NAGRADE IN PRIZNANJA
PREDLOGI IN UTEMELJITVE ZA PODELITEV MURKOVEGA PRIZNANJA IN LISTIN ZA LETO 1994
SLAVKU KREMENŠKU
Slovensko etnološko društvo podeljuje Murkovo priznanje za Življenjsko delo prof . dr. Slavku Kremenšku.
Slavko Kremeni trk je leta 1955 diplomiral iz enopredmetne zgodovine, leta 1959 ¡'a iz. etnologije na Filozofski fakulteti V M ubija m. Od 1955-5S je bil zaposlen na kulturnozgodovinskem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani. V Studijskem letu 1959/60 je bil a s piran t na Inštitutu za sociologijo in od leta 1960 asistent na Oddelku za etnologijo na Filozofski taki 11 teti. Leta 1961-62 se je izpopolnjeval v Moskvi; leta 1965 Pa doktoriral z disertacijo Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem (objavljeno 1970). S tem delom je pionirsko posegel v etnološko obravnavanje mestne problematike. Spodbudil je raziskovanje delavske kulture na Slovenskem. Posebej v mestih 111 primestnih naseljih. Ljubljano je obravnava) v Uvodu v etnološko preučevanje Ljubljane novejšedobeti980). S pregledi raziskovanja mestne problematike pri drugih evropskih etnologijah, z raziskovanjem de-l:lvk Tobačne tovarne in primestnega naselja Moste pri Ljubljani je nadaljeval začelo delo terspodbudU tudi različne s I tokovne razprave na to temo.
Leta 1967 je postal docent, leta 1974 izredni, leta I9K0 pa rt*lni profesor na Oddelku za etnologijo in s svojim neutrudnim delom pomagal prebrostl prve težave šludentoV ob vstopu v strokovne dejavnosti. Njegovo mentorsko delo je ^:|znamovalo nekaj generacij študentov, ki so dobili tudi prvi Prvi učbenik iz. obče etnologije (Obča etnologija, 1978). Slavko Kremenšek se je v pivi vrsti ukvarjal z metodološkimi •n teoretičnimi vprašanji etnološke vede Teoretično je utemeljil ¡h organiziral sistematično raziskovanje slovenskega etničnega ozemlja na temelju izjemnega podviga stroke s Pripravo vprašalnic za Kinološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja, ki so bile natisnjene v sedemdesetih letih. ^ ttm projektu je na njegovo pobudo izšlo 17 del.
Največ pa je pisal o vprašanjih teoretičnega določevanja poj 111:1 ljudske kulture in posebej o načinu življenja kot predmetu ''tuologije (Etnološki razgledi in dileme i- i. 1983 19H5,1987, '990), kar je eden od glavnih prispevkov Slavka Kremenška sOdobni slovenski etnologiji. Pogosto je razpravljal (tudi '^razito polemično, če je bilo neba) o mestu etnologije med ' ru8'"ii humanističnimi, družboslovnimi in historičnim j udarni tei o razmerjih med etnologijo in zgodovinopisjem, etnologijo in slavistiko, etnologijo in sociologijo ter etnologijo m antropologijo.
je pobudnik priprave simpozijev s hrvaškimi kolegi vensko-hrvaške etnološke vzporednice) in skrbel za M'ke med slovenskimi in poljskimi etnologi (Etnološka sličišča). Svoje znanje predstavljati tudi mednarodni javnosti, -vb dejaven je v Slovenskem etnološkem društvu, saj je bil «d prvih pobudnikov za kongres združitve obeh et-društev (1976). Od nastanka društva do danes je "l"' L'ova' v različnih sirokovnih projektih (posebej simpozi-11ter deloval v izvršilnem odboru SED,
^godovinai' je raziskoval zgodovino slovenskega Šiu-1 niovskega gibanja od ustanovitve Univerze v Ljubljani do I_SvtlQv'u' v»jne 111 leta 1972 dobil Levstikovo nagrado, leta
73	GLASNIK SED 35/1995, št. 2-3
Slavko Kremenšek na občnem zboru SED na Muljavi, 2. 6. 1995-
Foto: Ivanka Počkar.
1973 pa nagrado sklada Borisa Kidriča - oboje za knjigo Slovensko štuclenlovsko gibanje 1919-1941, Lansko leto je prejel priznanje ob 75-lelnici Univerze v Ljubljani Tem nagradam Slovensko etnološko društvo dodaja še Murkovo priznanje za življenjsko delo.
ZVEZDANI KOŽELJ
Z ve zda na Koželj spada med tiste mlajše slovenske etnolo-ginje. ki so v spomeniški službi pomagali utrjevati pot etnološkemu konsetvatorstvu. Njena poklicna pot se je pričela leta 1982 na bivšem Zavodu RS za VNKD. Od takrat pa do danes je s svojim delom pomembno zaznamovala etnološke poglede v dokaj tradicionalistično naravnani spomeniški službi, prav lako pa je uspela konservaiorsko problematiko približali etnologiji. Svoja razmišljanja in poglede redno predstavlja v strokovnih člankih, ki jih objavlja v etnoloških inkon-

NAGRADE IN PRIZNANJA
servatogskili revijah ter drugih polffidnoznanstvenih publikacijah. S svojimi prispevki sodeluje tudi na mednarodnih srečanjih, kot so na primer konference združenja evropskih muzejev na prostem, kise jih je udeležila leta 1990 v Rožno«) in leta 1991 v Stockholmu. Na obeh konferencah je predstavila prizadevanja pO oblikovanju mreže muzejev na prostem tudi na naših tleh. Pomemben je njen prispevek v delu Projektne skupine za zgodovinska središča, ki jo je ustanovila Komisija za kulturo v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Leta 1994 je izšla knjiga Drugo skupno poročilo o zgodovinskih središčih, v katero je Koželjeva prispevala članek o zgodovini poselitve in tipologiji naselij ter objektov na Slovenskem.
Skupaj z drugimi člani Projektne skupine pripravlja že tretje skupno poročilo, ki bo namenjeno problematiki stanja in varstva ljudskega stavbarstva. Pobudo za to temo je dala kolegica Koželjeva. Sodeluje pa tudi pri pripravi potujoče razstave na temo "vas - problem transformacije", ki jo oblikujejo na Madžarskem.
Delo kolegice Koželjeve je tesno povezano (udi z dejavnostjo Skupine etnologov konservatorjev. ki so aktivni tako v Slovenskem etnološkem društvu kot v Slovenskem konservatorskem društvu.
Koželjeva je organizacijski vodja omenjene skupine, ki je pred leti pripravila skripta za izvajanje učnega programa Etnološko konservatorstvo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, leta 1994 pa odmevno publikacijo Po poteh ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Koželjeva je opravila težavno redakcijsko delo, prispevala pa je tudi uvodnik.
Člani Skupine etnologov konservatorjev so ji še posebej hvaležni za njeno vestno administrativno urejanje vseh njihovih vsakomesečnih srečanj, ki |ih organizirajo na terenu, na enem izmed območij, ki jih pokrivajo regionalni zavodi za VNKD. Brez tega prispevka kolegice Koželjeve in njenega skrbnega urejanja dokumentacije bi bila skupina bistveno manj uspešna.
MAJDI FISTER
Majda Pister je dobra štiri leta urejala Glasnik Slovenskega etnološkega društva Uredila je in poskrbela za natis Glasnika za leta 1990, 1991, 1992, 1993 in št. 1-2 letnika 34/1994. Pred njo se je zvrstilo šest urednikov. Nekateri med njimi so tudi za lo svoje delo dobili priznanje le ali druge vrste, za druge teh priznanj ni bilo. Vendar je treba opozoriti na bistveno razliko med položajem Majde Pister in Vsemi prejšnjimi uredniki Majda Pister v obdobju svojega u red ni kovanja ni bila zaposlena v etnološki stroki, medtem ko so bili drugI dosedanji uredniki vendarle na etnoloških strokovnih delovnih mestih. Se pravi, da je bil kolegici Pistrovi za delo pri Glasniku
na voljo le prosti čas zunaj strokovnih delovnih obveznosti, kar je iz več razlogov bistvena razlika v primerjavi s položajem kolegov. Vsega tega pa pri Majdi Pister, ki je bila tudi sicer v etnološki stroki nadpovprečno aktivna (spomnimo se le njenega kamniškega obdobja, njenega angažmaja pri etnološkem topografskem delu, dela v Sl*D itn,), doslej nismo ustrezno upoštevali. Glasnik je v nezmanjšanem obsegu in ob dovolj ažurnem izhajanju obdržala pri življenju, ko je etnologija spričo problematičnega usmerjevanja nekaterih kolegov - etnologov oziroma tako imenovanih antropologov - vsaj navidez zabredla v določeno krizo. Ob tem pa je bil prav Glasnik poti uredništvom Majde Fister tisto mesto, kjer so dobile etno! oš ko-a n t ropo loške zagate raz vidnejšo podobo.
INJI SMERDEL
Mag. Inja Smerdel, ki je doslej vodila oddelek za ruratno gospodarstvo v Slovenskem etnografskem muzeju, je v letu 1994 v SEM pripravila zelo odmevno razstavo z naslovom Oselhik - Drobna obrobna oda: delu, znanju, ustvarjalnosti, svojosli. erosu. ki jo je spremljala publikacija Oselniki: zbirka Slovenskega etnografskega muzeja s temeljito raziskavo o tem fenomenu in s katalogom zbirke, oboje prevedeno tudi v angleški jezik.
Kot kustodinja v muzeju se Inja Smerdel usmerja predvsem k študiju materialne kulture, pri katerem razvija teoretično bazo za Študij materialnih dokazov načina življenja; muzejske predmete analizira prek njihovih uporabnikov in izdelovalcev. Pri interpretaciji predmetov jo zanima tudi njihova simbolna raven.
Predmet-muzealijo interpretira iz različnih aspektov: zgodovinskega, arheološkega, likovnega, semiotičnega in na razstavi vse te analitične pristope poveže v povedno celoto s preciznim nizanjem življenjskih kontekstov predmeta.
Avtorico razstave odlikujejo tudi svojske metodološke refleksije s področja muzeOlogije, ki jih uporablja z namenom, tla bi pripoved razstave čim jasneje približala publiki (uporaba video tehnike, zvočne kulise, posluh za barvne odnose itd.).
Z njej lastrio i nova t i vnosi jo se je avtorica lotila tudi izvedbe rezharske delavnice na razstavi, pripravila posebne vstopnice V obliki oselnikov. ki so jih obiskovalci (predvsem mlajši) po obisku razstave Okrasili. S takšnim načinom jt: dokazala, da zna problemsko tematiko na razstavi približati različnim ciljnim skupinam.
Ta razstava skupaj s publikacijo sodi med najvidnejše dosežke tako na področju etnologije kot muzeologije v preteklem letu, zato Murkova listina za leto 1994 prihaja v prave roke.
66
GLASNIK SED 35/1995, št. 2'3