kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 37 KOPRSKI OBZIDNI PAS IN MESTNI TLORIS NA KARTI GIACOMA FINA IZ LETA 1619 salvator žitko Ostanki mestnih obzidij kažejo, da so bila vsa me- sta naše obale in otokov utrjena domala že od svojega nastanka. Obzidja z utrdbami so se razvijala vzpored- no z izpopolnjevanjem vojaške tehnike, oblegovalne- ga orožja, gradbeništva pa tudi z ekonomskimi mož- nostmi posameznih mest oziroma komun. Največji razmah je gradnja obzidij in utrdb dožive- la v času Beneške repubUke, toda če si podrobneje ogledamo načrte mest vzdolž istrske in dalmatinske obale, bomo opažih nekatere razhke in posebnosti. Medtem ko so bila mesta pod Serenissimo dobro utr- jena proti kopnemu, slabše pa proti morju, so bila ti- sta mesta, ki jim niso gospodovale Benetke, enako dobro utrjena tako proti morju kot proti kopnemu.^ Razen tega so imela mesta, ki so jih utrjevale Benet- ke, proti morju več vrat kot proti kopnemu, čeprav to ni bilo neobhodno potrebno. Skoraj vsako Benetkam podložno mesto je imelo po eno ali dve trdnjavi, ki sta bih dobro utrjeni proti mestu in manj proti mor- ju; tega ne moremo utrditi za mesta, ki jih ni gradila Beneška repubhka (npr. Dubrovnik). Iz tega sledi, da Benetke niso imele popolnega zaupanja v meščanstvo podložnih mest, ki se jim je dejansko tudi pogosto upiralo (npr. Koper 1348). Z vsemi temi posebnostmi fortifikacijskega sistema so Benetke ščitile predvsem svoje interese, v njem pa se nedvomno zrcali dobršen del medsebojnih odnosov, konfliktov pa tudi napo- rov mestnih oblasti, da bi obdržale del svoje suvere- no.sti in svobode. Strateška prednost koprskega otoka se je za gradn- jo utrjenega naselja kazala že v času preseljevanja ljudstev; veliko pozornosti so mu posvečali istrski mejni grofje, zlasti oglejski patriarhi, kasneje pa Be- neška repubhka. Že sredi 13. stoletja je bilo mesto, kot poročajo viri, obdano z obzidjem. Po beneški za- sedbi 1279 so morah meščani podreti del obzidja s stolpi, po drugi strani pa so pričele Benetke graditi ve- čje utrdbene objekte za lastno varnost in gospostvo nad upornim mestom. Z njimi so Benečani obvladah vse dohode in izhode iz mesta, lahko vsak trenutek prekinih ves promet in uporne meščane prisilili k po- korščini. V polni meri se je to izrazilo že leta 1348 ob vehkem koprskem uporu. Po predaji so morah Ko- prčani znova porušiti pas obzidja na zahodni strani mesta, zlasti pa na tistih mestih ob morju, kjer je bil ugoden prostor za pristajanje beneških galej. Nezadostna utrjenost obzidja je leta 1380 omogoči- la Genovežanom, da so v »vojni Chioggia« vdrli v Koper, ga oplenili in požgali. Šele po tej hudi preiz- kušnji so začeh v Benetkah resneje razmišljati o gradnji in temeljitem popravilu koprskega obzidja. | Toda prvo zanesljivo poročilo o močnem in trdnem! obzidju z 12 vrati prinaša beneški kronist Marin Sa- nudo, ki je leta 1483 potoval po Istri.^ Obzidni pas je v celoti meril 1457 korakov, v višino 4 ali 5 korakov, v širino pa 3 do 4 čevlje.^ Znotraj je hodnik z oporni- ki dovoljeval stražam, da so ga obhodile po vsej dol- žini. Toda kmalu po dograditvi obzidja so se pričele te- žave zaradi njegovega vzdrževanja in stalnih popra- vil. Obzidje in obrambne stolpe so načenjali morski valovi, vlaga, veter in druge vremenske neprihke, ta- ko da se je obzidni pas na nekaterih mestih sam od se- be zrušil. Odprtine v obzidju so izkoriščah tihotapci ah pa meščani, ki so želeli nekontrohrano odhajati iz , mesta. Beneška republika je že pred vojno Cambrais- ke lige (1509—1535) in tudi med njo naročala pode- stom istrskih mest, da dodobra utrdijo obzidja in utrdbe, in v ta namen v provinco pošiljala najbolj sposobne vojaške inženirje, ki naj bi mestnim obla- stem svetovah, kje in kako naj potekajo obnovitvena dela. V Koper je leta 1550 prišel sloviti arhitekt in inženir Michele Sanmicheli iz Verone. Po njegovi inš- pekciji je senat 11. avgusta istega leta ukazal koprske- mu podestatu, da se zazidajo vse odprtine in odvečna vrata v obzidju razen štirih, ki so jih izbrali izvedenci. 38 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 Za Sanmichelijem se je dalj časa mudil v Kopru nje-_ gov nečak Alvise Brugnoli, ki je slovel kot specialist za utrjevalna dela. Leta 1554 je omenjen v zvezi s po-, pravilom obzidja, ki se je v dolžini 30 korakov zrušilo, pri cerkvi sv. Ane, in z razširitvijo nasipa na Belvede-, ru. Podestat in kapitan Domenico Gradonici je v svo-^ jem poročilu dožu zelo pohvalil njegovo spretnost.^ Kljub občasnim popravilom in posegom je že leta, 1558 pode.stat Nicolo Salomon poročal, da je mestno^ obzidje na mnogih mestih razpadlo in ga je bilo po-^ trebno popraviti, podestat Francesco Mauro pa je v j svojem poročilu navedel, da je dal izdelati novo karto Kopra z okolico ter jo poslal oskrbnikom za utrdbe (Provveditori alle fortezze).^ Leta 1580 je senat poslal v Koper veronskega arhitekta Francesca Malacreda, da pregleda stanje utrdb v mestu in okoliških va.seh, kmalu zatem pa je Cristoforo Sorte narisal topografs- ko karto koprske komune zaradi pregleda utrjenih postojank na Tinjanu, Ospu, Loki, Movražu, Gradi- nu, Koštaboni, Šmarju, Kožarju, Glemu in Socerbu.^ Tudi podestati, ki so upravljali Koper tja do uskoških vojn (1615—1617), so krpali in obnavljali dele obzid- ja, ki se je tu in tam zrušilo po obnovi 1579. Številna poročila koprskih podestatov in istrskih providurjev torej govorijo o popravilih mestnega fortifikacijskega sistema, vendar se žal pred začet- kom 17. stoletja ni ohranil nikakršen grafični prikaz oziroma načrt mestnega obzidja in tlorisa, pač pa le dve veduti: naj.starejša je mestna veduta na vehki ol- tarni pali Vittora Carpacela iz leta 1516, kjer sv. Na- zarij (koprski patron) drži v rokah model mesta. Upodobljena je le severna in zahodna stran mesta z vrsto pravokotnih obrambnih stolpov. V celoti obzi- dano mesto se nam kaže tudi na vehki panorami iz le- ta 1589 z napisom »Inter utrumque tuta« ter na ale- gorični podobi Marc'Antonia Bassettija iz leta 1624. Akvarelirana risba, ki je nastala 3. ja- nuarja 1619, prikazuje tloris otoka z obzidnim pasom. Risbo hrani Državni arhiv v Benetkah v fondu Senato Ma- re, f. 228, format 46 x 37. V desnem spodnjem kotu je legenda, ki v zapo- redju številk od 1 do 21 pojasnjuje posamezne, posebno pomembne toč- ke v obzidnem pasu in izven njega. Orientacija je vidno označena sredi risbe, pod njo je merilo v beneSkih korakih. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 39 Prvi mestni načrt Kopra s potel