalo, da je „Jugoslovenska Matica" mati neodre-šenih. Iz blagajniškega poročila posnemamo, daje imela ,, Jugoslo venska Matica" do 1. maja nad 1 miljon kron dohodkov, od katerih je plodonosno uporabila pol miljona kron. Z glasnim odobravanjem so sprejeli zborovalci obe pozitivni poročili. Sledile so na to volitve pokrajinskega 2 odbora. Na predlog dvornega svetnika Regalvja je bil med viharnim odobravanjem vsega zbora izvoljen za predsednika g. dr. Vladimir Ravnihar. V odbor pa: dvorni svetnik Re-gally (podpredsedaik), odvetnik dr. Puc (podpredsednik), gospa dr. Tavčarjeva (podpredsednica), Karol Mahkota (tajnik), dr. Franc Vodopivec (blagajnik), dr. Fornazarič, dr. Debeljakova, inž. Kosmač, Jernej Kopač, dr. Lončar, akad. Ribarič, Cernej Ljudevit (Celje), Mohorko in gdč. Poljančeva (Maribor), Skala Anton (Savinjska dolina), Vinko Šerona (Plu)), Ivan Masten (Gorenjsko), Slataar (Kamnik), ravnatelj Wester (Dolenjsko), dr. Kandare (Posavje), notar Tavzes (Notranjsko). Za namestnike pa so bili izvoljeni: Julčo Novak in gdč. Stupica (Maribor), ravn. Vajda (Ptuj), Vinko Stopar (S*vinjska dolina), dr. Dornik (Celje), K>lar (Gorenjsko), Čeh (Kamnik), Završnik (Dolenjsko), glavar Podboj (Posavje) in Gornik (Notranjsko.) Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, ki je ponovno manifestirala patriotizem zborovalcev. ,,Jugoslovenska Matica" je z občnim zborom opravičila vse v nje stavljene nade, opravičite sedaj tudi Vi nade, ki jih stavi v Vas „Jugosloven8ka Matica." Pristopajte k njej, postanite njeni člani in njeni neumorni podporniki. Vaša čast zahteva to, interes naroda hoče tako in beda zatiranih Vas roti h temu ! Zato storite svojo dolžnost! Kakršna setev, takšna žetev! Množina poljskih pridelkov ni odvisna samo od kakovosti zemlje, lego, podnebja, pravočasnega in pravilnega obdelovanja, gnojenja in smotrenega kolobarjenja, ampak tudi v prvi vrsti od kakovosti semena. Le prvovrstno, za dotični kraj prikladno seme da lahko prvovrsten, obilen plod. To okolnost pa naši kmečki gospodarji še preveč prezirajo. S smotrenim izborom semena bi se dali naši poljski pridelki, posebno pri vseh vrstah zrnja brez dvoma podvojiti. V drugih pokrajinah imajo v ta namen posebne, pod strokovnim vodstvom stoječe semenogojske postaje, kojih zadača je izbirati in požlahnjevati semena domačih pridelkov in preskušati sposobnost in priklad-nost semena tujih izvorov. Mi v Sloveniji še takih semenogojskih postaj nimamo. Sicer je slišati, da se nameravajo ustanoviti tudi pri nas, vendar bo preteklo še nekaj časa, prodno se bo njih delovanje splošno čutilo. Do teh dob pa naj velja našemu kmetu rek: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal", Če hoče množino svojih poljskih pridelkov zvišati in to želi vendar vsak. Bližamo se žetvi in tu naj prične samopomoč. Neposredno pred ali med žetvo je izbrati najlepše, to je največje in najtežje klasje, katero je posušiti in izmencati. Res, prvovrstnega klasja je itak malo. Če se na ta način dobi semena do 3 kg, je dovolj. Tako dobljeno, odlično seme se poseje za se na primerno obdelan prostor. Pri rži in koruzi je važno, da se poseje to izbrano seme na prostor, kjer daleč na okiog ni rži, oziroma koruze, sicer bi se te rastlince oplodile od drugih manj vrednih rženih, oziroma koruznih biljk. Prihodnja žetev te izbrane posetve nam da že kakih 40 kg zboljšanega semena pri raznem žitu, pri koruzi pa še več. Neposredno pred žetvijo te posetve pa je vnovič izbirati na opisani način, eventuelno še bolj strogo najlepše klasje, čigar zrnje se poseje zopet za se. Ta izbor, ki nam da spet kake 4 kg prvovrstnega semena, je že lažji in gre brže izpod rok, ker je na manjši ploskvi več lepega klasja. Ostale biljke je pa izpipati s koreninami vred in prebrati na ta način, da se izločijo vse rastline, ki imajo malo raz-rastkov in malo ter eventuelno prestreljeno klasje. Ostanek pa se zmlati in porabi tudi za seme, seveda ločeno od onega, ki je bilo kot prvovrstno izbrano. Kdor tako izbira leto za letom, doseže sigurno po par letih izborno seme in najmanj dvojni pridelek, seveda ako vpošteva tudi druga temeljna načela naprednega pridelovanja. Ta enostavni način semenogojst.va, ki ga lahko izvrši vsak kmetovalec, pa ima tudi to prednost, da se po njeni dobi seme, ki je krajevnim, zemeljskim in podnebnim razmeram prikladno. Krajevnim razmeram prikladno seme se pa ne izvrže tako hitro, kakor od drugod vpeljano; da torej stanovitnejše pridelke. Pri nas je opazovati nekak izbor semena kvečjemu pri koruzi, pa tudi tu je površen. Ker nima vsak koruzni klas enaso število vrst zrnja, bi bili sčasoma pridelki pri koruzi mnogo večji, kakor so sedaj, če bi se izbirali za petne le oni najlepši klasi, ki imajo največ vrst zrnja in ob enem najtežje zrnje. Opisani način semenskega izbora se je drugod že dobro obnesel, brezdvomno bi se obnesel tudi pri nas. Glavno je, da ne premišljamo predolgo, ampak da se ga popri-memo čimpreje ; saj bo tudi pomagal omejevati draginjo. Vinarski inštruktor Zupane. Dopisi. Koncert v mestnem gledališču. V soboto dne 25. t. m. ob pol 9. uri se vrši v tukajšnjem mestnem gledališču koncert, ki ga priredi Ptujsko pevsko društvo, kjer nastopita naša odlična umetnika domačina Slovenca, tenorist Josip Rijavec in Ciril Ličar, klavirski virtuoz, ki se vračata iz turneje. Priredila sta koncerte v Čehoslovaški, Belgiji in Angleški (Londonu), kjer sta žela krasne uspehe. Glasom došlih poročil sta za prihodnjo sezijo angažirana v Londonu. Dramatično društvo v Ptuju naznanja, da se vrši njega občni zbor dne 2. julija 1921 ob 20. uri v spodnjih prostorih Narodnega doma. Dnevni red : 1. Zapisnik. 2. Poročilo : tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja intendanta. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Uradne ure poverjeništva za javna dela. Uradne ure bo imel poverjenik za javna dela, dipl. agr. A. Jamnik v pondeljek dne 4. julija v Mariboru. Sprejemal bo stranke na okrajnem glavarstvu od 9. do 13. ure. Kmetijsko predavanje priredi dipl. agr. A. Jamnik v Mariboru v nedeljo dne 3. julija ob 9. uri dopoldne na vinarski šoli. Predaval bo o hranitvi rastlin ter o načinu in sredstvih, kako povzdigniti pridelovanje kmetijskih pridelkov. Kmetovalci gospodarji, mladeniči, dekleta in gospodinje udeležite se v obilnem številu tega poučnega predavanja ! Ptuj. Policija je prijela Iv. Vesenjaka iz Tibolc pri Ormožu, ki je na ulici iztrgal go-spej nadgeometra Omerza ročno torbico, poprej pa že oropal in posilil neko pocestnico iz okolice. Ropar pa ima na vesti še več zločinov — Nadalje je polioija aretirala nekega urarskega pomočnika zaradi posilstva 13letne deklice Vidovdanska prireditev. Šolska mladina tukatšnje gimnazije in dekliške meščanske šole uprizori v mestnem gledališču na predvečer pred Vidovim dnem igro s petjem „Materma pesem." Razen tega pojeta mešani zbor in ženski zbor nekaj pesni. Vstopnina bo približno polovica običajnih gledaliških cen. Ker je eventualni čisti dobiček namenjen dijaški kuhinji in dijaškemu podpornemu društvu, se preplačilu hvaležno sprejemalo. Zahvala. Vodstvo Glasbene šole se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli kaj h krasno uspeli veselici pri Bračiču, zlasti še gg. majorjema Djeloševiču in Kovačiču, kojih pijo-nirji so vrt tako lepo uredili in okrasili. Prva letošnja žrtev na Dravi. V torek, 21. junija se je šel po kosilu vozit na Dravo tr- govski učenec Viktor Mastnak. Ali zašel je pod dravskim mostom v vrtinec, kteremu ni bil kos. Colniček se je prevrnil, dečka je požrl vrtinec, čolnič pa je sam splaval na površje. Naj bi bila prva letošnja žrtev na Dravi tudi zadnja! Z Dravo naj se ne igrajo ne plavači, ne veslači! Izredne podpore. V nedeljo, 19. t. m. je bilo pri vseh župnijah oznanjeno, da naj prosijo za izredno podporo najrevnejši vojni invalidi, vdove in sirote. V oznanim se glasi, da morajo tozadevne prošnje biti od občinskega in župnijskega urada potrjene, kajti ti najboljše vedo, ali je prosilec resnično izredne podpore potreben, ali ima lastno posestvo, premoženje ali ne. Sedaj pa prinašajo prošnje večinoma posestniki s 3, 5 in 10 orali zemlje, lastno hišo itd. Nekateri predstojniki pač ne gledajo na to, ali je prošnja pravična ali ne, jo kratkomalo potrdijo, samo da se reši stranke. JOS. Kratil pride ! Naznanjam tem potom cenj. občinstvu, da pride začetkom meseca julija t. 1. tisti, ki ga je že prošli teden iskal hudič po vseh ptujskih ulicah, to je Jos. Kratil, vojni invalid Prage 6. si. rep. Revež je izgubil obe nogi na italijanski fronti, kljub temu je prvovrstni žongler in ekvili-bnst (čarovnjak.) Več povejo njegovi lepaki. J. Senčar, preds. org voj. in v. v Ptuju. Pozor invalidi! Člani in članice organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot se tem potoni še enkrat opozorijo, da dobijo jako dobre in zelo trpežne čevlje po znižani ceni. Oglasiti se je tozadevno pri gori navedeni organizaciji Ptuj, Ormož, Rogatec in Cvet-kovcih pri Vel. Nedelji' Ptujski Sokol opozarja, da se dobe legitimacije m znaki pri br. Dragotinu Zupančič, pa le proti osebno podpisanemu reverzu. Poslovne ure vsako soboto od pol 17. do 18. ure v društveni sobi v Narodnem domu. Semenjsko poročilo. Dne 21. junija t 1. je bilo na sejem prignanih 135 konj in 489 govedi; cene so se gibale od 8—14 K kg žive teže. Prima voli 17 K kg žive teže. — Dne 22. junija t. 1. je bilo na sejem prignanih 199 svinj ; cene so se gibale od 22—27 K kg žive teže. Prasci 6—8 tednov stari 200 300 K komad. Komisija za določevanja cen je v seji dne 22. junija 1921 z ozirom na padanje cen določila sledeče prodajne cene in sicer: Za goveje meso I. vrste za 1 kg 24 K, za goveje meso II. vrste za 1 kg 22 K, za telečje meso za 1 kg 18 K. Vsako prekoračenje tleh določenih cen so bode po tozadevnih predpisih kaznovalo. Rogoznica. Veliko narodno slavnost priredita Narodna godba in Bralno društvo v Rogoznici na vrtovih Eranceta Bračiča. Sodelujejo ptujska pevska društva, Sckol posebno tudi z naraščajem, srečolov, šaljiva pošta, koriandoli. Iz Ptuja skupen odhod dne 10. julija ob 3. uri popoldne izpred okrajnega glavarstva z godbo na čelu. Prosimo, da ee damo pridružijo po možnosti v narodnih nošah. Združena odbora Nar. godbe in Br. društva. Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 3. julija t. 1. na vrtu g. Ferdo Korparja v Osluševcih veselico. V sporedu je burka „ Prepirljiva soseda", scečolov, šaljiva pošta, licitacija in prosta zabava. Svira Ormoška gudoa pod vodstvom g. Serajnika. Udeležencem iz Maribora in Ptuja se stavijo brezplačno na razpolago vozovi k vlaku, ki pride ob 10 45 uri na postajo v Moškanjcih, ako se potom dopisnice pri društvu pravočasno pri|a/i|o. K obilni udeležbi vabi ODBOR. V Inženjersko podoficirsko šolo v Zagrebu se bo tudi letos sprejelo do 150 gojencev ia civila in iz vojske. Stari Bmejo biti 17—21 let, imeti morajo primerno predizobrazb > in biti sposobni za vojake. Natančnejši pogoji se izvedo iz tozadevnega konkursa, ki je na vpogled pri občinah pa tudi pn upravništvu našega lista. — 3 Politične vesti. Ustavotvorna skupščina razpravlja sedaj najt žje vprašanje, v kake upravne enote naj se država razdeli. Nasprotja v zahtevah raznih strank so taka in tolika, da se jim ne more ugoditi, ker se mnoga naravnost izključujejo. V glavnem je dosežen sporazum, da se ima vzeti za najvišje število prebivalcev v oblasti 800 000 duš in da se država upravno razdeli na oblasti, okruge, sreze in občine. Sprejetje ustave. V parlamentarnih krogih računajo, da bo ustavni načrt še ta teden po svojih delih predelan in vsprejet. V posebni nedeliski seji bi se naj glasovalo o celi ustavi. Na Vidov dan 28. t. m. bi regent slovesno prisegel na ustavo. Dne 29. t. m. bi poslanci prisegli na njo, nakar bi se ustavotvorna skupščina izpremenila v obično zakonodajno skupščino. črnogorsko vprašanje, o kterem večina misli, da ga ni več, še obstoja. Govori se o mem v italijanskem parlamentu in napada vlado, ker razpušča črnogorske legije v Italiji. Pa tudi črnogorska vlada v Rimu je te dni odstopila, ker je večina misli, naj se črnogorski ubežniki v Italiji pomire s stanjem, kakršno je in ki se ne da več spremeniti. Bivša kraljica Milena pa lahko sama dalje kraljuje v San EiDiu kakor bivši cesar Karel v Švici, oba hvaležna, da ni treba opravljati težkih vladarskih poslov. Italijanska zelena knjiga o pogajanjih med Itali)o in Jugoslavijo je izšla. Obsega 101 dokument. Iz njih vidimo, kako nepopustljivi so bili Italijani v svojih zahtevah. Njihovi prijatelji Francozi in pa zlasti Angleži so jih pa podpirali in pritiskali na našo vlado, naj se uda in sprejme italijanske zahteve. Priob-cena je tudi brzojavka, v kteri zahteva Italija v Parizu in Londonu, naj francoska in an-glešsavlada posredujeta, da zapuste Jugoslovani čimpreje Koroško. Iz Avstrije. V velike zadrege je bila prišla avstrijska vlada, ker so štajerski Nemci sklenili, da se vrši 3. julija glasovanje ofpriklopitvi k Nemčiji. S tem bi ei bila Avstrija zaigrala vso pomuč pri zveznih državah, ker bi tako jasno kršila mirovne pogoje. Iz te stiske se rešuje te dni. Odstopila je dunajska vlada kakor tudi deželna graška, ki sta jasno pokazali svoje pravo lice. Novi vladi naj za nekaj časa še nasujeta peska v oči zaveznikom in izposlujeta pri njih krvavo potrebne pomoči. Volitve v deželni zbor na Koroškem. Slovenci so dobili dobrih 9 tisoč glasov in jim pripadeta dva poslanca. Razno. Državna razredna loterija. Prečitajto današnji oglas „Mednarodne banke o. d." Zagreb, Nikoličeva ul. 7. in naročite si že-Ijeno števiLko pravočasno, dokler ni razprodana. Regent Aleksander namerava jeseni obistati zavezniške prestolice London, Pariz, Rim, Bukarešto in Prago. Konec kronskih bankovcev. Dne 11. t. m. so bili vsi kronski bankovci po 1, 2 in 10 K potegnjeni iz prometa, kjer so ti bankovci krožili dosedaj. Ministrstvo opozarja prebivalstvo, da se ti bankovci od 12. tm. nadalje nikjer več ne sprejemajo. Grand hotel v Mariboru. Neka podjetna slovenska dražba namerava kupiti hotel „Stadt Wienu v Mariboru in ga tako preurediti, da bo eden največjih in najmodernejših hotelov v Mariboru. Razpuščeno nemško društvo. Društvo „Frei-willige Feuerwehr in Saldenhofen" (v Vuze-niči) je razpuščeno iz državnih interesov. Najhitrejši trabni dirkač Jugoslavije. Pri trabnih dirkah v Mariboru na binkoštne praznike je dosegel štiriletni žrebec Firlefanz najhitrejši čas v Jugoslaviji dosedaj sploh, I—"—: kim kupil g. Welle iz Maribora od hleva Turnišče pri Ptuju. Pri trabnih dirkah na Dunuju 15. in 16. aprila je bila jug slovanska reja v ugledni meri zastopana. Izmed 15 dirk, ki so bile na programih v teh dn