Erjavecia 13 6 PREGLED STANJA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN KRAJINSKE PESTROSTI V SLOVENIJI: KAČJI PASTIRJI (ODONATA) Republika Slovenija je z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur. l. RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/1996) z izdatno zamudo štirih let po konferenci v Riu de Janeiru prevzela obveznost ohranjati biotsko raznovrstnost v naši državi. S tem se je na najvišji ravni jasno zavezala za: • ohranitev biotske raznovrstnosti na državni in krajevni ravni ter trajnostno rabo njenih sestavin, • vključevanje načel varstva narave v vse oblike delovanja na državni in lokalni ravni, • ustrezno vključevanje javnosti v dejavnosti ohranjanja biotske in krajinske pestrosti. Konvencija pa tudi povsem konkretno nalaga pogodbenicam, da morajo na državni ravni sprejeti strategijo, načrte in programe za ohranitev biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo njenih sestavnih delov ali v ta namen prilagoditi že obstoječe strategije, načrte in programe. S ponovnim zamikom petih let po ratifikaciji je to vsaj formalno končno uspelo tudi Sloveniji, saj je Vlada RS dne 20. decembra 2001 sprejela dokument z naslovom »Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji«. Toliko za ozadje, tokratna tema, pri kateri se bomo pobliže dotaknili le kačjih pastirjev, namreč nosi naslov »Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji«. Gre za povsem svežo publikacijo, ki je nastala v okviru priprave državne strategije biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, decembra 2001 pa jo je izdala Agencija RS za okolje. Izdelavo vsebinsko in slikovno izjemno bogate publikacije sta financirala Ministrstvo za okolje in prostor ter Globalni sklad za okolje (Global Environmental Facility), prispevke številnih avtorjev pa so uredili Branka Hlad, dr. Peter Skoberne in Darja Jeglič. Kot že rečeno je bila priprava publikacije »Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji« prvi del procesa nastajanja strategije, ki ga je v celoti prevzela Agencija RS za okolje. Zbiranje podatkov ter pripravo gradiv so opravili vodje delovnih skupin za pripravo strategije, kontaktne osebe mednarodnih dogovorov na področju varstva narave, različne nacionalne raziskovalne institucije, predstavniki nekaterih ministrstev, Erjavecia 13 7 nevladnih organizacij in številni strokovnjaki. Strokovne ekspertize slednjih so bile eden glavnih virov za pripravo osrednjega dela omenjene publikacije. V celoti so dostopne na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (http://www.sigov.si/mop), pod Informacijami o biotski raznovrstnosti (CHM – posredovalni mehanizem Konvencije o biološki raznovrstnosti). V pričujočem prispevku žal ni prostora za celovito predstavitev in oceno tega nedvomno izjemno pomembnega dela za slovensko naravovarstvo, biologijo in naravoslovje nasploh, ampak bomo nekoliko podrobneje povzeli le droben delček vsebine, ki se najbolj neposredno navezuje na favno kačjih pastirjev. Publikacija sama bo nedvomno doživela mnogo pohval in verjetno tudi kakšno kritiko, ki jih bomo gotovo predstavili v kateri od naslednjih številk Erjavecie. Predno pa se lotimo kačjih pastirjev se vendarle spodobi, da na kratko orišemo celotno vsebino. »Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti« je razdeljen v tri dele. Uvodu, kjer so predstavljena zgoraj povzeta izhodišča, sledi prvi del z naslovom »BIOTSKA RAZNOVRSTNOST«, ki oriše biotsko raznovrstnost v času in prostoru, razloži osnovne pojme ter predstavi možnosti oz. pristope k njenemu vrednotenju. Naravoslovno najbolj zanimiv je nedvomno drugi del z naslovom »STANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN KRAJINSKE PESTROSTI«. Tukaj je najprej splošno orisana biotska raznovrstnost v Sloveniji, nato so predstavljeni habitatni tipi in raznovrstnost na ekosistemski ravni, najzajetnejši del pa zajema kratke predstavitve rastlinskih in živalskih skupin ter njihove splošne značilnosti, raziskanost in ogroženost. Obdelana je tudi genska pestrost ter krajinska pestrost, v okviru katere so predstavljeni tipi krajin, njihove značilnosti, stanje in ogroženost. Najobsežnejši tretji del je naslovljen »MEHANIZMI OHRANJANJA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN NJENE TRAJNOSTNE RABE«. V njem so obširno predstavljeni pravni okviri ohranjanja in trajnostne rabe sestavin biotske raznovrstnosti, načini njenega ohranjanja z in situ in ex situ varstvenimi ukrepi, ekonomski razvoj in biodiverziteta, zelo pomembna pa so tudi podpoglavja o organiziranosti področja ohranjanja biodiverzitete, finančnih virih ter vlogi komuniciranja, ozaveščanja, vzgoje in izobraževanja. Pred seznamom kratic, razlago manj znanih izrazov in seznamom literature, zaključujeta vsebino še manjši poglavji o raziskovanju in monitoringu biotske raznovrstnosti. Kot že rečeno je za nas tokrat najbolj zanimiv drugi del publikacije, v okviru katerega so predstavljene posamezne rastlinske in živalske skupine ter njihove splošne značilnosti, raziskanost in ogroženost. Preden pa v zaključku predstavimo sestavek o kačjih pastirjih, ki je pravzaprav kratek povzetek elaborata »Analiza stanja biotske raznovrstnosti Slovenije: Kačji pastirji (Odonata)« (BEDJANIČ, 2000), je prav, da še na hitro razložimo pojem Erjavecia 13 8 ogroženosti in za primerjavo pogledamo, kako so strokovnjaki opredelili ogroženost v drugih skupinah rastlin in živali (TAB. 1). Po definiciji so ogrožene tiste vrste ali podvrste, katerih številčnost se v naravi zmanjšuje in obstaja možnost, da izumrejo. Stopnjo ogroženosti oz. t. i. verjetnost izumrtja, opredeljujemo s kategorijami Svetovne zveze za ohranjanje narave (IUCN), ki so podrobneje razložene v okvirčku. Sezname tako opredeljenih ogroženih vrst imenujemo »Rdeči seznami«. IUCN je že leta 1994 sprejela dopolnjen sistem ogroženosti rastlinskih in živalskih vrst, kjer so merila bolj dodelana, dopuščajo manj možnosti za subjektivne ocene in upoštevajo celotno populacijo brez omejitev s političnimi mejami. V pričujoči publikaciji in rdečih seznamih strokovnih elaboratov je bila iz različnih razlogov žal uporabljena stara kategorizacija iz leta 1972, ki seveda že sama po sebi kliče po temeljiti kritični reviziji rdečih seznamov. Seveda pa je bolj moteč neenoten in subjektiven pristop, ki je lepo razviden iz ponekod nerealno visokega ali nizkega deleža ogroženih vrst (TAB. 1) Ex (Extinct) – izumrla vrsta Ex? – domnevno izumrla vrsta E (Endangered) – prizadeta vrsta. V to skupino sodijo najbolj ogrožene vrste. Njihova številčnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. V (Vulnerable) – ranljiva vrsta. Ranljive vrste so sestavni del biotopov, katerih ekološko ravnotežje je občutljivo že na manjše človekove vplive (npr. mrazišča, močvirja, topli izviri, barja). Z neprimernim poseganjem v biotop lahko posredno uničimo te rastline. R (Rare) – redka vrsta. Taksoni oz. vrste, ki niso neposredno ogrožene, njihovo pojavljanje pa je redko. Kadar ugotovimo, da so ogrožene, jih uvrstimo v eno od prejšnjih kategorij, sicer pa njihovo številčnost le spremljamo, da smo ob dejanski ogroženosti pripravljeni za varstveno ukrepanje. nt (not threatened) – neogrožena vrsta. Taksoni s to varstveno kategorijo pravzaprav ne sodijo v rdeči seznam, vendar so uvrščeni zaradi posebnih lastnosti (npr. endemizma). Tudi v tem primeru le spremljamo stanje. K (Insufficiently Known) – nezadostno znana vrsta. Pomožna kategorija, ki vključuje vrste, za katere obstaja možnost, da pripadajo eni izmed kategorij ogroženosti, vendar je na razpolago premalo podatkov za zanesljivo opredelitev ogroženosti. V to skupino uvrščamo npr. taksonomsko problematične taksone ali takšne, za katere so na voljo zgolj posamične starejše in v tem stoletju nepotrjene navedbe v literaturi. IUCN, 1972 Erjavecia 13 9 TABELA 1: Ogrožene skupine rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji po kategorijah ogroženosti IUCN (Osnovni podatki: Vidic (1992), Wraber & Skoberne (1989), strokovni elaborati avtorjev za posamezne skupine). Opombe: * podatki za označene skupine nevretenčarjev se nanašajo na rdeče sezname iz leta 1992; 1: število taksonov se nanaša na sladkovodne in kopenske mehkužce (Velkovrh); 2: število taksonov se nanaša na družino Lumbricidae (Mršić); 3: število taksonov se nanaša na nižje rake celinskih voda (Brancelj); 4: število taksonov se nanaša na višje rake celinskih voda (Sket); 5: število taksonov se nanaša na skupino Macrolepidoptera (Verovnik, Carnelutti et al.); 6: število taksonov se nanaša na sladkovodne vrste rib in piškurjev; 7: število taksonov se nanaša na ptice gnezdilke v Sloveniji. Vir: ARSO (2001). SISTEMATSKA SKUPINA Število taksonov Skupaj (Ex, Ex?, E, V, R) Ogrožene vrste (v %) Mahovi (Musci) 790 268 33 Praprotnice (Pterydophyta) 71 13 21 Semenke (Spermatophyta) 3195 319 19 Trdoživnjaki (Hydrozoa) 9 1 11 Mehkužci (Mollusca) 3411 150 44 Maloščetinci (Oligochaeta*) 752 29 39 Pijavke (Hirudinea) 25 10 40 Nižji raki (Entomostraca) 1693 30 18 Višji raki (Malacostraca) 2034 75 37 Strige (Chilopoda) 98 38 39 Dvojnonoge (Diplopoda*) 169 71 42 Pajki (Araneae) 530 52 10 Suhe južine (Opiliones) 63 22 35 Enodnevnice (Ephemeroptera) 77 53 69 Kačji pastirji (Odonata) 73 39 53 Vrbnice (Plecoptera) 100 30 30 Ravnokrilci (Orthopteroidea) 153 40 26 Hrošči (Coleoptera) 6000 265 4 Mrežekrilci (Neuropteroidea) 104 23 22 Kljunavci (Mecoptera) 9 3 33 Kožekrilci (Hymenoptera) 542 331 61 Mladoletnice (Trichoptera) 208 47 23 Metulji (Lepidoptera) 3.2005 211 7 Stenice (Heteroptera) 643 122 19 Ribe in piškurji (Pisces & Cyclostomata) 856 52 61 Dvoživke (Amphibia) 21 19 90 Plazilci (Reptilia) 24 20 83 Ptiči (Aves) 2337 135 58 Sesalci (Mammalia) 83 36 43 Erjavecia 13 10 KAČJI PASTIRJI (ODONATA) Osnovne značilnosti in število vrst. Kačji pastirji so red žuželk z nepopolno preobrazbo. Večino življenja, včasih tudi več let, preživijo kot ličinke v vodi, medtem ko je življenje odraslih žuželk mnogo krajše, praviloma le nekaj tednov. Vrste kačjih pastirjev v Evropi in Sloveniji delimo v dva podredova: enakokrili kačji pastirji (Zygoptera) in raznokrili kačji pastirji (Anisoptera). Ličinke in odrasli kačji pastirji so plenilci in veliko prispevajo k vzdrževanju biološkega ravnotežja v okolju, ki ga naseljujejo. Kačji pastirji so pomembni bioindikatorji, saj je njihovo preživetje odvisno od mnogih dejavnikov in raznolikih struktur v vodnem in kopenskem bivališču. Raznolika favna kačjih pastirjev je zato zgovoren dokaz ohranjenosti širšega vodnega in obvodnega življenjskega okolja. Na svetu je opisanih približno 6000 vrst kačjih pastirjev, po njihovem številu pa so najbogatejši tropski predeli. V Evropi jih najdemo le okoli 130. Raziskanost. Odonatologija ima na slovenskih tleh izredno dolgo tradicijo. Obrobno sta kačje pastirje ob koncu 17. in v 18. stoletju proučevala že J. V. Valvasor in I. A. Scopoli. Po drugi svetovni vojni je slovensko favno kačjih pastirjev prvič popisal Boštjan Kiauta – na ozemlju naše države je naštel 54 vrst. Od leta 1991 do leta 1997 je pod okriljem Slovenskega odonatološkega društva potekalo kartiranje favne kačjih pastirjev po vsej Sloveniji. Rezultat njihovega dela je združen v zajetni publikaciji Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Po doslej zbranih podatkih je bilo v Sloveniji opaženo pojavljanje 73 vrst in novih najdb skorajda ni več pričakovati. Endemiti. Med kačjimi pastirji pri nas ni endemitov. Ogroženost. Poglavitni vzroki ogroženosti: • evtrofizacija in uničenje ekološke strukturiranosti stoječih vodnih ekosistemov, • naseljevanje preveliko rib v prav vsako stoječo vodo, • spreminjanje naravne vrstne sestave ribje favne in vnašanje tujerodnih ribjih vrst, • regulacija vodotokov z uničenjem procesov naravne rečne dinamike ter raznolikih struktur v in ob vodotoku, • izsuševanje močvirij in občasnih mokrišč, • strojno čiščenje kanalov in melioracijskih jarkov, • odstranjevanje obrežne vegetacije, • reaktivacija naravovarstveno pomembnih starejših glinokopov in gramoznic. Erjavecia 13 11 Ex 1% R 11%V 23% E 15% neogrožene 47% Ex? 3% GRAF 1: Ogroženost kačjih pastirjev v Sloveniji po »starih« IUCN kategorijah ogroženosti. LITERATURA: AGENCIJA RS ZA OKOLJE, 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. MOP-ARSO, Ljubljana. xvi+224pp. BEDJANIČ, M., 2000. Analiza stanja biotske raznovrstnosti Slovenije: Kačji pastirji (Odonata). Elaborat za MOP - Upravo RS za varstvo narave, Fram. 34 str. (M. BEDJANIČ) MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR VOGRSKO 2001 Med 02. in 08. julijem 2001 je na Vogrskem v Vipavski dolini potekal mladinski raziskovalni tabor, namenjen osnovno- in srednješolcem, ki želijo razširiti in poglobiti znanje biologije in se »v živo« seznaniti s terenskim delom. Delo je potekalo v osmih skupinah – poleg odonatološke so delovale še skupine za čmrlje, kobilice in metulje, dvoživke, ribe, netopirje in botaniko.