IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIV ŠT. 7-8 HRASTNIK. 12. kongres ik%ki 12.kongms 12. kongres ikzki NAS KONGRES Dvanajsti kongres ZKJ pomeni sklepno dejanje Široke in vsebinsko izredno poglobljene razprave v pripravah na kongrese republik in pokrajin, na kongresih in konferencah samih, na številnih sestankih in javnih tribun nah, posvečenih temam, ki jih je obravnaval ta kongres, pa tudi predlogom dokumentov, ki jih je sprejel. Govorili ih pisali smo odkrito, ostro, kritično. Kaj je pokazala ta razprava? Ne da bi si prizadevali podrobneje odgovoriti na zastavljeno vprašanje, lahko rečemo, da, iz vseh razprav ■— ne glede na zelo ostre pripombe na račun dosedanjega dela zveze komunistov —■ velja zaupanje in prepričanje, da se je avantgarda delavskega razreda Jugoslavije sposobna spopasti z resnično velikimi problemi in težavami, ki tarejo našo družbo. Tudi iz najbolj ostrih kritik veje prepričanje, da zveza komunistov mora najti v sebi moč in premagati lastne pomanjkljivosti ter kot vodilna idejnopolitična sila popeljati' družbo iz nakopičenih težav. Od tod tudi tolikšno pričakovanje od dvanajstega kongresa ZKJ, od tod včasih zelo nerealno pričakovanje, da bomo na kongresu našli rešitve tudi za probleme, ki jih ni mogoče rešiti takoj, ampak, le v zahtevnem boju in z vztrajnim prizadevanjem vseh , naprednih sil naše družbe. Biti moramo torej realni, predvsem pa se moramo zavedati tudi velike odgovornosti, ki jo ima zavoljo .spleta najrazličnejših okoliščin prav ta kongres. Odgovornost vseh, ki so sodelovali na dvanajstem kongresu je tem večja, ker je to prvi kongres ZKJ, na katerem ni sodeloval tovariš Tito. Dobro vemo, kaj je Tito pomenil za naše kongrese. Njegova beseda in misel sta dajali ton in začrtovali smer prizadevanj, vlival nam je samozavest in zaupanje v sprejete odločitve, odkrival nam je nova obzorja za družbenopolitično, ekonomsko, kulturno akcijo komunistov kot idejnopolitičnih vodnikov v boju za socialistično družbo. Ne moremo ~se več opreti na taktno, poglobljeno in daljnovidno misel' Edvarda Kardelja, haj-bližjega soborca tovariša Tita. Toda njuna misel in njuno delo se nadaljujete v socialistični praksi komunistov Jugoslavije, nadaljevali sta se tudi na kongresu, v razpravah in sklepih. Tako bomo dokazali, da ZKJ odločno stopa po Titovi poti, da v njegovem delu išče spodbude za na-daljni razvoj socializma v Jugoslaviji. Svoje zvestobe Titovemu delu pa ne bi potrdili, če bi samo ponavljati to, kar nam je zapustil, če v vsem tem, kar nam je zapustil, ne bi videli orožja za revolucionarno akcijo, za nove. dosežke, za stalno spreminjanje naše revolucionarne prakse v skladu z novimi razmerami in potrebami. Revolucionarno in s tem tudi idejno in teoretično ustvarjanje, doslednost in odločnost v boju, da delavski razred dobi odločilno besedo pri odločanju o vseh družbenih zadevah, enotnost zveze komunistov kot avantgarde delavskega razreda Jugoslavije, bratstvo jn enotnost na podlagi enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, bratstvo in enotnost na podlagi enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, boj za mir, za socializem, za neuvrščeno zunanjo politiko — vse to so področja, na katerih bomo potrjevali kontinuiteto Titove politike. Nihče v naši državi, ki se je pridružil boju za socializem, naj bo še tako kritičen in nezadovoljen, ni podvomil v pravilnosti take usmeritve. Ostrina kritike je veljala predvsem popačenjem te politike, ki se kažejo v najrazličnejših birokratskih deviacijah, v verbalnih obveznostih, za katerimi ni akcije; veljala je oportunizmu, ki spodjeda akcijsko sposobnost številnih organizacij in vodstev, veljala je neodgovornosti, izogibanju in nespoštovanju moralnih socialističnih načel, veljala je skupinskolastniškim, partikulari-stičnim in drugim parcialnim interesom ter tako težkim deformacijam z izjemno težkimi družbenopolitičnimi in ekonorrtskimi posledicami, kakršne pomenijo nacionalizem, etatizem, liberalizem itd. Y spopadu .s težkimi problemi ekonomske stabilizacije vidijo nekateri komunisti v vračanju k Starim metodam centralizma in etatizma. O tem pa je zveza komunistov že zdavnaj izoblikovala jasna stališča. Tudi kongres je vsekakor rekel odločen ne za centralizem in etatizem. Toda na drugi strani je dovolj razlogov, da smo zaskrbljeni zavoljo številnih primerov drobitve, najrazličnejšega zapiranja, spodkopavanja enotnosti, partikularizma in nacionalizma. Če si člani zveze komunistov v resnici česa močno želijo od 12. kongresa ZKJ, potem pričakujejo, da se bo okrepila predvsem njena enotnost. Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da to ni lahka naloga. Smo država z zapleteno socialno, nacionalno, gospodarsko strukturo. Razlike so objektivne in velike. Na tej podlagi se porajajo tudi različni objektivni interesi, O teh razlikah razpravljamo odkrito in jasno da bi na realnih spoznanjih ter na temelju samoupravnih dohodkovnih odnosov, na načelih delitve po delu in socialistične solidarnosti usmerili naš skupni razvoj in zagotovili hitrejši napredek celotne družbe, da bi zagotovili slehernemu njenemu delu poln. razcvet. Socializem ne sme ponoviti napak, ki svet pehajo v vse večjo polarizacijo — bogati sever in revni jug. Ne le zavoljo interesov tistih, ki so v tem trenutku revni, ampak tudi zavoljo skupnega interesa za optimalen razvoj. Ekonomski problemi so bili nedvomno v središču kongresne pozornosti. Družbenoekonomska Stabilizacija celotnega jugoslovanskega gospodarstva, je velika pre- izkušnja, velika priložnost jugoslovanskega samoupravnega socializma. Toda to niso problemi izpred 15 ali 30 let! Danes je Jugoslavija na meji med nerazvitimi in srednje razvitimi, proizvajalne sile so se okrepile. Socialni struktura se je spremenila, potencialne možnosti so nekajkrat večje, kot so bile kdaj-, koli. doslej. Na tej novi socialnoekonomski ledini moramo zaorati globoko brazdo, ki naj obrodi pomembne spremembe v gospodarski strukturi, v ekonomskih odnosih in ravnanju ljudi. Nosilec te preobrazbe je lahko le delavski razred, njegov voditelj pa le zveza komunistov. Dvanajsti kongres mora zato določiti jasne smeri akcije, oborožiti mora zvezo komunistov in delavski razred z jasnimi spoznanji o poteh in Sredstvih tega boja, zagotoviti mora polno enotnost zveze komunistov Jugoslavije. Brez trdne enotnosti ■ ZKJ, brez odločnih prizadevanj komunistov, za kakršno se bomo dogovorili, brez odgovornosti slehernega člana zveze komunistovr za uresničevanje sprejete usmeritve tudi ne moremo računati na uspeh v tej usodni akciji za našo državo in njeno bodočnost. Prav zavoljo vprašanj, o katerih je razpravljal kongres, zavoljo prepričanja, da smo na njem našli pravilne odgovore, da je na njem ZKJ potrdila svojo moč in enotnost ter opravičila pričakovanja ne le komunistov, ampak vseh občanov, mu upravičenolah-ko rečemo naš kongres. Komunist št. 25 Ob dnevu vstaje slovenskega naroda ko t tudi k prazniku našega kolektiva čestitajo: Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Steklarne Hrastnik Iz dela Delavski svet DO 3. seja delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik je bila 4. junija. Dnevni red seje je bil želo obsežen. Na osnovi zapisnika vam posredujemo odločitve, sprejete na tej seji. Sredstva za kredite razdeljena Komisija za dodeljevanje kreditov za individualne 'gradnje je izdelala predlog razdelitve za kredite naplenjenih sredstev ter ga predložila DS DO v razpravo -oziroma potrditev.. s ■ Na predlog razdelitve 'kreditov DS ni imel pripomb. Ker smo vam. o višini kreditov oziroma dobitnikov kreditov že posredovali informacije,- jih na tem: mestu ne bomo 'ponavljali. Morda le še te, da je delavski -svet DO delavskim svetom -TOZD predlagal, da vsi tisti delavci; 'katerim je bil dodeljen kredit za individualno'gradnjo, ne morejo biti med prosilci za družbeno--stanovanje. Izplačilo OD na dan praznika Že večkrat je bilo- postavljeno vprašanje nagrajevanja- delavcev-, ki delajo, štiriizmensko delo - na dan državnih praznikov. Na osnovi pobude delavcev TOZD. 5 je DS DO maja glede tega -zahteval uradno -tolmačenje od-Republiškega komiteja za delo. Do & seje DS DO je bilo omenjeno tolmačenje posredovano; vsebina pa je naslednja: 1. Za državne praznike, ki se praznujejo dva dni (Novo .leto, 1. maj/ 29. november), -velja,- da če je-kakšen od dni, ki se šteje za državni praznik,¿nedelja, šteje za praznik prvič naslednji ¿delavnik po teh dveh? dneh. Primdr: ‘V Ibtii 4-982^6 praznik 1. maja’pa sobotodn nedeljo, zato se en dan praznika--praznuje v ponedeljek, 3: maja: V tem -primeru delavcev, ki zaradi narave dela'- delajo- neprekinjeno (4-iz-mensko delo) pripadat dodatek za delovna - dan praznika v soboto ih ponedeljek,' -dodatek-'za delo na dan nedeljepa v nedeljo,“2. -tria-, ja. 2. Za državni praznik, 4. julij dan borca>Iin. za republiške praznike (dan OF, dan vstaje in dan mrtvih), ki se praznujejo le en dan, velja, da se praznujejo na Sam- dan praznika ia- se1 torej' ne prenašajo, če pride praznik na nedeljo. V tem primeru se dodatka za delo na dan nedelje in praznika izključujeta. Delavci, ki zaradi narave dela opravljajo delo neprekinjeno, imajo v tem primeru pravico do osebnega dohodka za ..dejansko opravljene ure, do nadomestila osebnega dohodka za dan praznika ter do dodatka za delo na dan nedelje v skladu s samoupravnim sporazumom (50 °/p- -akontacijske osnove), torej skupaj- 250 %: 3. Če je zaradi nemotenega tehnološkega procesa nujno, da o-pravlja delavec delo v nedeljo, če je to dan njegovega -tedenskega počitka v podaljšanem- delovnem času (nadure), ima pravico do osebnega dohodka za efektivne ure. v podaljšanem delovnem času in pravico do dodatka za delo na dan nedelje po samo- samoupravnih organov upravnem sporazumu (50 % akontacijske osnove), torej skupaj 200 %. (Konec tolmačenja.)- Ker so bile pri izplačilu dodatkov za delo na dan praznika (1. In 2. maja) določene nepravilnosti, je delavski svet DO sprejel sklep, s katerim 'je oddelek' ža obračun OD zadolžil, da v skladu s tolmačenjem spornih členov samoupravnega sporazuma izdela poračun za izplačilo dodatkov za delo na dan praznika oziroma nedelje 1., 2.' in 3-, maja 1982, in siji cer vseh delavčev,JM' jim ti’do-datki pripadajo. Dodatki pa' se 'izplačajo pri: izplačilu'OD 'kS? ju)i jv;- I - s Imenovana komisija za stimulativno nagrajevanje O vprašanju stimulativnega nagrajevanja je na ¿ni. izmed sej že razpravljala, samoupravna delavska kontrola DO," kot tudi izvršni odbor konference sindikata, ki je izdelal tudi- predlog -komisije. Predlog: komisi je je -delavski svet potrdil oziroma imenoval, sestavljajo pa jo naslednji, člani: TOZD 1 Savič Momir. — predsednik, TOZD' 2'Koritnik Matija Iš*-član; TOZD 3 —. Germadnik Lidija •m Član, TOZD 4 Maurer Alojz «v? član, TOZD 5 'Pavlič Jože —■ član, DSSS dipl. inž. Mrcina Maks r— člap. Naloge komisije so' naslednjeii =- Komisija je dolžna- preanali-zirati - obstoječe. pravilnike o- sti--mulativnem nagrajevanju po TOZD in DSSS na- podlagi -rezultatov teh analiz - pripraviti*-nov akt, .s katerim -bo v:- DO Steklarni ure j eno. -stimulativno nagraj «vari je v. skladu z določili zakona o Združenem delu, ke.r pomeni, da mora biti stimulacija odraz-bolj--šega in kvalitetnejšega-del? posameznikov, obenem pa mera zagotoviti večjo .gospodarnost, v posameznih -T02/D, DSSS -i» v- DO Steklarni kot celoti...*. Glede na nekatere očitne -napake v dosedanjem .-stimulativ-' pem-nagrajevanju*-naj .skuša- komisija najevidentnejša -neskladja v čim krajšem -času ugotoviti - in naj predlaga delavskemu svetu PO, kako-jih odpraviti, - — Komisija mora svoje delo opraviti najkasneje do 1. 10. 1982 in predložiti delavskemu svetu . DO predlog? novega akta ¿P - stimulativnem nagrajevanju delavcev, ki združujejo delo v TOZD in DSSS v DO Steklarni Hrastnik. Strokovne službe v DO steklarni Hrastnik so dolžne - nuditi komisiji vsestransko pompč in ji dati- na razpolago vse zahtevane s podatke) 'ki jih -komisija'potrebuje pri svojem delu. Komisija -naj prične z -delom takoj-, njeno 1 sejo pa skhče IOK DO Steklarne Hrastnik. Prav tako 'je komisija dolžna, da o poteku dela, o ugotovitvah in težavah sproti seznanja delavski svet DO, in sicer tako, da predsednik- komisije sodeluje na 'vsaki seji DS DO. 1 \ f. Uresničiti svobodno menjavo dela Delavski svet je imenoval še eno komisijo, in sicer za priprav vo predloga dopolnitev samo- upravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med delavci TOZD in delavci DSSS. Člani komisije so: Drago Kreže — predsednik, Maks Mrcina — član, Inž. prvin Predovnik član, Zdenko Fabjan — član, Matija Koritnik — član, Franc Vidovič —* član. Komisija mora delo opraviti v roku enega meseca ali natančneje do 15. julija. Ureditev notranjega transporta'■ V delovni organizaciji je večkrat prisotën problefn notranjega’ transporta, kar je največkrat vzrok kadrovska problematika .kot tudj. okvare, samih viličarjev. 'Na ta problem je že opozorila tudi samoupravna' delavska kontrola DO, V cilju, ! da se ta problematika čim ustrezneje, češi-, Kf delavski svet DO zadolžil razvoj-no-investicijski sektor, da , pripravi ■ -predlog -Organizacijebotra1-njega transporta v DO, pri čemer naj upošteva tudi povečanje proizvodnje. §1 Za okvare n?' viličarjih sd mnogokrat odgovorni* delavci gami. Zakaj je disciplinska komisija zoper Jelokovič Jožeta II, ustavila postopek, ker je z viličarjem divjal po obratu, pa bo morala delavskemu Svetu podati- obrazložitev. Pritožbe ■ - DS DO je- na seji dne 16. 4. 1982 sprejel sklep o "povišanju najemnine garaž, ki so v lasti DO Steklarne Hrastnik, in sicer od 15 din na 250 din. . Zoper ta -sklep je skupina uporabnikov vložila pritožbo, o kateri so člani DS razpravljali ,ter bili soglasni, da je višina najem- Delavska kontrola DO Sredi -meseca-junije -sej je drugič v--novem mandatu - sestala samoupravna delavska- kontrola delovne organizacije. ¥- eni izmed točk dnevnega reda jes sestavita program svojega dela za obdobje delovanja, te-,ga irna pred seboj; --. Naloge; delavske- kontrole so številne, Pri ^st.avijanju-svojega -prb-. grama ,deia,se*'je--Si3K>DO Opirata predvsem ~sra ¡določila 'Zakona:- ' o združenem deluj statuta ©.O ter-riai vodil/ lu jih je"' delavskimikontrp'-: lam'posredovalk' Služba' družbenega knjigovodstva: • , V pr-ograimi' i rdela ge i ople&ettla: naloge, iki so: sbainega -značaja, -kot naloge,ČM .jih bo*izvrševala občass-no ali pa le v izjemnih prmverlh.v ' Kot -s-talna-malogaje-opredeljeno. spremljanje .-periodičnih oziroma-zakJijuičinfe- ra&uno»;,-ob tem-pa* bo še zlasti -.prev.erjaia . če spunfor-m-a-pije --Vi -doseženihv-pošlpvnih..- iez-u-1*. latih .--in predlog -O;, razdelitvi sredstev dohodka in -čistega dghodika». pravočasno posredovane .delavcem. Spreip/ija-la- ;lbb tudi /postopke/spre-jemanja .Odločitev o Začasni in končni' delitvi’ ustvarjenega dahod-: ka. : Pri štroškth-fbo preverjala, če so štfošikiina1 enoto' ■proizvoda'/' ali po. deležu -V’-štruikturi. eene ■'vecjikkbt bi smeli: ¡biti po normativih. nine, ki naj bi jo v prihodnje uporabniki garaž plačevali, primerna, zato pritožbi niso« ugodili. DS je že sprejel stališče, da v kolikor uporabniki niso zainteresirani za to najemnino, garaže odprodajo družbeno pravni osebi, t. j. samoupravni stanovanjski skupnosti Hrastnik. V kolikor •pa -stanovanjska ' skupnost za to ne bi bila zainteresirana, pa se bodo prodale po z zakonom določenem postopku (na licitaciji). —0— Na DS DO je prispela -ttidi' pritožba stanovalcev samskega doma Podkraj, in sicer zoper sklep o povišanju stanarine v samskem domu. V pritožbi stanovalci navajajo neupravičeno • povišanje najemnine kar utemeljujejo z nemogočimi stanovanjskimi razmerami (pokvarjena okna, potrgane električne napeljave in podobno). Na osnovi razprave,' v kateri’ je bilo postavljeno -tudi vprašanja-1 o -vzrokih.-takega stanja, je bil za-Mjuček naslednji: Na delih in nalogah . vodjo. > samskih % i domov -je d.elavec, •-ki; je ctelža»;; da /Skrbi za red v samskih domovih-ln ugotavlja ■ okvare -ter -povzročitelje okvar, ki morajo škodo tudi povrniti. Poročilo-o tem kakšno-je trenutno stanje -v tem .samskem domu, do prihodnje seje DS pripravi vodja sanjskih domov, - Glede višine stanarine v samskem domO (450 dih) za katero je v pritožbi'havedpno, da je/pre-Visoka, pa je DS sklonil''dS: pritožbi ne' ugodi, kaj ti ob tako povečanih .štroških' ' vzdrževanja', energije ter drugih' štroških, ©M tožba "rti utemeljena. " Po žhpisniku' pripravila Mili"Kobal ’ izdelala program Preverjala pa bo -tudi' .idrUgé' stroške kot sol reprezentanca, reklame, propagande, dnevni/e/ kiloí metrine, potne otroške kot 'tudi vsebino- -izrednih izdatkov/'. Celo -vrsto - nalog ima samoupravna -delavska kontrola. tudi .,y-primeru, če delavna -organizacija ppsl-uje-z. im-otnjaun, oziroma. z iz-: gubo. - . Seveda- upamo.- da do -takih'-pfi-merov ne bo prišlo. Ce pa bi Ob periodičnem ¿-oziroaia- szaključnjeni - računu de izgube le prišlo,'-bo delavska kontrola ¿previepjalat % -.. — če je v .določenem roku uveden -sanacijiski-postopek,:'-.-—: če-je v določenem roku -sestavi] mi prdgráim uiMrepoV’Zaj-fcíi-tje izgube- im1 odpraV/e' vzrokov;-ki* /sb pripeljalb/do' izgube; ' -' /.»r .preverjala,, ée je plan, iisklár , jen s .programom, ukrepov,‘.-L - .:•=& preverjala,!, če je' program-Zuv. kfepov 'piavDČashoJ-.poislairtpristauja nim organoma (t,- ji r službi.-. d*užbe>-. nega' - knjigov-odstva^ > ’ skupščini družbeno '.političae- .skupnoStije tet’ prev%'etanikom!i'sana¡eije!j. -- V času" priprav 'jgl izvajanja inventure ¡bo. SDKT.pre-kei-jala » - če-J srn:bale pr-aváiíné. ift. pravo-, časno imenovane popisne -komisij« ter zadostno Število :komisij/. -. (Nadaljevanje na 9.'s(Tani) Uo kdaj še m Od 676 žensk, ki trenutno delajo v kemični in nekovinski industriji tudi na nočni izmeni, jih v Steklarni dela kar 424 ali kar dve tretjini. Zato ni slučaj, da je ob reševanju nočnega dela naših žena naša DO še posebej izpostavljena. Vsaka delovna, organizacija, v kateri, ženske delajo na nočni iz-meni si mora pridobiti ustrezno privoljenje od republiškega komiteja za,, delo. Komite za delo pa privoljenje izda, potem, ko mu delovna organizacija predloži program zmanjšanja nočnega dela in izdata soglasja pristojni inšpekcijski -organ ter Republiški odbor sindikata v katerega so vključeni delavci prizadete delovne organizacije.. Tako približno je zapisano v zakon o delovnih razmerjih in še nekaterih drugih predpisih. V TOZD dekorirnica s satinirnico delavke opravljajo nočno delo le takrat, ko je nujno potrebno. S postavitvijo še ene žgalne peči pa bo nočno delo y tej temeljni or-- s ganizacij i povsem odpadlo Naši delovni organizaciji je bilo dovoljenje za opravljanje nočnega dela izdano'le do 30. 6. 1982-. Za letošnje leto namreč delovna organizacija glede na tehnološki proces - ni- mogla predložiti takšnega •programa, v katerem bi se število delavk’ na nočni izmeni bistveno zmanjšalo. . Problematika;. nočnega dela žena . v . kemični in -nekovinski in- dustriji — to je bila glavna oziroma edina točka- dnevnega reda 2. razširjene seje izvršnega odbora Republiškega odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije Slovenije, ki je bila. 18. junija v Steklarni Hrasta nik. Na seji so bili poleg članov omenjenega odbora prisotni’ še: predstavnik izvršnega’sveta skupščine občine Hrastnik, predstavnika občinskega in medobčinskega sveta zveze sindikatov, predstavnik Republiškega komiteja za delo in seveda predstavniki oziroma strokovni delavci iz Steklarne Hrastnik ter družbenopolitičnih , organizacij. Ogled proizvodnega procesa in pa bris prizadevanj delovne organizacije, da bi zadovoljili pogojem na osnovi katerih bi , Republiški komite za delo izdal dovoljenje za neko daljše časovno obdobje, to je' bila osnova za široko razpravo, ki Se ni izognila Vprašanju, ¡kako še izboljšati delovne pogoje, Vprašanju, na kakšnem- nivoju opremljenosti oziroma mehanizacije je v svetovnem merilu Steklarna Hrastnik in kakšne so možnosti posodobitve posameznih del, kot-tudi vprašanju,- kaj bi pomenila ukinitev nočnega dela v ekonomskem »smislu zaposlovanja delavk. Prav tako razprava ni ■ šla mimo vprašanj nagrajevanja nočnega,, dela žena, urejenosti-, otroškega varstva in seveda ' najbolj aktualnega vprašanja, do kdaj bi nočno delo v Steklarni Hrastnik dejansko lahko odpravili. v. razpravi pa so bila izražena tudi Stališča izvršnega sveta in skupščine občine Hrastnik, občinskega ter medobčinskega sindikalnega sveta. Vse omenjene institucije So v problemu nočnega dela žena v Steklarni Hrastnik razpravljala ter podprle prizadevanja, da si delovna organizacija pridobi ustrezno dovolj en j e. ■ In kakšna.je vsebina zaključkov-seje? Na podlagi .razprave, ki Nočno delo delavk v tozdu avtomatske proizvodnje je že posebno tež-ko, predvsem zaradi dolžine delovnega tedna Za delavke v,TOZD ročne in polavtomatske predelave steklene mase je nočno delo naporno tudi zaradi večjih fizičnih obremenitev je potekala v Zveži z nočnim delom žena y Steklarni Hrastnik je bilo ugotovljeno, da sindikat in samoupravni organi obvladujejo položaj in da se zavedajo; dolžnosti, ki- pogojujejo izdajo soglasja za opravljanje nočnega dela žena, zato bo Republiški odbor sindikata delavcev kemične in nekovinske.industrije na -tej seji sprejete, zaključke posredoval- Republiškemu odboru zveze sindikatov Slovenije in Republiškemu komiteju, za delo. Republiški odbor sindikata ke- Problem nočnega dela se vnese tudi v dokumente srednjeročnega plana delovne organizacije oziroma v plan do leta 20'00, kjer naj bo poudarek na prizadevanju izboljšanja delovnih pogo jev in postopne odprave nočnega dela žena, brez opredelitve natančno določenega roka. Vzporedno z osrednjo- točko dnevnega reda. pa so na sestanku bili izpostavljeni še nekateri problemi kot npr. štiriizmenško delo, varstvo otrok, ter vprašanje rednega letnega dopusta za de- V svetu že poznajo povsem avtomatizirane kontrolne linije, katerih cena' trenutno presega naše finančne možnosti, a tudi prostorske možnosti so omejene mične in nekovinske industrije, daje pozitivno mnenje za nadaljnjo izdajo soglasja za nočno- delo žena v DO Steklarni Hrastnik, ker meni, da v tej delovni organizaciji izpolnjujejo večji del zahtev,, ki- pogojujejo izdajo tega soglasja. DO Steklarna Hrastnik mora izdelati za leto 1983 program, iz katerega ho razvidno zmanjšanje nočnega dela žena v tistih proizvodnih. obratih, kjer delovni proces to dopušča (TOZD 3 in delno DSSS). lavce, ki delajo nočno oziroma ma štiriizmenško' delo. Tudi ta lavce, ki opravljajo nočno oziro-vprašanja terjajo posebno obravnavo oziroma zavzetost sindikata'. Mili Kobal KAJ MENITE O TEM VI? S' člankom Ura teče ;— nič ne reče, so se v marsikomu zbudila razmišljanja o mnenjih, ki so jih izrazili upokojenci. Vsekakor smo ugotovili, da je članek pri mnogih' vzbudil zanimanje, saj so ga številni prebrali, mi pa smo zapisali mnenje nekaterih sodelavcev. Marija Kmet, ekonom, 12 let delovne dobe Razgovor z upokojenci sem z zanimanjem preibrala in lahko rečem, da se tudi sama strinjam s tistim, ’kar so izrazili. Predlogi po stikih z delovno organizacijo, o-gledih tovarne, se mi zdijo drobne želje, ki bi jim bilo dejansko treba ustreči. Sploh pa bi se morali spomniti na -naše upokojence vsako leto ob dnevtu steklarjev. Toliko let so ti upokojenci vložili v gradnjo in Tast naše tovarne, da si takšno pozornost prav gotovo zaslužijo, Precej delovnih-let je _še pred mano, ¿vencFSr pa, če razmislim, bom verjetno tudi sama imela 'podobne želje po ohranitvi stikov s Steklarno Hrastnik in podobno, in mi bo zelo veliko pome-, nilo, če se mi bo to uresničilo. Pogosto je ocena, da mladi ne znamo ceniti truda in vloženega dela starejših generacij; Mislim, da kaj takega ne moremo trditi za večino. - Danes sicer živimo in delamo v ugodnejših razmerah, vendar to še ne pomeni, da ne bi znala spoštovati in Ceniti vsega tistega, kar je bilo treba prestati, in vložiti v času izgradnje domovine m konkretno tudi naše tovarne. O. samih pokojninah sem veliko razmišljala, pa me je kljub temu presenetila navedba ene od upokojenk, da ima okrog 3.750 din pokojnine. Ne glede na to, da nima polnih 35 let, se mi zdi to strašno nizka pokojnina ih če si predstavljam, da ta delavka ne bi bila poročena oziroma bi morala preživljati še otroke, se resnično sprašujem, kako bi bilo to mogoče, Tudi z najnižjo pokojnino okrog 5.200 dinarjev se je danes bolj težko prebijati skozi življenje. Način povečevanja pokojnin pa je sploh zgrešen in ne razumem, zakaj se ne uvidi, da odstotno povečevanje pokojnin, prinaša več edinole tistim, ki imajo večje pokojnine. Mislim, da so naše pregledalke glede odmere pokojnin v glavnem pristale pri najnižjih; pa so vendarle dolga leta težko delale, malico dostikrat pojedle kar stoje in delale naprej, danes pa za vse to, za vsa leta odrekanja in naporov, tako Skromno plačilo; Vsem, pa v' času upokojitve zdravje niti možnosti ne dopuščajo, da bi še kaj dodatno’ zaslužili. • Ivan Oberčkal, izmenski vodja, 15 let delovne dobe' Steklarski praznik — 22. julij bo nujno organizirati tako, kot že leta poprej, da se tudi po tej poti ohrani stik z upokojenci. Menim, da je pri tem potrebno priznati napako, ki je bila storjena pri organizaciji v minulem letu. Redno se udeležujem srečanj v Gorah in upokojenci so vedno prišli v precejšnjem številu. Srečanje z njimi pa je vedno zanimivo, saj šeni dostikrat srečal tudi take, ki jih nisem videl že dolgo vrsto let, Naših. upokojencev je kar. precej in morda bi v njihovih vrstah veljalo razmisliti o predlogu, da se kot upokojenci Steklarne Hrastnik tesneje organizirajo in povežejo ter se tako vzpostavijo stiki z delovno organnizacijo. Mislim, da smo v Steklarni vedno pripravljeni prisluhniti njihovim pobudam. Tako bi se laže dogovorili tudi glede ogledov tovarne. Za tiste, ki so v pokoju že 10, 15 ali več let bi to vsekakor bil dogodek, saj je tovarna rastla, napredovala, se mo-derniziirlaa.. Z oceno glede nizke odmere pokojnin se strinjam. Tu ni možno enostavno reči: »¡Kolikor so. zaslužili, toliko imajo«. Vedeti je treba, da je šel v preteklosti vsak dinar v izgradnjo tovarne; nabavo novih strojev, da se je zavestno pozabljalo na osebne, dohodke delavcev. In danes? 'Za vsa leta pripravljenosti, požrtvovalnosti in odreka.-, nja, v njihovih pokojninah ni sledu o minulem delu. , Slavko Jelenc, strugar, 7 let delovne dobe Naša temeljna organizacija je sorazmerno milad kolektiv in imamo le .nekaj Upokojenih članov. Stike z njimi ohranjamo, čeprav-morda v obliki drobnih pozornosti, kot so na primer novoletne čestitke. Tudi na družabno srečanje, ki smo ga organizirali, smo jih povabili in z veseljem so se odzvali. Stabilizacija, ki jo sicer srečujemo na vsakem koraku, ne sme vplivati na odnose med ljudmi, da bi le-te okrnili ali celo opustili. Zato mislim, da bo treba tudi o organizaciji steklarskega praznikai razmisliti,:- tudi-V luči želja in pričako--vanj upokojencev. Mlad sem še in si sam sebe danes težko zamišljam v pokoju, vem pa, da bi se tudi sam čutil prizadetega ob ukinje-nju srečanj in stikov, ki so bila sicer dolgoletna praksa' Danes delamo v tovarni, za katero so oni pred nami že ogromno prispevali, mi z mladinskimi akcijami praktično le spoznavamo vse tisto, kar so oni doživeli. Razmišljal sem tudi o.nizkih pokojninah, kot sem zasledil v članku. Priznati moram, da si je težko predstavljati, kako s tako majhno pokojnino sploh preživeti. Mari Brečko, administrator, 34 let delovne dobe Tudi sama sem pred upokojitvijo in sem izkusila tudi tista težja leta, ko smo dajali in prispevali vse za izgradnjo, za boljši jutri, ko se niso tako pripravljali in rasli osebni dohodki. 1 Poudarjanje tega ni potenciranje in pretiravanje, temveč dejstvo, kr so ga mnogi občutili na lastni- ko ži, posebno boleče pa takrat, ko so prejeli odločbo 6 odmeri pokojnine. To je precej-grenko, saj so dolgo vrsto let težko delali, v čisto drugačnih razmerah, kot so današnje. Kako bom čas upokojitve preživela jaz? Vsekakor imam pre-‘ cej načrtov, želja. Za gospodinjo dela nikoli ne zmanjka. Lotila se bom tudi marsičesa, Za kar sedaj ni nikoli pravega časa, ko si razpet med službo in gospodinjstvom, vsekakor si bom prizadevala, da tudi prihodnja leta preživim aktivno, polno, dokler mi bo zdravje Zvone Sihur, ključavničar, 13 let delovne dobe V naši temeljni organizaciji smo preko osnovne organizacije sindikata ohranili stike z upokojenci. Vsako leto jih povabimo na občni zbor sindikata in jz veseljem se odzovejo v ikar precejšnjem številu. V preteklih letih smo se vključevali pri reševanju problemov u-pokojencev glede izračuna pokojnine —- zaradi 4. izmenskega dela. Na takšnih srečanjih se pogovorimo : o sedanjem delu, problemih, obujajo spomine na svoja delovna ieta in kažejo zanimanje za to, kako delovna organizacija posluje danes, s kakšnimi problemi se srečuje. Upokojence’ povabimo, tudi Inovacija je določeno novó spoznanje ali Zamisel, ki se porodi z opazovanjem neposrednega delovnega okolja ali delovnega mesta iii z razmišljanjem kako sedanje ata-, 'nje prilagoditi novim boljšim .pogojem dela'in ga uskladiti posebnim njegovim zahtevam. S stališča •tehničnega varstvaao inovacije zasnove „ih idejé za nové varnostne naprave, napeljave, orodja, proizvodne procese in tehnološke postopke,' 'ki realizirane vodijo k boljšemu in učinkovitejšemu varstvu člbveka pri delu. Invencija je zasnova ideje • — inovacija pa njena réalizacija. Inovacijski proces je programirane porajanje inovacij in njihovo sistematično pretvarjanje v inovacije. Izum je nova rešitev določenega tehničnega in drugega podobnega problema, ki, jo je mogoče uporabiti v industrij Siji ali 'kakšni drugi gospodarski dejavnosti. Ža izum je značilno, da rešuje le tehnični problem, da mora biti zavest objektivna, da je uporabna in da jo je moč poljubno ponavljati. Z gospodarskega vidika je izum naj-višja Oblika pri ustvarjanju tehničnega napredka. Tehnična, izboljšava je tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo zmernih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se doseže večja storilnost, boljša kontrola proizvodnje in bolj učinkovito varstvo ljudi na delovnih mestih. Tehnična izboljšava operira z znanimi tehničnimi sredstvi oziroma postopki in neti neposredno ekonomsko korist. Koristni predlog pomeni racionalnejšo rešitev; ali: izvajanje katerekoli funkcije v organizaciji združenega delá. Področje varstva ljudi .pri delu je posebno primerno za množično inventivno 'dejavnost zaradi hitrega' spreminjanja proizvodnih in tehnoloških postopkov, kjer so še kako potrebne neprestane izboljšave delovnih pogojev in s tem varovanje človeka na delovnem mestu. Pri tem so delavci na ogroženih delovnih mestih ih opravilih neposredno motorizirani za odpravo, bodisi ‘nevarnosti na delovnih na strokovne ekskurzije, če je prostor in tudi tu se z veseljem odzovejo, To so le drobni primeri, kot delovna organizacija pa moramo nadaljevati s tem, da ohranimo stike z .upbkojenci. Tudi- si; cer menim, da upokojenci v . Steklarni niso »odpisani«; še vediio lahko kandidirajo za stanovanje če imajo nerešeno stanovanjsko vprašanje. V TOZD 5 sta med prosilci še dva upokojenca. Tudi o ogledih tovarne bi lahlko' še razmislili, saj je bila zadnja možnost ob otvoritvi linije kelihov, ki jo morda marsikdo ni mogel izkoristiti. -pripravah in napravah bodisi drugih psihofizičnih težavah pri svojem delu. Tu pa ne gre samo za ožje področje tehničnega in zdravstvenega varstva,. marveč tudi za varstvo delovnega okolja in zavarovanja ljudi pred požari’in eksplozijami med delovnim procesom. Pri programiranju tehnoloških inovacij gre predvsem za tehnologijo izdelave, pri čemer pričakujemo učinkovito tudi’ varnost ljudi pri delu, zlasti manjši telesni in duševni napor, manj utrujenosti in izčrpanosti, kakor tudi odpravljanje- različnih motenj delovnega o-kolja izboljšan medfazni, in notranji transport, prihranke ha energiji in materialu, času izdelave, manjšo obrabo orodij, delovnih priprav in naprav, opreme ter znatno povečanje zmogljivosti. Ohrabrujoča so dejstva, da v inventivnem delovanju vse bolj sodelujejo delavci iz neposredne proizvodnje, ki s tem uveljavljajo svoje napore za neprestano rast proizvodnje in njeno izboljšanje. S prikazovanjem dejštev ije treba odstranjevati nezaupanje, zavist in druge podobne oblike odpora. Res je, da izumiteljstvo ni poklic in včasih preteče precej časa od ideje do realizacije, toda potrebno je vztrajati. V izumiteljstvu sodeluje veliko ljudi” in odškodnino je treba dati ne samo tistemu, ki ima-idejo, marveč tudi drugim, ki zadevo tehnično uresničujejo ali u-veljavljajo in plasirajo, to se pravi speljejo do zadnje točke procesa. Večjo'pozornost bo, treba posvetiti mobiliziranju potencialnih inovatorjev, ki so zaradi ponekod še neustreznega stanja in mentalitete, vodilnih struktur premalo, zainteresiranosti za inventivno delo. Vlogo človeka in humanizacijo dela še vedno zapostavljamo. Znanost je vsestransko osvetila in preučila možnosti proizvodnje in njegovega razvoja, pri tem pa ugotovila, da je optimalen učinek pri delu dosežen le tedaj, če smo omogočili na delovnem mestu ustrezne, to je varne in zdrave pogoje dela. SVD’ Zapisala: Jasna Rižner-Kosm- Inventivno-inovacijska dejavnost Naš razgovor Prijetno so zvenele besede slavnostnega govora na slavnostni seji Skupščine občine Hrastnik v katerem je predsednik Izvršnega sveta nizal uspehe, ki smo jih kljub težki gospodarski stiuaciji dosegli v občini Hrastnik. Vendar pa nas splošno stanje na področju gospodarstva sili v razmišljanje, kako delati, da nam bo vsebina našega dela tudi v prihodnje prinašala uspehe in zadovoljstvo. Nekaj vprašanj o tem'smo zastavili predsedniku Skupščine občine Hrastnik, tovarišu Franju Krsnik. Takole je tekel naš razgovor: Kako ocenjujete položaj občine Hrastnik v primerjavi s splošno gospodarsko situacijo v Jugoslaviji oziroma Sloveniji? Položaj gospodarstva v olbčini se bistveno ne razlikuje od položaja gospodarstva v SR Sloveniji in Jugoslaviji, saj odvisnost presega Občinske meje. Naše delovne organizacije ves repromaterial in surovine kupujejo drugje. Na splošno smo v preteklosti premalo storili, da bi si zagotovili S dovolj surovin doma, moramo nekatere, celo uvažati, to pa sedaj,-ko imamo takšne Obveznosti do.tujine, ostaja vprašljivo. Trenutno oskrba z repromaterialom ni kritična, vendar nas to ne sme uspavati. Družbenopolitično, samoupravno in strokovno moramo storiti vse, da bomo kritične trenutke čim manj boleče prešli. Na .ekonomskelm področju čedalje bolj ugotavljamo, da je potrebno, če hočemo uspešneje gospodariti, združevati sorodno proizvodnjo ki se medsebojno dopolnjuje. V občini Hrastnik na tem področju ni bilo storjenega ničesar oziroma razen trgovine in gostinstva. Že več let pa so znane pobude za integracije Steklarne in Sijaja. Kakšno je vaše mnenje o tej problematiki? Samoupravno povezovanje na dohodkovnih odnosih v reproce-lote je osnova našega družbenoekonomskega razvoja. Praksa nam kaže, da sredine,■ ki so se na teh osnovah povezale, sedanje težave lažje premagujejo in temu primerni so tudi ' rezultati. Odgovor na konkretno vprašanje bo potrebno iskati znotraj sredin, ¡ki so omenjene. • Vse subjektivne sile v obeh sredinah bi motale pripraviti strokovne podlage, ki bi omogočile, da se v. razpravah delavci opredelijo ali povezovanje na dohodkovnih odnosih daje boljše rezultate, kot jih dosegajo sedaj in ali tako povezovanje pomeni tudi povezovanje v reproceloto. , V občini že več let dajemo prioriteto vzgoji in izobraževanju in delno tudi urejanju problemov v krajevnih skupnostih. Ali se vam ne zdi, da nekoliko 'zapostavljamo gospodarstvo, ki pa je temelj za razvoj-vsega ostalega? ■ Vzgoja in izobraževanje imata ^prioriteto v skupni porabi in se ne dci primerjati z gospodarstvom. -V nisem srednjeročnem planu smo' mi opredelili nosilce/raz vo j a in. to so delovne organizacije ne pa, družbene dejavnosti. Res pa je, da v gospodarstvu ne beležimo večjih vlaganj z izjemo Tovarne kemičnih izdelkov. To pa ni posledica zapostavljanja gospodarstva, ampak splošne gospodarske situacije. Bančnih sredstev za naložbe ni, lastna sredstva so premajhna, sovlagateljev pa tudi ni toliko, da bi investicije pričeli izvajati, Iz_ tega Stanja bi kazalo potegniti določen poduk, razvoja in investicij ni možno izvajati brez programa. Ko so (bili ugodnejši pogoji za investicije nismo imeli programov, sedaj imamo programe ko so se pogoji zaostrili in prednost imajo samo tisti programi, ki so izvozno-konver-tibilmo usmerjeni ali programi s prioritetno preskrbo. Smo v času, ko je v naši družbi zares potrebna stabilizacija, ki naj bi-oživila gospodarsko dejavnost in preko nje celotno družbeno življenj e.'V sklopu teh vprašanj poznamo stališča, do uvajanja samoprispevkov občanov, ki' so glede na stanje v gospodarstvu in glede na padanje kupne taoči negativna. V prihodnjem letu naj bi bil ponovno uveden samoprispevek namenjen za ureditev centra usmerjenega izobraževanja v Trbovljah. Kakšno bo stališče občinske skupščine do uvedbe tega samoprispevka? V SR Sloveniji smo 'pričeli z družbenopolitično akcijo, da je treba programe samoprispevkov globlje presojati. Precej programov je bilo takšnih, ki so bili namenjeni naložbam v negospodarske investicije, katerih aktiviranje je terjalo dodatna sredstva za funkcioniranje in vzdrževanje, kar je v precejšnji meri vplivalo na inflacijo. Razprave, ki potekajo niso usmerjene proti samoprispevkom! terjajo le drugačno presojo za katere namene se ¡bodo sredstva koristila. Tudi, v naši Občini razmišljamo o novem programu za IV. samoprispevek in prav je, da o tem širše razpravljamo že sedaj v fazi zasnove. Po že sedaj Znanih izhodiščih se sredstva samoprispevka lahko porabijo tudi za. novogradnje in adaptacije, ki pomenijo nadomestitev ali posodobitev določenih prostorov v ■ ustvarjanju; bolj-, ših pogojev, kar pa v primeru centra usmerjenega izobraževanja v .Trbovljah je. Celodnevna osnovna šola je naša skupna naloga in skrb, kako bomo to realizirali, zavisi od nadaljnjega podružbljanja vzgoje in izobraževanja in Vključevanja zu- nanjih sodelavcev v proces izobraževanja. So pa tudi druga področja, pomembna za občane in delovne ljudi, ki niso v celoti urejena, predvsem na področju komunalnih naprav ¡(voda, kanalizacija, ceste, PTT idr.). Glede na gospodarsko situacijo in potrebe, ki se kažejo, se verjetno ne bomo mogli samoprispevku odpovedati. Kako ocenjujete razvoj gospodarstva pa tudi občine na sploh za prihodnjih deset let? Izhod iz sedanjih zaostrenih gospodarskih razmer jev samoupravljanju in delegatskih odnosih. Zato je potrebno, da te odnose krepimo in razvijamo, saj odločitve, sprejete, na samoupravni podlagi zavezujejo vse, da Sklepe realiziramo. Preprečiti in onemogočiti je potrebno vse posameznike in skupine, ki na glas razmišljajo, da je za nastalo situacijo krivo samoupravljanje in dokazati, da je izhod iz sedanje situacije samo v samoupravljanju in delegatskih odnosih. Smo na začetku III, mandata delegatskih skupščin. Imamo "izvoljene nove, delavoljne delegate, zato je naša skupna skrb, da Čeprav, teče že tretje leto, od kar je bil sprejet Zakon o temeljih sistema cen in . družbeni kontroli cen ter drugo leto izvajanja tega zakona, se še vedno pojavljajo veliki problemi pri uresničevanju sistema in politike cen v praksi. Sprejeti so bili številni podzakonski predpisi, ki podrobneje razčlenjujejo posa-’ mezne člene iz zakona, organizirani seminarji,- na katerih teoretično pojasnjujejo predpise, na vprašanja iz prakse pa se največkrat -težko dc/bi natančen odgovor. Toda kljub vsem proble-- mom cene vsi povišujejo, tako da skoraj vsakodnevne podražitve niso nič novega. Tudi letos je bil sprejet dogovor o oblikovanju cen v letu 1982. Povprečno naj bi se cene ne dvignile' več kot 15 %, kot je tudi zapisano v zvezni resoluciji. Iz dogovora izhaja Program izvajanja politike cen v letu 1982, ki predstavlja samoupravno in po delegatski poti sprejete okvire ter znotraj njih tudi obveze, kako naj se usklajujejo cene v tekočem letu. Ti programi so bili sprejeti po posameznih splošnih združe-. njih in naj bi se vsaka organizacija združenega dela po njih ravnala. Tako je bilo v začetku, leta dogovorjeno, zapisano in podpisano, dejanska situacija pa je povsem drugačna. Nekateri že izjavljajo, da cen ni mogoče zadrževati v okviru načrtovanega zvišanja, ker se ne uresničuje skor raj nič tistega, .kar smo načrtovali. Po podatkih za prve štiri mesece letošnjega leta so cene industrijskih izdelkov narasle za približno 46 % letnega okvirnega plana, cene na drobno za približno 50%, cene storitev ža 54 % in življenjski stroški za približno '60%. jim zagotavljamo vse pogoje za delovanje, in prepričan sem, da rezultati ne bodo' izostali. Ze na samem začetku smo storili pomembne pozitivne premike v pripravi gradiva, dostavi gradiva in organizirali posvet z vodji delegacij, kar bistveno vpliva na delo delegacij. V združenem delu in 'krajevnih skupnostih bo potrebno delegacije upoštevati kot samoupravna .telesa, Vaše želje občanom Hrastnika? Nadaljnji razvoj naše občine je v prvi vrsti skrb nas občanov. Ce bomb dogovore spoštovali, jih sprovajali v življenje, potem ham se ni treba bati prihodnosti. To je tudi pogoj za ustvarjanje boljših pogojev življenja v krajevni skupnosti. Nekaj pa lahko storimo takoj in brez dodatnih finančnih sredstev, to je varstvo našega okolja. Vse preveč imamo divjih odlagališč smeti in drugega materiala, kar ni samo grdo za videti, ampak je zdravju škodljivo. Zunanji videz bi lahko bil 'drugačen, če -bi vsakdo .znal sebe kontrolirati. | Mili Kobal Nekdo je malce ironično, vendar z veliko resniee zapisal, da bo težko zadržati cenovne atlete na 15-odstotnem koraku, ko so že zelo navajeni na veliko daljše skoke. Ce ne bo uspelo zadržati načrtovane rasti cen, to pomeni, da je vsak dogovor, ki je bil podpisan, brez veljave. Po drugi strani pa, če bodo ekonomske zakonitosti zaradi odprave nesorazmerij nujno terjale spremembe cen, »15 litrski lonec« pa bo že poln, se bo treba zaradi podpisa na papirju odreči podražitvam kot se je konec prejšnjega leta tudi zgodilo. ¡Zaradi tega skušajo organizacije združenega dela čimprej doseči povišanje cen svojih proizvodov in storitev iz strahu, da ne bi za njih zmanjkalo prostora kot pa zaradi ekonomske upravičenosti. V takih razmerah se lahko vprašamo, ali je cena resnično izraz delovanja ekonomskih zakonitosti, zlasti tržnih zakonitosti, v razmerah socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in planskega usmerjanja vseh tokov družbene reprodukcije. In kako smo v' Steklarni izvajali politiko cen v letošnjem letu? Pripravili smo precej obširno dokumentacijo v skladu z navodili o povišanju cenikov Republiški skupnosti za cene Ljubljana, v kateri smo utemeljili naš zahtevek za povišanje cen. Ravnali smo se po Programu, ki je bil sprejet na splošnem združenju rudnikov' in industrije nekovin Slovenije in nam je po 60-dnev-nem roku svet Republiške skupnosti za cene 19. 3. 1982 odobril 15% povišanje Cen. Majda Krošlin Politika cen v letu ’82 CENE - IZRAZ DELOVANJA EKONOMSKIH ZAKONITOSTI? Prispevek k stabilizaciji Izobražujmo se Če kdaj, potem v sedanjem trenutku bolj in bolj spoznavamo pravo vsebino besede stabilizacija. Če jo bomo hoteli uresničiti, bomo zato morali uporabiti mnoge načine in mnoge poti. Gospodarska gibanja v svetu so taka, da je potrebno iskati re--šitve, ki omogočajo doseganje boljših ekonomskih efektov. Razvite zahodne države s. kapitalističnim gospodarstvom se poslužujejo skrajno profesionalnega pristopa k iskanju skritih notranjih rezerv. Razumljiv je razlog za tako,temeljitost: gre za zaslužek, za profit, le-tega pa ni, ali pa je bistveno zmanjšan in celo ogrožen obstoj določenega proizvajalca-, ee zanemarja katero od komponent, ki vplivajo na uspešnost v poslovanju. Razumljivo je, da ne moremo direktno primerjati kapitalističnega gospodarstva in njegovih pogledov na dobiček z našim samoupravnim in- socialističnim gospodarskim sistemom. (Prav tako se ne morejo šablonsko prenašati vzorci uspelih rešitev niti v našem; jugoslovanskem prostoru, kaj 'šele iz kapitalističnega v naše gospodarstvo, Vemo, da je poleg sistema, ki je v tem primeru bistveno drugačen, tudi sicer niz specifičnih .okgliščlu, ki jv,! določenih pogojih - različno, vplivajo na rezultat. Vendar pa je vredno razmisliti ob določenih primerih -uspešnega gospodarjenja, četudi gre za'zahodno, kapitalistično, tovarno, , še posebej, če je-predmet poslovanja enak našemu. Primer za to je članek v- reviji «Glass' International-« - (marec 1982), ki opisuje uspelo poslovanje- avstralske tovarne svetil Kempthorn Lighiting Company. Iz -obširnega gradiva je moč razbrati,'da je ta-tovarna V zadnjih dveh desetletjih dosegla zavidljive uspehe in- vlaga danes velika -sredstva-v nadaljnji -razvoj — tako na področju steklenih izdelkov kot pa področju kovinskih delov — armatur. Ključ za,.razcvet poslovanja, tiči 77- po- navajanjih omenjenega članka — v dejstvu, da je Itoyama —. steklarna leta 1960 združila načrtovanje, proizvodnjo in prodajo steklenih de- lov ter armatur. Verjetno so uspešnemu razvoju te firme botrovali tudi drngi razlogi, taki, ki jih v Jugoslaviji ni: Najbrž pa je glavna zasluga uspeha V poenotenju nastopa proizvajalca steklenih delov in . armatur. Se posebej, ker take primere poznamo tudi drugje, sicer žal spet na zahodu: firma Putzler, Limburg itd. Razumljivo, da procesi povezovanja in združevanja V orne--njenih primerih nišo bili sentimentalne narave, celo dvomim, da so o tem odločali delavci posameznih tovarn. Kdo mora o tem odločati v naših razmerah, vemo, in tu ne more biti dileme. Seveda pa je to zaključna faza procesa, katerega je „treba najprej, utemeljiti in šele nato spr'ovajati. Jugoslovanske-gospodarske: razmere niso lahke in so torej neprimerno okolje za vsakega, ki ne razniišlja p možnostih razvoja in iskanja najracionalnejšega poslovanja. Resolucije in zakoni, kongresi in konference poudarjajo potrebo po združevanju in pove-- zovanju. Seveda ni cilj teh procesov profit za vsako ceno, gotovo pa je, da: pomenijo usmeritev v a,doseganje večjega ; dohodka- in konkurenčnosti- pri nastopu na tržiščih —iv tudi zunanjih. , Steklarna Hrastnik in posebej .TOZD. ročna in polavtomatska , predelava,- steklene -mase ima y . svoji proizvodni, usmeritvi ¿poudarek na izdelovanju-svetlobnih teles. Na tem področju imamo do-.ločeno mesto in,tudi ustvarjamo . omembe, vreden, dohodek. Vendar so, smeri razvoja katerih bi se lahko in fei se morali pogovarjati že y, skupnostih stanovalcev v hišah, pa naj - gre za socialno politiko, za otroško varstvo,. za , zdravstvena, šolska in komunalna vprašanja itd, da bi se na tej osnovi naši„ delegati lahko. odločali čimbolj v . skladu z interesi in potrebami Občanov, slišali neposredno njihove pripombe, predloge in mnenja, a jih hkrati. informirali 6 stališčih in pripombah drugih skupnosti. 3. Taka povezanost ljudi v hiši bo utrjevala ndš sistem socialistične samoupravne demokracije prav pri njegovih temeljih in postopoma bo iz posameznih stanovalcev, ki se danes po več letih skupnega bivanja marsikje komajda poznajo med-seboj, izoibii-lcovala skupnost v pravem pomenu besede. Kajti prave, skupnosti rte more izoblikovati ne zakon ne .statut, lahko jo izoblikujejo predvsem: skupno delo,, skupne naloge, skupna skrb in odgovornost, pa tudi sosedska pomoč' In drobne pozornosti. Vse to šele lahko splete prave, pristne , vezi med ljudmi in jih združuje ter. usposablja za skupno reševanje današnjih in jutrišnjih življenjskih vprašanj. Primer načrtovanja družine svetil: Stekleni del in armatura posameznega svetila predstavlja organsko celoto; isto velja za družino svetil Kdaj in kako do pokojnine Izvlečki iz Statuta pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Vsak delavec v naši samoupravni socialistični družbi slej ‘ko, prej, pride pred dejstvo, da želi ali pa je primoran ‘koristiti pravice iz invalidskega pokojninskega zavarovanja. Te pravice-so v večini opredeljene v-Statutu invalidsko-pokoj-1' ninskega zavarovanja. V želji da bi bili člani delovne organizacije seznanjeni z vsebino statuta, bomo v tej in še nekaj prihodnjih številkah iz statuta objavili najpomembnejša določilb oziroma pojasnila. Kako je zasnovan statüt?> Statut sktipnosti je zasnovan ta1 ko, da predstavlja celovit Sistem-pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako so v enem splošnem aktu zajete, vse poglavitne norme; tište,!ki jih; vsebujeta zvezni in republiški zakon ter nekateri posebni zakoni, kakor tudi tiste, ki so v neposredni- pristojnosti skupnosti invalidsko pokojninske- '• ga poslovanja. Takšna’Zasnova je, če pustimo' ob strani pravno tehnične pomisleke, za zavarovance iii upokojence, pa tudi za strokovne delavce nadvse primerna. Po eni strani omogoča vsestransko celovito spoznavanje sistema pokojninskega--ta “invalidskega zasnova-nja (pravic in obveznosti) in s tem večjo osveščenost zavarovancev in upokojencev; .Strokovnim delavcem pa pomeni temeljni, priročnik z’večino predpisov, ki jih je potrebno poznati za razumevanje delovanja veljavnega pokojninskega in- 'invalidskega .: zavarovanja 1 in uspešno uresničevanje pravic in obveznosti zavarovancev in’ upokojencev. Res pa je, da je. slaba' stran takšne zasnove v tem, da. posamezne določbe zavoljo številnih predpisov, ki so temelj statu-. ta) hitro'zastarajo. Prav zato. pa je vsebinsko tako zasnovan . statut podvržen pogostemu spreminjanju in dopolnjevanju. Kaj spreminja novo sprejeti statut? ‘Nov statut skupnosti ne spreminja temeljev sistema pokojninskega in invalidskega . zavarovanja. Uveljavljene spremembe, in dopolnitve' pomenijo nujne sprotne izpopolnitve in dopolnitve', ;ki’ izhajajo iz celotnega, -razvoja naše'samoupravne. socialistične družbe, še zlasti pa - samoupravljanja-v samo-, upravnih 'interesnih skupnostih ter pravnih sprememb na tem pocfr.oč- . ju- in-v samem- zavarovanju. Uveljavljene rešitve - namreč pomenijo v mnogočem novo kvalitetnejšo podlago za uresničevanje pravic' in obveznosti ‘zavarovancev in upokojencev in nekatere od’ njih nakazuj ej o tudi smer nadaljnjega, razvoj a,- -V item uvodnem.■delu- želimo na ,. kratko omeniti najbolj.-;, bistvene-novosti v. posameznih ..poglavjih statuta. Tako velja v poglavju o starostni pokojnini omeniti 'opusti-, tev pogoja ‘nerešenosti čaša, prebitega v podaljšanem Zavarovanju z minimalno dobo, potrebno za pridobitev"' pravice do starostne pokojn-nine in v gostoto zavaro-• valne dobe (tudi pravico do invalidske *=m družinske pokojnine), -Naslednja pomembna novost v tem delu ‘ je - Uveljavitev; Vsakolet- • ne ponovne odmere pokojnin, odmerjenih od najnižje pokojninske osnove, od novega - zneska najnižje pokojninske 'osnove. Enak princip j‘e vzpostavljen tudi pri pokojninah, ‘odmerjenih od najvišje pokojninske' osnove s tem, da je ponovna odmera pri pokojninah, uveljavljenih v- prejšnjih časovnih- obdobjih- časovno omejena. ‘Kakor hitro namreč prične- u-pokojenec prejemati pokojnino; odmerjeno od dejanske' pokojninske osnove, - ‘ponovna odmera ni 'več potrebna, razen seveda, če usklajena pokojnina ponovno ne preseže pokojnine, odmerjene glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zneska najvišje pokojninske osnove v določenem letu. Časovna omejitev ponovne odmere pa seveda- velja tudi za vse nove pokojnine, odmer j ene. od naj višj e pokojninske osnove. V poglavju o invalidskem zavarovanju velja onieniti. kot prvo, spremembo v štetju" delovnih let tedaj, ko se je invalidu I. kategorije invalidnosti zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je postal ponovno zmožen za' del-o 'in sklenil delovno razmerje , ali pričel opravljati'samostojno dejavnost, na podlagi katere je' zavarovan. Največ t sprememb in dopolnitev pa šo bile deležne določbe o poklicni rehabilitaciji In zaposlitvi delovnih invalidov ter nadomestilih, ki pripadajo zavezancem v zvezi s temi pravicami. Navajamo le nekatere; dana je definicija namena poklicne rehabilitacije in obsega pravice do zaposlitve; > spremenjeni so starostni pogoji za pridobitev pravice do poklicne j rehabilitacije; spremenjena je vloga delovnega invalida kot subjekta poklicne rehabilitacije; individualizirana so nadomestila zaradi- manjšega osebnega dohodka, Večja je vloga organizacije združenega dela pri u-gotavljanju in ..izplačevanju nekaterih nadomestil, itd. V poglavju o družinski pokoj-, nini velja omari ti le ■ ureditev, vprašanja pravice do družinske po-, kojninepo dopolnjenem 26. letu ' Starosti 'in uživanju pravice; do te dajatve v času služenja vojaškega .roka. .. :: Pomembne sistemske novosti- so -bile uvelj avlj ene ,'tudi; v poglavju o varstvenem dodatku (drugačen način'..upoštevanja dohodkov, upokojenca in 'članov gospodinjstva za izpolnitev premoženjskih pogojev, višji odstotki za odmero .varstvenega dodatka k družinski po-.-fcojnini) in v poglavju ;o oblikovanju namenu in- 'razporeditvi 'sredstev.. za rekreacijo upokojencev (ii-...veljavitev rekreativne dejavnosti skupne ga p órnen a zá. vs'e up oko-j-ence v republiki). • V poglavju o postopku za uvelj avlj an j e pravic' iz pokojninskega, invalidskega . zavarovanja • velja. .omeniti predvsem. Spremembo,, ki, ■ zožuje možnost uporabo, določbe o omejitvi roka za hov postopek tedaj, "če zavezanec ' dokaže obstoj pokojninske dobe1, dopolnjene pred upokojitvijo ali ..dinga dejstva, ki tudi vplivajo na ■ odmero pokojnine. Poglavje o samoupravni organiziranosti skupnosti pa uvelj avlj a predvsem družbene spremembe, do katerih je prišlo v času od zadnje novele. statuta. Med tem je vsekakor najpomembnejša ..realizacija pobude -tov. Tita o kolektivnem delu _in odgovornosti. Uveljavljena je tudi večja pristojnost enot skupnosti v občini. 'Da bi izvršilne funkcije bile konkretizirane v večjem obsegu le v ,nekaterih organih 'skupščine skupnosti, so bili oblikovani nekateri novi organi oziroma sb že obstoječi organi dobili večje pristojnosti. Vpeljane so tudi posebne oblike in metode dela v organih skupnosti, ki naj bi zagotavljale večjo kolektivnost dela ne le organov skupščine, temveč tudi same skupščine skupnosti, hkrati s tem pa tudi njihovo večjo odgovornost, f Z nekaterimi novimi prehodnimi določbami pa je zagotovljena možnost uveljavljanja pravic po novih določbah tudi za tiste upokojence, ki so že uveljavili posamezne pravice. TEMELJNE DOLOČBE (pomembnejši členi) 4. člen Da bi sebi in svojim družinskim članom zagotovili socialno varnost za primer starosti, invalidnosti, neposredne nevarnosti za invalidnost, telesne okvare ali smrti, določajo zavarovanci zase. in za svoje družinske člane: 1. pravico do starostne pokojnine -—za primer Starosti, 2. pravico do invalidske . pokojnine in pravico do poklicne .reha-biditačije in'zaposlitve z ustreznimi nadomestili — za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnosti) j .3. pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili —^ za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenih delih in nalogah, .4. pravico do .denarnega nadomestila [invalidnine) — za primer telesne okvare, ■5. pravico do družinske pokojnine — za primer zavarovančeve ali upokojenčeve smrti. • -Zavarovanci in upokojenci-ši v primerih in Ob pogojih, ki jih določa ta statut, zagotavljajo tudi pravico do dodatka za - pomoč in postrežbo, pravico do varstvenega dodatka, pravico do povračila potnih; in selitvenih stroškov, pravico do enkratnega letnega zneska ga rekreacijo , in druge, pravice.. e . 5. . člen Pravice iz pokojninskega in invalidskega Zavarovanj a izvirajo iz delovnega prispevka, ki ga: zavarovanec ustvari s skupnim tekočim m minulim delom » se določajo na njegovi -podlagi; ‘Delovni prispevek, ki ga je zavarovanec ustvaril z minulim delom,- vpliva- na oblikovanje pokoj1 ninske osnove, odmerjene pokojnine, usklajevanje, pokojnine z ekonomskimi gibanji in na zagotavlja- nje 'sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 6. člen Pravice iz pokojninskega- in invalidskega zavarovanja so osebne pravice,-iki jih ni mogoče prenesti na''drugega in podedovati. Te pravice tudi ne morejo zastarati. 7. člen* Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določene z zakonom, lahko'prenehajo samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon; pravice, določene š tem statutom ali z drugim splošnim aktom skupnosti, • pa samo v primerih in ob pogojih, ki jih določajo ta statut "in drugi splošni akti skupnosti. - 8. člen Zavarovanci in upokojenci uveljavljajo pravice-iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupnosti po samoupravnem postopku-, ki ga določajo zakon, statut in-drugi splošni akti skupnosti. 9. člen Za zagotovitev .učinkovitega samoupravnega sporazumevanja, odločanja,, uveljavljanja pravic in dolžnosti ter smotrne ■ uporabe sredstev v skupnosti, zavarovanci in upokojenci zlasti: — volijo-delegacije, delegirajo delegate in' so lahko izbrani v organe skupnosti, — razpravljajo, zavzemajo . 'in usklajujejo svoja stališča o vseh vprašanjih s področja* pokojnin» skega in invalidskega zavarovanja, — zagotavljajo samoupravno kontrolo dela v skupnosti, postavljajo vprašanja in dajejo predloge' organom skupnosti. Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge zavarovancev in upokojencev ter jih o svojih sklepih in stališčih-seznaniti. 10. čien -- Pri izvajanju dejavnosti skupnost zlasti; — zagotavjja zavarovancem in upokojencem .učinkovito' ugotavljanje in varstvo pravic ter jim pri tem daje Ustrezno : štrokovno in pravno pomoč, — sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami, ter njihovimi OTgani, — sodeluje z drugimi skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, posebno na področju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja pri urejanju zadev, skupnega pomena, — ‘sodeluje z organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi ter. drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti skupnostjo socialnega varstva,. — s .planiranjem v skupnosti za- gotavljajo, usmeritve svoje'ga delovanja v dolgoročnih in srednjeročnih obdobjih ter, v. posameznih letih s tem, da svoja planska predvidevanja Usklajuj e z o'b j aktivnimi družbenimi možnostmi, in potrebami, .. ■ - 1— skrbi za gospodarno uporabo sredstev in smotrno poslovanje, (Nadaljevanje na 8. strani) Odsotnost z dela zaradi nesreč pri delu in bolezni Bolniški stalež postaja čedalje bolj zdravstveno-socialni in eko-nomsfco-poiitični problem. Višji življenjski standard, večja socialna varnost zvišujeta bolniški stalež. O bolniškem staležu v glavnem odločajo zdravniki, ne morejo pa se uspešno boriti proti pretiranim zlorabam ' brez sodelovanja sindikatov, samoupravnih interesnih skupnosti ter določenih služb v organizacijah Združenega dela. Zadržanost z dela je namreč izredno dinamičen pojav, ki je drugačen v različnih temeljnih organizacijah (Nadaljevanje s 7. strani) razvija znanstvenoraziskovalno delo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 11. člen Sredstva za delovanje skupnosti in uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo v skladu z zakoni in samoupravnimi splošnimi akti zavarovanci, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti in drugi zavezanci. ZAVAROVANCI 1. Zavarovanci za vse primere zavarovanja 16. člen Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v SR Sloveniji: 1. delavci v delovnem razmerju najmanj š polovico polnega delovnega časa — tildi če ta delovni čas dopolnijo z več zaposlitvami; 2. člani predstavniških teles in njihovih organov s stalno funkcijo in izvoljene osebe s stalno funkcijo . pri družbenih organizacijah, združenih organizacijah, zbornicah ipd., če jim je to edini ali glavni poklic in če dobivajo za svoje delo stalno mesečno nagrado; 3. člani obrtnih in člani ribiških zadrug, ki jim je pridobitno delo v zadrugi edini ali glavni poklic; 4. delovni invalidi in vojaški invalidi, | ki so zaposleni . primerno preostali delovni zmožnosti. . Jugoslovanski državljani v delovnem razmerju v tujini, ki so bili zavarovani, ali so imeli-stalno prebivališče; v SR Sloveniji; če za ta čas niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja: j Tuji državljani so' .zavarovani,, če so- v SR Sloveniji: ■ .1; zaposleni pri jugoslovanskih organizacijah ali delodajalcih; '2. v službi pri mednarodnih or-, ganizačijah ali ustanovah, pri tujih diplomatskih ali konzularnih predstavništvih ali v osebni službi pri tujih državljanih", ki uživaj6/ diplomatsko imuniteto, ih je tako zavarovanj e predvideno z mednarodno, pogodbo. 17. člen .Za zavarovan ce — delavee ki se obvezno zavarujejo, se štejejo tudi osebe, ki so' v SR Sloveniji po končanem šolanju na obveznem praktičnem delu ali na prostovoljni praksi, če delajo poln delovni čas in če prejemajo.nagrado za to ‘de? lo. Za zavarovance — delavce- s polnim delovnim časom se štejejo in je odvisen predvsem od zdravstvenega stanja med aktivnimi delavci in od organiziranosti zdravstvene službe ter na drugi strani od odnosa delavcev do delovne organizacije in do družbene ureditve. V naši delovni organizaciji smo se resnosti porasta odsotnosti z dela zavedali razmeroma hitro, saj je v primerjavi z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami, pretirano velik; Tega ne moremo trditi za vse temeljne organizacije, saj je v nekaterih v razmeroma zadovoljivem povprečju, v drugih pa tudi tisti, ki delajo manj kot poln delovni čas, pa se ta skrajšan delovni čas po veljavnih predpisih šteje kot poln delovni čas. 18. člen Obvezno se zavarujejo osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost v SR Sloveniji, če opravljajo svojo dejavnost kot glavni ali edini poklic. Skupnost, sklepa z združenji oziroma s predstavniki oseb iz prejšnjega odstavka pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v. katerih se določijo zlasti osnove in merila'za odmerjanje pravic in za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu zavarovalna osnova); način prij av-ljanja v zavarovanje ih.plačevanja prispevkov ter način ugotavljanja lastnosti' zavarovanca. v_. 19. člen Osebe, ki opravljajo v SR. Sloveniji z osebnim delom kmetijsko dejavnost, pa nišo obvezno zavarovane po kakšni drugi osnovi, se lahko zavarujejo v obsegu kot osebe v delovnem razmerju, če:» zdravstveno Stanje delavcev, ki so tem škodljivostim izpostavljeni. Izredno se je povečalo število poškodb izven dela, na domovih, v prometu, pri. rekreaciji in špdrtu. večji, kot bi ga smeli zagovarjati oziroma tolerirati ob upoštevanju vseh pojavov, «lasti pa slabih delovnih pogojev in nezdravih življenjskih razmer. V nekaterih delovnih organizacijah imajo obratne ambulante, kjer se lahko zdravnik sproti seznanja s škodljivostmi in nevarnostmi na delovnih mestih in bolj ■objektivno odloča ali je delavec zaradi kakšne bolezni -sposoben še opravljati svoje delo ali je bolje, da ga od dela odstrani. Tu je več neposredne, koristi od preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev zlasti od predhodnih in obdob-hih, glede pravilne zaposlitve , ali prerazporeditve in glede na delavčeve zdravstveno-fižične in psi-' hične sposobnosti. Na tak način je lažje organizirati timsko delo, zlasti' še sodelovanje s kadrovsko službo, službo varstva ter socialno službo. Obratne ambulante, dispanzerji za medicino dela lahko želo uspešno obvladujejo bolniški stalež zlasti, če načrtno sodelujejo z omenjenimi Službami v delovni organizaciji in imajo pri tem pomoč in oporo v sindikatih, zvezi komunistov in samoupravnih organih v delovni organizaciji. Z uvajanjem novih tehnoloških procesov je število nesreč pri delu v upadanju, na drugi strani pa se pojavljajo nove škodljivosti (ropot, vibracije itd.), ki bodo že čez nekaj let ' rezultirale slabše Tako so bivanja in aktivnost zunaj delovne organizacije postale že. veliko nevarnejše in število poškodb ter izgubljenih delovnih dni že močno presega število poškodb na delovnih mestih. Skrajni čas je, da se tudi preprečevanja poškodb izven dela lotimo enako’ prizadevno, kot smo se lotili poškodb pri delu, saj so zasnove in metode za vsa področja dejavnost ienake. Skrb za zdrave in varne delovne pogoje v delovnih organizacijah in vzgajanje delavcev k zdravemu načinu življenja zunaj delovne organizacije izboljšuje zdravstveno Stanje delavcev in znižuje bolniški stalež. Nesreče pri ' delu od 1. 1. do 25. 6. 1982 V obdobju od 1. 1, .do 25. 6. 1982 smo v naši delovni organizaciji registrirali 87 nesreč pri delu, od katerih se jih je 12 ali 13,8% zgodilo na poti z dela oziroma na delo. Vse nesreče so lažjega značaja razen ene, ko je bila potrebna amputacija zadnjega členka sredinca desne roke, kar sino prija-tu dela. Večje število nesreč je bilo v februarju v TOZD II za kar vili tudi Republiškemu inšpektoratu delà. Večje število nesreč je bilo v februarju v TOZD D za kar je iskati vzrok predvsem, v tem, da je bil v ,tem mesecu remont ha 40 T peči in so začeli obratovati vsi stroji. Iz analize, ki je prikazana tabelično pa lahko ugotovimo, da se vzroki in izvori ponavljajo. To so predvsem .nepravilen delovni postopek oziroma malomaren odnos do dela, neurejen' delovni prostor ali delovno mesto, urez, udarci raznih predmetov in padca ,kar bi lahko z malo več doslednosti pri delu v TABELA I. veliki večini odpravili. ANALIZA NESREČ ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 25/ 6. 1982 Mesec "Štev. Od tega nesrečna poti I. II. III. IV. V. DS — združijo svoje delo in delovna sredstva z zadrugo, z obratom za kooperacijo ali z drugo organizacijo združenega dela in -— dosegajo v proizvodnem sodelovanju najmanj tolikšen -osebni dohodek, kot- je s samoupravnim sporazumom oziroma s predpisom določen kot najnižji osebni dohodek delavca v združenem delu, ki še zagotavlja delavcu njegovo socialno varnost in, stabilnost/ " Izvajanje zavarovanja -¿kmetov' po prejšnjem odstavku se uredi s pogodbo, ki jo skleneta skupnost ih Zadružna zveza SR Slovenije in ‘ v 'kateri uredita vprašanj a, določe-. na v drugem odstavku 15. člena tega statuta. . 20. člen . ■< Delavec, Ki mu je prenehalo delovno razmerje po 218. členu zakona 6 združenem delu, je zavarovan tudi po -prenehanju . delovnega razmerja, dokler je prijavljen pri pristojni 'skupnosti za zaposlovanje, vendar najdalj eno leto, če se je prijavil Skupnosti za zapo-. slovaiije v 30 dneh po, prenehanju delovnega razmerja in če je ¡bil do prenehanja delovnega razmerja.zavarovan ¿najmanj eno leto /brez presledka ali 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh. letih. Prispevek za delavce' iz. prejšnjega odstavka plačujejo pristojne skupnosti za zaposlovanje./ (Se nadaljuje) Januar 9 3 33,3 4 2 ' 1 i 1 Februar 24 5 20,9 7 10 ipllfe 1 3 4 Marec 13 - ’ H 7 4 1 1 April - 18 - 1 5,5 7 6 — 3 2 . Maj 17 1 5,8 4 ■ 9 1 . 1 ;,2 Junij 6 2 33,3 —/ 2 ; —. E 4 Skupaj . 87 12' 13,8 29 33 1 5 12 7- TABELA IL — VZROKI NESREČ Zap. št. . Vzrok 1 ¡¡¡¡¡j nesreč Wm,< m Neurejen prostor ali delovno mesto ■16 18,4 2: Poškodovana ali nezaščitena delovna priprava' 8 '9,3 3. Neuporaba osnovnih zaščitnih sredstev . 10 ' 11,5 4» • Nepravilni delovni postopek > . ■ 30 ' 34,4 5. : Ostalo 23 G; 26;4 SKUPAJ : 87 ' 100 TABELA III. — IZVORI NESREČ'. Žap. št. • Izvor St. nesreč , '%' r. Udare raznih predmetov 22 25.3 2. Padec poškodovanca 20 ' 2.3 3. ¿-Urez. 29 : 33,3 4. Opeklina 9 10,3 5. Tujek v oko 7 8,1 SKUPAJ 87 100 TABELA. IV. %- POŠKODOVANI DELI TELESA Zap, št. -Poškodovani deli telesa Št. nesreč .- %/ i. Roke 30 34,4 2. Prsti rok . - 23 ' 26,4 3. Noge I . 20 1 23' 4. Oko 7 ' 8,1 5,- Glava 7 1 8.1 SKUPAJ 87 too Človek in alkohol (5) SPECIFIČNE ALKOHOLIKOVE MANIPULACIJE Ko številni obrambni mehanizmi, ki se jih alkoholik poslužuje, ne zaležejo več, zanj bitka še ni končana. Se vedno ima »rezervne obrambne položaje«, na katerih se neusmiljeno brani pred napadi na svojo »pravico« do alkoholne omame. Po vsej sili hoče preprečiti dve nevarni grožnji: razvezo in odpoved službe. Alkoholik se upira razvezi V procesu razkroja družine začne žena alkoholika oštevati, zmerjati in groziti z razvezo, odselitvijo.. Seveda je to nespametno početje, ker groženj ne uresniči. Stokrat zagrozi' z razvezo in sploh ne obišče odvetnika. Alkoholični mož je več ne jemlje resno, temneč jo obvladuje z njenim orožjem. Ce mu očita pijančevanje, zapravljen denar, jo predrzno zavrne z grožnjo: »Ce ne boš tiho,, se bom pa razvezal.« In ker se žena (še) ni odločila'za razvezo (sicer bi se 'že razvezala; ne pa z razvezo le grozila), jo mož na ta način za nekaj časa »umiri«, da lahko pije naprej in-se vede po svoje. Kadar se bodo zaradi njegovega asocialnega obnašanja odnosi v družini tako hudo zaostrili, da bi ga žena utegnila zapustiti, jo bo ponovno prosil odpuščanja in obljubljal, da se bo poboljšal. Ce vse to ne bo zaleglo, bo zabrenkal ha drugačne strune, kot na primer: — na kolenih jo roti in prosi, naj vendar ne razbije družine; — pismeno ji zagotovi,! da ne bo nikoli , več pil, kmalu pa se izmuzne iz hiše in gre naravnost v gostilno; j§| — da ji »proste roke«, da ga lahko vrže iz hiše, če bo še kdaj napravil »prekršek«; ; —- naj se kar razveže, saj. bo tako morala takoj iz hiše, ker je stanovanje napisano nanj; —■ lahko se razveže in odseli, -ampak otrok ne bo dobila; — naj samo poskusi, raje jo ubijey kot da bi dovolil, da takšna sramota zadene njegovo hišo; — preden bo odšel, bo v hiši vse razbil; — vse njene reči bo: uničil, tako da ne bo imela kaj odnesti s seboj; — če bo odšla, jo bo stalno nadlegoval, do smrti ne bo imela miru pred njim. S takšnimi in podobnimi manipulacijami se alkoholik »pretolče« še skozi nekaj let. Ves čas mirno pije in ustrahuje ženo. Te manipulacije pa so prilagojene Stopnji naivnosti in pogojem življenja alkoholikove žene. Obstaja še en Učinkovit način za obvladovanje žene. Ko alkoholik uvidi, da je pogorel, še ne kapitulira, ampak uporabi skrajno sredstva. Reagira nekako takole: »Dobro, če me več ne maraš, se bom pa umaknil, nikoli več me •ne boš videla,« , sname vrv in odide — pa ne preveč hitro, Žena pa skoči za njim: »Nikar, saj bo še vse dobro«, ozračje med zakoncema je razelektreno, vendar ne za dolgo. Zakaj se alkoholik upira razvezi? — Boji se, da se bo njegov alkoholizem razkril (dosedaj je bil »prikriti« alkoholik, takšnih je tudi največ) in da bodo ljudje sprevideli, da njegov zakon že dolgo razpada in da je vše kaj drugega kot vzoren — kakršnega je poskušal povsod prikazati. — Nejasno se zaveda, da bo potem, ko bo prešel prvo fazo alkoholizma, zajadral v naslednjo : v fazo osebnostnega in družbenega .propadanja, v katero dospe alkoholik potem, ko je že uni- Če videl svoj korak bi v ogledalu, ne bližal bi brezskrbno se vogalu... čil družino. Z izgubo družine najprej izgubi predvsem svoj družbeni Ugled, potem pa počasi v nesnagi shira zaradi podhranjenosti, razkrojevalnega učinkar alkohola in uničenih odnosov z ljudmi. — Na jasnem si je, da je zanj družinsko življenje (s tem pa je povezah tudi družbeni' položaj) praktično ' za vselej izgubljeno. Ve, da tako zapit kot je, ne more več najti druge žene, ki bi bila v redu. — Ko bo izgubil družino in ostal sam, se ne bo več mogel v polni meri izživljati v svojem alkoholizmu oziroma svojem vedenju. Za svoje ».polno« alkoholično vedenje potrebuje namreč dve vrsti publike (drugače je s samotnimi pivci): gostilniško m družinsko. Marsikateri alkoholik vpi-je, razbija ter pretepa ženo. in otroke, če mu ne ubežijo k "sosedovim', potem ko zapusti veselo vzdušje gostilniškega omizja in pride pijan domov. Ko pa ga družina končno le zapusti, v svojem brlogu, kjer živi, nič več ne razgraja, kvečjemu sam s samo se še pogovarja. Kako se alkoholik upira disciplinski odgovornosti? Ko pride alkoholik v tisto fazo svoje odvisnosti od alkohola, da he more več 'izpolnjevati svojih delovnih obveznosti in postane moteč dejavnik v medsebojnih odnosih, začno sodelavci ukrepati : opozorilo, nasveti, disciplinski postopek itd. Alkoholik se proti »krivičnim obtožbam« najprej izmakne m brani podobno kot doma, pozneje pa se tudi na delovnem mestu »umakne na . rezervni obrambni položaj«, s katerega -vztrajno brani svojo »pravico« do alkoholne omame,' nediscipline in paratiziranja. I Na kratko opišimo samo najpogostejše načine, s katerimi večini alkoholikov -uspe, da do Svoje upokojitve »uspešno« branijo svoje alkoholične pozicije. .1.'Po-hujših pijančevanjih je tako zdelan, da ne more na delo. Odvisno od'stopnje strpnosti do posledic pijančevanja predstojnika ali Zdravnika se Odloči za enega od naslednjih izhodov: . . — ženo pošlje k zdravniku, s sporočilom, da je nenadoma Zbolel; — sporoči v službo, da ima neodložljive zasebne opravke in da potrebuje .dan, dva dopusta. ’ Ko se resnica ne da več prikrivati, ,še 'dogaja, : da celo alkoholikova žena telefonira moževemu šefu, da mu prizna dopust. Zena tako: dela iz strahu, da moža ne bi vrgli iz službe, pri tem pa po- . zabija dvoje važnih dejstev:, denar, ki ga zasluži, tako požene po grlu, Morebitni postopek za izrek’ ukrepa prenehanja delovnega raz- ' mer ja bi ga zagotovo spravil v razmišljanje .in morebitno odločitev, za Zdravljenje. Tako so si alkoholiki praktično v vseh' delovnih organizacijah •»izsilili« posebne, norme, ki so v nasprotju, z zakoni in samoupravnimi akti: trezni in marljivi občani imajo pravico izrabiti letni dopust samo v dveh delih, alkoholiki običajno dobijo dopust za vsak dan pijančevanja. Ko pa jim zmanjka dopusta — dobijo bolniški štalež. 2. Iskanje zaveznikov. Alkoholik poskuša čimveč sodelavcev vključiti v svoj »pivski' krožek», kajti s tem si zagotovi solidarnostno prikrivanje paratiziranja. 3, Alkoholiki s svojimi znanimi stališči, že desetletja ustvarjajo pri prebivalstvu mnenje, »da je alkoholik priden delavec, kadar ne pije«, pri tem pa pozablja, da po večdnevnem izostanku z dela pridno dela zato, da se na ta način odkupi za prejšnje in bodoče »grehe«,' nikakor pa v celoti ne povrne dolga. Po podobnem mehanizmu tudi mnoge žene alkoholikov menijo, »da so njihovi možje dobri, kadar ne pijejo«. Zaradi splošne strpnosti do alkoholičnega vedenja tudi osveščeni in dobronamerni šefi ne morejo ukrepati. Rezultat poznamo: alkoholiki propadajo, razmere v delovni organizaciji se Slabšajo. Zanimivo je tudi naslednje: alkoholiki ne -dajo veliko na papirnate disciplinske ukrepe, edino, odpusta z dela se ustrašijo, to pa je razumljivo. (se nadaljuje) * * (Nadaljevanje z 2. strani) — preverjala usklajenost pravil-■ mika o inventuri z zakonom o knjigovodstvu, - ,,.-S preverjala medsebojne terja» . tve in obveznosti, —. preverjala če je komisija sestavila inventurni elaborat in če le-ta obsega vso potrebno1 dokumentacijo in poročila, .— preverjala, ali so zaloge ob popisu pravilno ovrednotene. V blagajniškem poslovanju bo SDK preverila: ali ima DO .določen blagajniški maksimum, — preverjala, če se ‘ta maksimum prekoračuje,' — preverjala ali so blagajniški dokumenti pravilno shranjeni,:. ' -— preverjala - ali je primerna shramba in zavarovanje gotovine ob prenosu. Med nalogami v piogramu dela je tudi spremljanje izvajanja samoupravnih aktov zlasti še: . «S — pravilnika d disciplinski w materialni odgovornosti, - j— pravilnika o delovnih razmerjih, —1 pravilnika o- delovnem redu, * —. pravilnika varstva pri delu, ' pravilnika : o Zdravstvenem varstvu, — samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za OD in sredstev skupne porabe, ’ —’ preverjala sistem stimulativnega .nagrajevanja, , . v —. spremljala izvajanje tudi drugih; samoupravnih aktov. Prav tako bo delavska kontrola: . spremljala izvajanje srednjeročnega piana 1981—¡1985- iii- plali za leto 1982, -: .... -' .^-'izvaj abj e stabilizacij skali - U-krepov, ;,• — izvajanje usmerjenega izobraževanja, ; «— časovno in stroškovno spremljala investicije, ¿i — preverjala 'razpise prostih del -in .halog ter njihove točnosti,. ’■■«r- obravnavala :sodne odločbe, :: — preverjala sklepanje pogodb, o delu, tekoče spremljala odločitve oziroma sklepe vseli samourpavnih Organov. Poleg že opredeljenih .nalog bo SDK obravnavala tudi druge.naloge oziroma pobude, če bo to v ci-. lju preventivnega delovanja oziroma odpravljanja nepravilnosti v DO. Program dela pa bo po potrebi še dopolnjevala. O svojem delu bo ' vsaj, enkrat letno: poročala delavcem na zboru oziroma delavskemu svetu, - Predsednik SDK DO Vinko Brglez Nevo v knjižnici Hrastnik 1. Janez - Stupica: ŠAH SKOZI STOLETJA > V slovenski in celo bogatejši srbsko-hrvaški literaturi doslej še ni bilo obsežnejšega originalnega dela, 'ki bi poseglo v starejšo šahovsko zgodovino. S knjigo , »Šah skozi stoletja« poskuša ■ ■ profesor Janez Stupica, znani slovenski šahovski mojster in bivši državni prvak, odpraviti to vrzel na našem knjižnem trgu. Njegova knjiga o pišu j e razvoj- kraljevske igre od njenih ugotovljenih začetkov sredi prvega tisočletja našega štetja pa vse do druge svetovne vojne,’ ko šol s črao-belih aren. odšli Las-ker, Capablanca in Aljehin. ■ 'Knjiga pa ne vsebuje samo šahovske zgodovine, marveč je predvsem izvirno zasnovan učbenik, ki naj nadobudnega šahovskega začetnika. pospremi na pot mojstrstva. Kot izkušen pedagog meni avtor, da delamo napak, ko vsiljujemo ■ napredujočim začetnikom težko umljive hipermoderne šahov- ske partije. V svojih razvojnih letih podoživlja človek zgodovino prednikov, šahist pa bi moral ustrezno podoživljati romantično in moderno šahovsko šolo, preden bi se udomačili v sodobni, hipermoderni. Ta misel je avtorja vodila, ko je povezal šahovsko zgodovino z modernim učbenikom. Z imenitnim izborom, razlago in komentarjem partij, ki so jih v zadnjih štiristo letih odigrali vodilni šahovski - mojstri, posreduje avtor znanje in skrivnost šahovske igre,. Za zgodovinskim odrom nastaja in se-ostri podoba sodobnega šaha, ki jo sestavlja mozaik znanja : iz otvoritev, pozicijske in kombinacijske igre. ter končnic. Bralcu odkriva knjiga tudi lepoto študij in problemskega šaha ter njegov vpliv -na igralčeve zamisli v praktični partiji. Prav'tako-pokaže, katere šahovske zakonitosti, so se v stoletjih uveljavile in katere so. bile kot zmotne iztrebljene. Poseben mik dajejo delu opisi družbenih dogajanj, pomembnih za razvoj človeške kulture in šaha. kot sestavnega' dela te kulture; Priljubljeno avtorjevo sredstvo so sporočene anekdote. Navsezadnje ne gre prezreti bogato slikovino gradivo^ ki je objavljeno na koncu knjige ter poljudno jezikovno interpretacijo, ki bralcu lajša napor 'pri odkrivanju šahovskih skrivnosti. S .knjigo Janeza Stupice, smo tako dolbili delo, kakršnega še ni bilo v naši šahovski literaturi. . 2. Zbirka PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV Ta zbirka je nastala na osnovi želja in mnenj bralcev in knjižničarjev, izdala pa jo je Mladinska knjiga- v, Ljubljani. Pa si-nekoliko pobliže oglejmo to -Zbirko! Dunajčanka Selinko je za svoj zgodovinski roman DÉSIRÉE izbrala’na toliko različnih načinov o‘pi-sovano burno' življenje in dobo Napoleona Bonaparteja. Zgradila je privlačno, na dejstvih in resnic- Večer plesov, glasbe in besede OBČINI HRASTNIK IN KLJUČ (SR BiH) ŽE NEKAJ LET USPEŠNO SODELUJETA Drugo leto teče, odkar sta občini Ključ (SR BiH) in Hrastnik navezali tesnejše stike in odkar uspešno ’sodelujeta na 'kulturnem področju. Letos so bili gostitelji Hrastničani. Ko so konec maja v Hrastniku gostovali kulturni de-IsM iz Ključa, so nam pripravili bogat kulturni program v besedi, plesu in glasbi. Ob prireditvi pa se je najbrž, kljub pestrosti programa, marsikomu najbolj vtisnil v spomin sklepni prizor prireditve, v katerem je. nastopajoče na odru in gledalce v dvorani pesem Jugoslavija združila v en sam mogočni zbor. M. K. Ob takih in podobnih srečanjih, se je porodilo že marsikatero prijateljstvo : nih osebah slonečo pripoved o Napoleonu in njegovi dobi, le da je, v njej glavna oseba »tPepelka1«, kot so jo radi imenovali — Désirée, hčerka marsejskega trgovca s svilo, ki je kot petintridesetletna s svojim možem maršalom ' Berna-dottom zasedla švedski ‘prestol. Zgodba njenega življenja se začenja z njeno., srečno zaroko s tedanjim mladim generalom 'Napoleonom, ki pa.~svoje kariere ni mogel tvegati s -poroko s preprosto marsejsko lepotico. ¡Désirée je preveden v 23 jezikov,- Annemarie - Selinko pa je z romanom, hipoma zaslovela. Cankarjev roman NA KLANCU1-seveda ne gre posebej predstavljati, saj ga dobro- poznamo. Avtor sam je o njem dejal, da je t cm Sponi enak • njegovi - materi, kakršnega’ še'ni imela’človeška mati; Tn res je s pravb ustvarjalno močjo in-sinovSko-ljubeznijo ustvaril lik vedno se žrtvujočega bitja, v "katerem se je »večno žensko« uresničilo kot materinstvo. »Nana je spustila srajco na tla in g,ola čakala, da bo Muff-at pre-.. bral članOk Eaucheryeva kronika,, ki ji je. dal naslov Zlata muha, -je bila zgodba nekega dekleta,-roje--nega iz. štirih ali petih- generacij; samih .pijancev) po dolgem ded-nostaem procesu iz rodu v rod prehajajoče revščine in pijančevanja se je pri nji pojavila spolna-razbrzdanost kot posledica živčne-rázrvanosti. Hči pariškega predmestja, otrok pariških ulic, a zdaj odrasla, lepa, prekrasnega telesa, podobna vrtnici, ki je zrasla sredi gnojišča, -se maščuje- za zavržene in zaničevane, ¡katerih .sad je postala ...« V tem kratkem odlomku iz Zolajevega romana.N AN A je zajeto' bistvo zgodbe pa značaj-rin usoda-pariške pouličnice in obenem ljubice pariških aristokratov. Zola- je v .Nam poskušal utelesiti obsojeno dmžbo, njo pa spremeniti v orodje,-M naj to družbo uniči.'Zola se pogumno spopada s problemi družbe, -drzno trga lažne zavese in odkriva mračne podobe'časai ;f Žane Grey je z JEZDECI ŠKRLATNE KADULJE ustvaril napeto, pripoved’ z ameriškega jugozahoda iz časov, ko so priseljenci polago* ma napredpvali proti zahodu in osvajali vedno nove kose velikanskih ozemelj Novega sveta. Jezde-• či' .škrlatne kad-Ulje: je pripoved o odnosih v.malem naselju Cotton-woods, ki jih obvladuje verska nestrpnost mormoncev do »nevernikov«, zaostri prihod izrezanega junaka westernov — Lasitra i(Uni-čevalca mormonov), ki pa je vendarle človek s čutom za pravičnost m ljubezen),. Roman je poln zapletov, vroče ljubezni; prijateljstva in. samood- < povedovamjaina eni strani ter zlobe, kriminala, nečlovečnosti- na drugi- .strani. Dobro- in pravično zmaga, srečno se razpleteta tudi osrednji- ljubezenski • zgodbi med" osrednjo junakinj o ' mormonko Jane Withesteeh in Lasitrom ter med skrivnostnim črnim, “jezdecem —-Elizaibette Erne’ in Bernom Venter-;: som, ki jo je izvlekel iz razbojniš-. kega -gnezina; * Delovne obveznosti so kršili Kako deluje disciplinska komisija V DO Steklarni deluje disciplinska komisija na nivoju delovne organizacije, in sicer posamezne primere obravnava senat v sestavi-, 5 do 9 članov, odvisno od tega, iz koliko temeljnih organizacij so delavci, katerih kršitve senat, obravnava- na določen dan. Delovanje senata disciplinske komisije pri ugotavljanju odgovornosti za kršitve • delovnih obveznosti je podobno delovanju sodišča in tudi v tem postopku veljajo določena načela, ki so odločilnega pomena za uspešno vodenje disciplinskega* postopka. Načeia disciplinskega postopka so naslednja: — Načelo vzajemnosti in načelo enakopravnosti določata, da so . delavci za kršitve obveznosti Odgovorni drug, drugemu, da je položaj delavca v disciplinskem postopku- enak za vse, ne glede na njihov položaj, kajti- ukrepi se smejo izreči vsakemu delavcu, ne glede na njihov položaj, kajti ukrepi se smejo izreči vsakemu delavcu, ne glede na ,njegova pooblastila in odgovornosti. — Pomembno načelo je tudi načelo, zakonitosti, ki ¡določa, da je treba v vsakem postopku za Ugotavljanje delavčeve odgovornosti spoštovati načelo .ustave, določbe zakona, kot tudi določbe samoupravnih aktov,. Vsako kršenje teh načel pomeni nezakonitost postopka. Načelo zakonitosti nadalje pomeni, da je tisti, ki je ■pooiblaščen ¡uvesti postopek tudi dolžan, vložiti zahtevek za ugotovitev odgovornosti, če zve za storjeno kršitev in to ni prepuščeno njihovi prosti presoji, ali bo postopek sploh uvedel ali ne. Navedbo disciplinskega postopka, morajo v primeru, kršitve zahtevati: — delavski sveti TOZD in DSSS ter DS DO; , — individualni: poslovodni organi; ■ — organ samoupravne . delavske kontrole; — sindikat; — zbor’ delavcev delovne enote; ■ — družbeni pravobranilec samoupravljanja; — pristojni organ družbenopolitične skupnosti. V praksi napelo , zakonitosti- še ni dovolj zaživelo, saj v naši delovni organizaciji vlagajo zahtevke za uvedbo disciplinskega postopka le individualni poslovodni organi, poleg tega pa tudi kriteriji niso povsod enaki, saj se r posamezne delavce prijavlja na disciplinsko komisijo, druge pa ne, čeprav storijo enake ali podobne kršitve delovnih obveznosti. Po našem pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti je tudi neprija-vljanje težje kršitve, za katero, se zve, kršitev delovnih obveznosti. Ne glede na mm lahko vložijo ’zahtevek le . določeni organi, pa je pravica vsakega delavca, kd ve za kršitev delovnih obveznosti, da da pismeno pobudo za uvedbo disciplinskega . postopka. Načelo odgovornosti ddloča, da je delavec odgovoren samo za tiste kršitve obveznosti; ki So že vnaprej določene kot kršitve v samoupravnem aktu. Po- načelu odgovornosti je delavec odgovoren samo za tiste kršitve- obvez-nosi, ki jih je kršit drug,-Ostala načela še določajo, da je disciplinski postopek javen, - kar pomeni, da se lahko vsakdo, udeleži,1 postopka, predvsem pa delavec v postopku. Pri izjavah-prič je potrebno, da podajo izjave ločeno. Izjave morajo podati popolne in po resnici, kajti od njih je. odvisen uspeh: postopka,. Pri delu naše disciplinske komisije pogosto postaja problem,- ker priče ne pridejo na zaslišanje ali ne podajo izjave in če ni drugih dokazov, se postopek ustavi; j kajti' po načelu osebne in krivdne odgovornosti je delavec odgovoren za , kršitev le, če se- ugotovi, da je naredil, kršitev. . Disciplinska ¡. komisija-. je pri ¡svojem delu , popolnoma neodvis-1 na in samostojna, odgovorna je samo delavcem, ki so ji- zaupali to dolžnost. Zopet ukrep , disciplinske komisije lahko ugovarja* tako delavec, kateremu je bil izrečen disciplinski ukrep; kot tudi organ, ki je .podal ¡zahtevo za uvedbo postopka. Ugovor je potrebno podati v 30, dneh od vročitve ■ sklepa na. delavski svet temeljne organizacije ali DSSS, iz katere je delavec. Tudi v tem postopku velja načelo da na drugi stopnji delavcu'ne more biti izrečen strožji ukrep, kot je bil izrečen na prvi stopnji, če sam vloži ugovor, če pa vloži ugovor organ, ki je vložil zahtevo, pa je delavcu lahko izrečen tudi strožji ukrep. -, To je le nekaj načel in usmeritev, ki jih je potrebno upoštevati, če hočemo, da bo disciplinska komisija delovala v skladu s obstoječimi predpisi in da bodo izrečeni, ukrepi temeljih na dokazanih kršitvah. S D. K. Disciplinska komisija je na- seji, dne 31. 5. 1982 obravnavala 21 kršitev. delovnih obveznosti in izrekla naslednje ukrepe, ,-ki jih objavljamo po preteku 30 dni, v katerih se delavci, ki smatrajo, da sklep disciplinske 'komisije ni pravilen, lahko .poidajo ugovor na delavski svet ustrezne temeljne organizacije-oziroma' delovne skupnosti. Ti ¡ukrepi so: DSSS 1. Brigiti BIDERMAN — prekinitev delovnega razmerja pogojno ¿a dobo 6 mesecev; -ker je v marcu nevestno; nepravočasno in malomarno izpolnjevala delovne in druge obveznosti v počitniškem domu v Bohinju. TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase 1 Miroslavi ¡. KLENOVŠEK —-¡preklic pogojno izrečenega ukrepa prekinitve delovnega razmerja,- ker je po izteku pogojne prekinitve delovnega razmerja še.osemkrat neopravičeno izostala z dela,. Plačati mora. tudi 2.400 din pavšalne od-■škodnine. . ¡2-• Adihi SPAHIČU —-¡javni opomin in 600 din pavšalne odškodnine ker je dvakrat neopravičeno izositalaz; dela ur .zapustit delovno, mesto, ter ni hotel več 'opravljati zadanih delovnih, nalog. 3. Milanu ' SUNTI — prekinitev delovnega-razmetja, pogojno .za dobo-, 6-mesecev, lter j e:’-v ©O) vnašal alkoholne pijače:-in imel. nekorektne - odnose z- vratarj em -pri - e-vddem-tiranju izhoda. 4. Stankti -ŠUBI -—- prerazporeditev -na .¡dela in- naloge krogličarja za-: dobo- treh mesecev in 100 din pavšalne::odškodnine; ker j.e-samo- Vodja konstrukcijsko-tehnološkega oddelka Vodja tega oddelka organizira in vodi ¡delo v oddelku. V tehnološko ¡konstrukcijski dokumentaciji mora zagotoviti uporabp u-krepov o varstvu pri delu. 'Odgovoren je zlasti: — s posredovanjem konstruktorjev ih tehnologov pni konstrukciji, tehnologiji in idrodja zago-fovšfci polno varno sp delavcev pri izdelavi proizvodov in tudi -delavcev, ki z njimi ravnajo med uporabo;. , — za .sestavo navodil za pravilno delo (posluževanje) s proizvo-. -di, .¡katere, dobavlja in izdeluje sektor; . — da predvidi odgovarjajoče ateste ¡za proizvode, ki jih izdelujejo v sektorju, in ki' jih je treba po predpisih preizkusiti; == da se strokovno izpolnj-uje in spremlja tehnične -dosežke s področja varstva pri delu, in da svoje znanje neposredno prenaša na Svoje (podrejene) sodelavce v oddelku. Vodja operativne priprave Vod j a priprave dala organizira in vo'di delo na svojem delavnem' področju. Dolžan je pravočasno pred izdajo naloga, zagotoviti u-porabo varnostnih ukrepov in upoštevanje predpisov o varst-vu pri delu. voljno zapustil delovno mesto in •,-odšel ¡domov. 5. Vincencu TAVČARJU i|| prekinitev delovnega razmerja -pogojno za-dobo 6 mesecev ter obvezno zdravljenje proti alkoholu, ker je osemkrat neopravičeno izostal z .dela- TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico 1. Brunu S-ENTJURCU —prekinitev delovnega razmerja pogojno za dobo enega ¡leta in. obvezno zdravljenj e. proti. alkoholu, ker je- šestkrat neopravičeno izostal z dela. . Plačati : mora. pavšalno odškod-,-nino: Š.OOOs din. TOZD energetika s kij učavničarsko . delavnico ;2: NikU - SIMONČIČU — prekinitev 'delovnega razmerja* pogojno za dobo treh mesecev,, ker je poleg že predhodno izrečenega disciplinskega ukrepa, vnašal V delovno organizacije -atkbholne pijače. 3:"Ernestui .'TRBOVCU javni opomin, ker je- malomarno, oprav-11'j al- - svoj e' ■ delo, . ' Lažje -so delovne' obveznosti kršili TOZ'D ' ročna in - polavtbmat-ska predelava- steklene mase S-5 Alojz Škorjanc,. Anton Škrinjar, Stane Zmazek, Marjan Mekše., TOZD energetika s. ključavničar-skd -delavnico — Brane Dolinšek. ' Delavski - svet TOZD' avtomatska predelava .steklene, mase je. sprejel sklep, da se disciplinski ukrep tov. Jožetu Teršeku, prekliče. Podatke zbrala Jelka Urbajs Predsednik- 'komisije Edi GorenŠek Odgovoren je zlasti: — .¡da s ¡posredovanjem- skladiščnikov (skladiščne, službe); zagotovi vsa potrebna sredstva o- - sobnega* varstva An osebne varovalne opreme, kot tudi vsa sredstva, potrebna za varovanje' de- - ¡lovnih' priprav im naprav ter o-rodnih strojev; — sčdelovati mora pri ¡izdelavi tn sestavi načrtov za nabavo sredstev za varstvo pri delu; , — strokovno se mora izpopolnjevati in spremljati ¡dosežke na .področju varstva ih Svoje', znanje neposredno .prenašati na zaposlene. Vodja delavnice Vodja delavnice je neposredni vodja skupine delavcev, ki delajo v delavnici. Dolžan je orgama--zirati delovni proces tako, da bodo delavci med delom popolnoma- zavarovani pred nesrečami : (poškodbami). • Zlasti >pa je vodja ¡delavnice ■ dolžan: 1. seznaniti' delavce z vsemi nevarnostmi pri določeriem delu; 2. seznaniti delavce o ogroženosti na delovnem mestu ali pri •postopku; ' ‘ 3. sezrianiti vse delavce o pravicah, 'dolžnostih; ¡in odgovomo-'S-tih za varstvo pri delu (po pravilniku o varstvu pri delu); (Nadaljevanje prihodnjič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in orne KAROLINE JAGER se zahvaljujemo' vsem sorodnikom, sosedom in so jo spremljali na njeni zadnji poti, ju darovali slednji ¡pozdrav in nam izrazili- sožalje. znancem, Wt i cvetja v’po-1 - Posebno‘se zahvaljujemo govorniku za poslo.vilne besede ter godbi in pevcem Svobode II. Žalujoče hčerke, z družinami Pomen in vloga varstva pri delu V Medvodah je bil JESENIČANI SPET NAJBOLJŠI! Naši brez prvih mest, zato pa znova priznanje za fair play Prihodnje leto znova v Hrastniku že 14. »peteroboj« Blizu 350 športnikov in športnic z Jesenic, Kranja, Žalca, Hrastnika in Medvod, se je konec maja zbralo v Medvodah na tradicionalnem, tokrat že 14. srečanju železarjev, gumarjev, kemikov, kovinarjev in steklarjev. športni tovariši iz petih Slovenskih občin, iz petih različnih delovnih sredin so si znova segli v roke, da s športno manifestacijo znova izrazijo pripadnost bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti, naši neuvrščeni politiki, naši. skupni in nepremagljivi odločitvi, da nadaljujemo našo Titovo pot. Znova smo, si segli v. roke stari znanci, rodila so se nova poznanstva. Izmenjale , so se izkušnje, spregovorilo še je o nadaljnjem sodelovanju. -- Tudi tokrat so bili športni dosežki v drugem planu, pa čeprav ni manjkalo tekmovalnega duha. V tern zanosu 'je bilo tudi nekaj ostrine, 'ostalo je nekaj bušk in praskr. vendar vsé v mejah fair plaÿa. Tistih nekaj bušk iri prask jè hitro utonilo v pozabo,' ostalo pa je tovarištvo, katerega takšne malenkosti nikakor ne ' morejo skaliti. Največ športnega uspeha so imeli znova Jeseničani, ki so premočno, osvojili prvo mesto v skupni razvrstitvi, kar je še dokaz več, da v tem kolektivu načrtno delajo na rekreativnem področju svojih delavcev. Naši predstavniki so se tokrat odrezali slabše kar zadeva tekmovalne rezultate. Zato/-pa so znova bili deležni splošnih 'simpatij za tovariške in fer odnose tako- na tekmovalnih prizoriščih, kot zunaj njih. Najbrž nismo daleč od resnice, pa naj si to izzveni še tako neskromno, da je prav po zaslugi naših predstavnikov (tako športnikov kot športnih delavčev) postal »Peteroboj« to kar je: manifestacija športa in prijateljstva. Dokaz temu je znova nagrada za fair plaô — Trofejo Janeza Jenka, pred leti prehitro umrlega soustanovitelja »Peteroboja« z Jesenic. Organizator, domači Donit se je trudil.po svojih najboljših močeh izpeljati celotno prireditev v zadovoljstvo večine. To, če ni teklo vse kot- so mogoče nekateri posamezniki želeli, najbrž hiti ni tako pomembno in -nikakor ne podira splošne ocene. Ni manjkalo volje in prizadevanja. Kdor delà — greši, pa je že star in nam vsem dobro poznan pregovor. : Sicer pa bomo sami že čez leto dni imeli priliko »popraviti« vse tisto, kar je bilo po mnenju nekaterih posameznikov v Medvodah narobe. Vendar pa si moramo biti že danes z nečim na jasnem: organizacija kot izvedba takšne prireditve ne moreta slo-niti na plečih peščice ljudi, temveč morata biti naša skupna naloga. Prepričani smo, da bomo tudi ' organizaciji četrtih iger železarjev, gumarjev, kemikov, kovinarjev in steklarjev v Hrastni- ltu kos. Kajti prav z organizacijo smo si pridobili ugled in spoštovanje. Bili smo vedno dobri gostitelji in vzorni organizatorji. To pa velja Obdržati in potrditi. Konec koncev tega so se zavedali tudi medvoški organiza-' tor ji, ko so v zaključni Bilten med drugim' zapisali: »O vašem počutju med nami ne bomo sodili. O tem boste izrekli mnenje sami. Če se nismo dovolj potrudili, nam svojo grajo povejte. Potrudili se bomo, da morebitne napake v prihodnje odpravimo, ne nazadnje, Izkušnje koristijo tako nam, kot tudi tistim, ki bodo PETEROBOJE.organizirali v pri-, hodnje.« REZULTATI Mali nogomet točk 1. Železarna 6 2. Donit 6 3. Sava 5 4. Steklarne 2 5. Ferralit 1 Tekmovanje- v malem nogometu je prineslo največ razburjenja in izenačen boj ža prvo mesto. Naši fantje so igrali slabše kot znajo. Svoje pa je V precejšnji meri prispevalo tudi pristransko sojenje' zlasti ko so igrali domačini.. Odbojka , točk 1. Železarna 3 2. Ferralit 6 3, Sava : 4 4. Donit 1 2 5.- Steklarna 0 ■Na hitro zbrana in-za nameček še -nepopolna ekipa, ina'smi ni mogla priigrati niti ene same zmage. Škoda kajti imamo igri- sče, ki pa žal sameva. Rokomet točk 1. Sava' 8 2. Ferralit 5 3. Donit \ 4 4' Železarna . 3 5. Steklarna 0 Podobna ugotovitev kot za odbojkarje, velja tudi za rokometaše. | Šah točk I. Železarna 12 2. Sava 11,5 3. Steklarna 7 4. Donit 5,5 5. Feralit 3 Šahisti so bili tokrat ena izmed naših boljših ekip. Dve zmagi sta jkn prinesli zasluženo 3. mesto'. Streljanje — moški krogov 1. Ferralit 707 2. Steklarna 698 3. Železarna 685 4. Sava, 682 5. Donit . 656 Posamezniki: Delpin Ivo — Steklarna 182 Koritnik Rudi — Ferralit 182 Koritnik Franc — Ferralit 180, : Čeprav nismo nastopili .•V náj-v boljši postavi , (strelci so ta čas nastopili : tudi na g Steklarskih igrah v Paračinu) smo znova dokazali kvalitete. Streljanje — ženske krogov 1, Železarna 499 2. Steklarna 472 3. Sava 393 4. Donit 386 5. Ferralit 314 Posameznice: . Kralj Majda — Železarna 174: Erika Vonda — Železarna 167 Hafner Bronja — Steklarna 164 Tudi naše predstavnice zelo dobro odrezale. so še Pikado — samo ženske krogov 1. Donit 112 2. Sava 80 3. Ferralit 74 4. Steklarne 71 5. Železarna 47 Posameznice: 1. Bajrič Aziza — Donit 46 2. Ostojič Dura — Donit 36 3. Zlode Olga — Ferralit 35 Našim kot kaže pikado tako dobro od rok. ne gre Namizni tenis — moški točk 1. Železarna 8 2. Steklarna 6 3. Sava 4 4. Dobit 2 5. Ferralit 0 Naši fantje bi bili -lahko tudi najboljši. Namizni -tenis — ženske točk 1. Ferralit 6 2. Sava . 4 3. Železarna 2 4. Donit Ó V tej disciplini pismo nastopili. Najbrž ne po krivdi organizator- jev? Kegljanje M moški kegljev 1. Železarna 2.498 2. Donit 2.482 3. Steklarna 2.4Ö9 4. Sava . .. 2.292 5. Ferralit 2.244 Posamezniki: 1. Mikolič — Železarna -.438 2. Hasanbegovič -— - Železarna 433 3. Vilman 432 Našim fantom tokrat ni šlo; naj - bolje od rok. - Kegljanje — ženske. kegljev 1. Železarna 1.393 2. Sava 1.387 3. Steklarne 1.368 4» Donit 1.353 5. Ferralit 777 Posameznice: 1. Zajc Ema — Sava 408 2. ‘Teršek Sonja — Steklar. 403 3. Lužnik Majda — Zeležar 373 Tudi rokometaši s svojo uvrstitvijo 'najbrž niso zadovoljni ‘v *... • ' I I " I I ' - - ‘ illlfp I Nogometaši so se upravičeno hudovali nad pristranskim sojenjem — lahko pa bi se tudi nad svojo neučinkovitostjo V pričakovanju rezultatov Ribolov točk 1. Donit 1.217 2. železarna 3819 3. Steklarna 327 4. in 5. Sava in Ferralit' - 0 Posamezniki: 1. Rozman — Donit 593 2. Omahen — Donit 412 3. Pinter — Železarna 308 Končni vrstni red Peteroboja 82 točk 1. Železarna Jesenice 48 2. Sava Kranj 38,5 3. Donit Medvode 34 4. Steklarna Hrastnik 30 5. Ferralit Žalec 28,5 Tekst J. Premec Poto R. Cičič Konec dober — vse dobro. Bilo je lepo, čeravno ne najbolj uspešno ZAHVALA ob težki izgubi našega plemenitega moža, ata, dedka in pradedka' ■ | DOMINIKA VOUČKO se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v čašu njegove dolge bolezni in invalidnosti.'Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom, predvsem tov. Jamšek Nadi, kt nam je sredi noči priskočila na pomoč in prva izrazila besede tolažbe. Hvala tov. Mlakar Antonu za ibesede slovesa, krajevni ZB, Teren H, godbi, pevcem, darovalcem vencev ih cvetja. Hvala za ustne in pisne, izraze sožalja in vsem ki ste našega dragega ata pospremili.na zadnji poti. Hvala vsem, ki, ste ga spoštovali in cenili njegovo delo, katerega je s takim Veseljem in vestnostjo opravljal nad 60 tet. Žalujoča: žena Roza in hčerke Čieda, Silva in Anica z družinami. .. H KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE OD 15. 7. DO 15. 8. 1982. Kino Delavski dom Hrastnik HOTEL DRACULA, nemška srhljivka, sreda 14. 7. ob 17. in 19. uri, četrtek 15. 7. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke! BRATJE BLUES, ameriška glasbena komedija, sobota 17. 7. ob 17. in 19.15, nedelja 18. 7. ob 17. in 19.15. SENCE NEKEGA POLETJA, francoski erotični. Predstava v okviru »Filmskega gledališča« v ponedeljek 19. 7. ob 19. uri. JAVNA HIŠA, fracoska ljubezenska drama, sreda 21. 7. ob 17. in 19. uri, četrtek 22. 7. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke! RDEČA MASKA, hong-kong kung-lu, sobota 24. 7. ob 17. n 19. uri. TRIJE LUMPI -j- PLÁVOLASKA, francoska komedija, nedelja 25. 7j. ob 17. in 19. uri, ponedeljek 26. 7. ob 19. uri. MATINEJA: VARÜH DIVJINE, ameriški western, sobota 24. 7. ob K). uri, nedelja 25. 7. ob 10. uri. SAHARSKA, PREVARA, italijanski akcijski, sreda 28. 7., ob 17, in 19. uri, četrtek 29. 7. ob 19. uri. PETI MUŠKETIR .ameriški'pustolovski, sobota 31. 7. ob 17. in 19. uri, nedelja 1. 8. ob 17. in 19. uri, ponedeljek 2. H. ob 19, uri. ’ . SEDEM NEBEŠKIH DEKLET, ameriška akcijska, komedija, sreda 4. 8. ob 17, , in 19. uri, četrtek 5. 8. ob 19. uri. WANDA NEVADA, ameriški western, sobota 7. 8. ob 17. in 19. uri, nedelja 8. 8. ob "17. in 19. uri, ponedeljek 9. 8. ob 19. uri. MOŽ IZ DOLINE, ameriški western, sobota 7. 8. ob 10. uri, nedelja 8. 8. ob 10, uri. Matineja! ON VE, DA SI SAMA? ameriški tiiller sreda 11. 8. ob 17. in 19, Uri, četrtek 12. 8. ob 19. uri. MAŠČEVANJE SONNY LEEJA, hong-kong kung-fu, sobota 14. 8. ob 17, uri, nedelja 15' 8. ob 17. uri, ponedeljek 16. 8. ob 17. uri. TA AMERIKA, 1. del, ameriški dokumentarni, sobota 14. 8. ob 19, uri, nedelja 15. 8. ob 19. uri, ponedeljek 16. 8. ob 19. uri. Film jé za otroke neprimeren! , Kino Dol pri Hrastniku PO KANALU DO ZLATA, angleška kriminalka, sbbota 17. 7. ob 19. uri, nedelja 18. 7. ob 18. uri. TRIJE LUMPI + PLAVOLASKA, francoska komedija, sobota 24. 7. ob 19. uri. RDEČA MASKA, kung-fu, nedelja 25. 7. ob 18. uri. Mladinska predstava: VARUH DIVJINE, ameriški western, nedelja 25. 7. ob 16. uri. ROCK'N ROLL, italijanski glasbeni, sobota, 31. 7. ob 19. uri, nedelja 1. 8. ob 18. uri. MELODIJA ZA LJUBEZEN, nemški erotični. Mladini do 15. leta ne dovolimo ogleda! Sobota 7. 8. ob 19. uri, nedelja 8. 8. ob 18. uri. Mladinska predstava: MOŽ IZ DOLINE, ameriški western, nedelja 8. 8. ob 16. uri. ' BRUCE LEE PROTI SUPERMANU, kung-fu,. sobota 14. 8. ob 19. uri, nedelja 15. 8. ob 18. uri. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! »KRC« 14. OKTOBER, Hrastnik Šp 101 •t ii a rel kr eacij ia - iz meseca v mesec Športni dogodek, do katerega so po ‘družbenem -dogovoru 'Upravičeni vsi kategorizirani: športniki, ■je v zadnjem časni tarna razprav tudi na občinski' TeQesnokulturñi skupnosti. Trenutno prejemajo ta dodatek le igralci in igralke Kerni car] a preko kluba, vendar ñé izgoriijo mejo limita. Sredstva.za •izplačilo, sp si -pridobili, z dodat- . nii,m zbiranjem . ..preko-: reklam, -prodaje značk itd. Analiza je pokazala,- da bi zš -izplačevanje' té-iga- dodatka potrebovali v.Hrast-. ■ nikiu še; dodatnih 116,000 din-., S ■ čiiher bi poravnali obveznosti do yseh -upravičencev. Toda kje dobiti- -denar?. Po podatkih, strokovnega, sveta za -. tekmovalni" šport "pri republiški' ZTKlO ¡je tía letošnjem državnem prvenstvu vstreljanju z/Z-račnim-brožjem v...,•Gornjem Miianovcu nastopilo, kar 145 predstavnikov iz naše republike, kar nikakor ni , v skladu z usmerjeno 'r politiko ■ - tekmovali] na .Zvezni ravni.. Iz.. istega vira ge bil' iznesen tudi podatek, da denimo , v košarki, rokometu -in odbojki; -nastopa na zvezni ravni- po 84' odnosno ,76 ekip. Predlog. . samouprávñega spofazuina- .pa .predvideva, 'da bi . na .zvezni.-ravni lahko.: nastopalo ¡največ 54 ekip. To pa je primer le, v nogometu kjer kljub temu, . da je maša'-najbolj množična pa-• noga, nastopa na-zvezni- ravni sezona .1981/82 le 50 ekip. Pa naj. še kdo reče, da se NZJ ne obnaša Stabilizacijsko. To žal ne velja .za obisk »Mundiala« v-Španiji.'. Občinski praznik je- bil tildi letos ' | obeležen s številnimi športnimi' I pn-reditvaflni Tako je na trddici--i tonalnem, nogometnem turnirju. ; (mali nogomet) zmagala ...ekipa-> Orodjarna Stelklarn6f -(TOZ|Bi 4)/kb ’ / je:: najprej premagala pripadnike | JLA-/—MCasarna,heroja- Rajka Ge-; lje'z'3.0 in nato še. v .finalnem-'■ obračunu vrstnike Sijaja z 2 1 ' Tretji go' bili, ‘pripadniki^. JLA-z ‘ ■; zmago1 0 proti ekipi Samskega . Í doma Rudnik, ki pá so kljub, l/e-P imi nekoliki» razočarani; saj- so v | sachijih..letih vedno r-zmugovali. ■ f. 'Dodati pa, .moramo, 'da- jé bila ' celjska ekipa sestavljena iz šta--; rešin; Ti -patso bolj :navajéiii: ñka-. .- , zovati.., .- Resnično hvala vredno je število i naslovov,' ki so - jih osvoj tli- igral-. , ci m' igralke NTK- Kemičar v -zad» . nji sezoni, ...Poleg, -štirih .¡naslovov i regijskih jirvakov je tu ..še..deset i republiskib in. štirje državni na- V . slovi.' Največ naslovov '"'je /dose-, ženo v .»mladin skih, in. pionirskih ; konkurencah po' zaslugi izvrstne V Yesrie Ojsteršek, ;ki je- osvojila r vse možne naslove, tako v pionir-. , ški kot mladinski konkurenci. Gre ,za podatek, .ki,, veseli in ki. zagdtavlja tudi pribo dnSšt hrašt-n.iškega namiznega tenisa. Trim igre katerih organizator je Komisi j a za. množičnost pri občanski TKS, -potekajo letos precej bolje kot v ¡preteklih letih. Reš, da: vse prijavljene ekipe niso td-• di ■■ masitppalle, vendar je množičnost v primerj avi z - preteklo,sij p Več kot očitna., v' Največ eanimailja vlada za tekmovanje v malem nogometu, ker Od 13 prijavljenih nastopa 12 ekip. Med tiste, (ki so proti koncu malo- popustili sodita ekipa KS Dol in Postaje LM. Zlobneži pravijo, da je prvim pošla volja, ker so Izgubili vse' možnosti/za visoko .-uvrstitev, slednji pa. so: preokti-..pirani s pobiranjem_vozniških do» ■ voijenj- BO' menda oboje držalo. Imeniten uspeh je ha. mednarodnem- mladinskem /namiznoteniškem prvenstvu ?ČSR .dosegla .14-detna Vesna Ojsteršek,, ki: je v tekmovanju posameznic osvojila f 3. mesto in, si priigrala lep pokal-, V ¡tekmovanju parov je: bife Ve-_ sna manj /uspešna saj , j e tako z Tatjano Krsnik (ženske, .dvojice) ■' kot llijo Lupulesconi (ntešaiie . dvojice), izpadla že v drugerii krogu, . V ekipnem tekmovanju pa sta so Vesna in Pika (Krsnik) uvrstili , v- četftfina.leijp.otem. ko sta premagali Anglijo in Nemčijo z 3:4 in izgubili-¡z domačinkami—■ vrsto. GSR 0:3. - Na ¡tekmovanju, v streljanju z zračno pdšlko za ..»¡Pokal .Nove Giadiške«, je nastopila tudi ekipa ŠD. Rudnik--Hrastnik, ki je med, šestimi nastopajočimi vrsta-mi s skromnimi 1429. krogi osvojila solidno tretje ¡mesto. Pravijo) -da; je bil vzrok ' slabšemu nastop pus .Tdolgo in-iinaporno tekmovat i Uje. To, da.to. tekmovanje ni bilo . obvezno ne trdi nihče. Prepričaj ni pa smo, da so Rešete, Kirn) Cvetko in _ Hrnčič,.' sposobni do? • sečil bistveno boljši. izid od 142$ krogov'.' Rokometaši -z , Dola - pri .-Hrastniku: . šd,- gostili,ekipo Kolubare -iz La-‘ zarevca, ; ki . Ij e ‘ 'po 'gostovanju v Tib ovljah/ kj er je brl-a na obiski} , pri pobratena Občini,: odigrala pri j jatdljsko srečanje z domačo v.rsi o • h| .novo u stan o v Ij en i m klubom . r.k Dol., . :- ■ V izenačeni in- kvalitetno zelo ■ dobri predstavi, 'katero-srje- ogle4 . dalo lepo- število- ¡dolafcih ljubite4 ij ev rokometa, so, ■zasluženo, zmagali gostje iz La-zarevca'Z- 29:27 ' Nič: presenetljivega bi rekli če ¡-nebi-vedeli, >,da so--rokometaši iž Lazarevca člani .osrednje s.iibsfce lige, domačini pa še .bodo šele v jeseni vključili1 v' redno tekmo-- vanje Torej več kot spodbuden -.„¿začetek. Ekipa -(moški) Kemiearja je z. zmaj' gč v zadnjfern ferdgiu (ie-ta je bil V Hrastniku 5. .junija) osvojila še en našlo v- republiških prvakov in s teni ponovila lanskoletni uspeli ko so fantje trenerja Jureta -Klenovška tudi premočno osvojili prvo. mesto. V zadnjem nastopu so: Markovič, Vizjak, Zalaznik, Žerko in Medved premagali še- lekcijo. Gorenjske, —Triglav s '5:0, Pomurje.;— Sobota -prav. tako 5:0 in svojega edinega; resnega: nasprotnika 1]Ubij a-nsko Ilirijo ,Š! 5:4. Kako je.bilo v .kvalifikacijah, pa-.bomio zvedeli v naslednji številki Steklarja. Kegljači Bratstva , so si, v srečanju z ekipo Krškega,zagotoviti tretji par prvenstvenih, točk , in se tako . odlepili od ekip, katerim- preti, zadnje, mesto po prvem delu Za-.say-skoHp,p's.avške .:, kegljaške lige. Škoda ¡ker. so: .fantje1, prišli v formo šele proti. ..kancu prvenstva. Kajti njihova vrednost, je. prav • got.oVo večja od tistih'• šestih točk. V srečanju s Krškim (re-' ¡zultait je .bil 5186:5084 v ' korist Bratstva)-še haštoplIL itarteinger - 891, Kovač 813, Drame 848, Roj" 865, Gakč-8721 imLazUfk -897 po- - drtih kegljev. V-gostujoči ekipi •pa je bil najboljši Črnelič Z 863 podrtimi keglji-. Reš nerazumljiv je bil sklep TO NZ Slovenije, .-s okaterim .je bil NTK 'Hrastnik- izločen iž-: sodelovanja v kvalifikacij ah-Za območno člansko ligo — vzhodna skupina. Hrastničani so izpolnjevali vse ¡pogoje z izjemo 11. člena Pedagoškega .pravilnika, ki pravi, da je za .vodenje: 5, selekcije potreben 'Ustrezen strokovni kader, to p a , je, trenfer . . I, -razreda,.- Na vprašanje,: sekretarja.. NZS tov, . Hrovatecu,. če jo to res Tako ve-. . lika ovira in če ne gre morda le za preveč formalistično ..stališče, ki je po mojem tudi .malo'biro-, -kratsko obarvano, sem. dobil odgovor v obliki vprašanja: Češ ali . lahko na fakuiteU predav a , predal etui,.- učitelj.. Bil. spm zate-' cen; kajti resnic n p. 'si' niseni mislil, da ob doktorju (Elsnerju) NZ . Slovenije, vodi toliko »predmet- Ekipa 'nogometašev.- Hrastnika, pa j .bi bila verjetho spošobna-- usjieš-| no nastopiti v OGL. s.aj je v pri- I. piavah.ma 'kvalifikacije, premaga-> la enajs:teri1co‘i zagorskega Prple-; larca, .kar za 10:3. Koliko pove ta j izid pa je dovolj, če dodam, da ' so^bjli Zagorski nogometaši tretji ? prav.v OČI, —vzhod. Dolgo ča-| sa: pa so sé. potegovali ¡ célo. za ; prvo anesto, ki "je' Vodilo v osrod-: njo republiško nogometno' ligo. »Adijo: Espanija« sb zapeli . naši i nogometaši, poteim ko so se po • 18-dnevnem prijetnem potepanju : (vmes so odigrali tudi tri tre-i, ning tekme) po- Španiji vrnili le-i po ¡zagoreli na beograjsko letališče. Sicer pa kako tildi ne bi bili :. veseli. Za 7-mesečno skupno .po-tepanje pp.Jugošlaviji so bili ne-" kateri deležni tudi' izleta v Šp£j- ■nijo, Slabe volje sb. se vrnili, edi-¡nole: Miljanič • (menda 1 je bil v Španiji selektor1 '¡naše reprezentance), Sušič, Petrovič';m Šurjak, kajti zanje je bi!, dopust očitno prekratek. Kako bi. šele reagirali, če biN.aMšo- izbirali le med. Pbr-torožomTif.1 Bohinjem... Cilj občinskih TRIM iger je- bil ¡tokrat v odnosih do prejšnjih let . prav ¡gotovo -dosežen, Bilo je ve-¿ilco več -resnosti, discipline in ♦¡tudi annožlčnost' se ..je. občutno povečala. Največ zanimanja je .: vladalo zactekmojvanje-iv - malem nogbmetu1 (prek; 230 udeležen-. cev) , pa košarki, kegljanju, .rO-ko-I metu, streljanju,- namiznem tem-, su. Manjša; pa. .je bila udeležba v plavanju in . šahu. Vse skupaj pa . vendarle odraža korak naprej. • Značilno, ža. prvi de! je tudi spo- • znanje, da so se v tekmovanje .vključile tudiinekatere- sredine ki . v preteklosti z, redkimi izjemami sploh.-niso sodelovale (SGP) in pa da .so se . »vrnile«:, nekatere sredine, -ki so v lanskem letu po-, oivale (Sijaj, TKI in delno tudi Steklarna)'. 1 Informativno naj še omenim, da smo v občini, v zaključni ; fazi .-.ustanovitve/ Zveze. Telešnok-ultur-nih : organizacij,'-/katere osnovni nanien je organizirati pod. isto streho vse izvajalce .telesnokul-. turnih organizacij v občini in s ' tem izboljšati ponudbo ter uvesti • enotno politiko,'razvoja in izva-. 4an-ja . telesnokulturne dejavnosti. V- ta namen je že v teku pošto» | pek.; ust ¿navij anja- - • ¡samost o j mil TK ¡ organizacij, ki so bile včlanjene v Športno društvo Hrast-,' iii:, katero .-pa je .bjlo, pretekli ‘ ineše-c s sklepom izrednega ..občnega abora, ukinjeno. . . Izkazalo se je namreč, da pod-, j p.orrri).adr.uš tvo, -n-j? do seglo;- tistega za -kar je bilo ustanovljeno in da , njegov nadaljnji obstoj ni opra? vičljiv in družbeno koristen. Je že.tako, da je »»Mundiala/zasvoi ji-I vse navadno zemljane.. Prav n ■jo, da smo v dneh predstave svetovnih žogobrcev porabili za 7 % ve;č električne .energijo. Če je to res, ne vem. Veni pa da je bilo . svetovno nogometno 1 prvenstvo tema' vseh razgovorov. To, da-, se je v. teni času podražalo celo mei ■ sg .(speti), pa( aiajibrž -še- pomislili nismo. Koliko je,¡bilo, izgubljenih delovnih ur in še cel kup drugih reči pa ib o najbrž kaj kmalu povedala —f .statistika., Pozor pred glavobolom!... Aforizme ali -kakorkoli že hočete imenovati te kratke /zapiske, je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zadišal — Jože Premeče' * ZANIMALO VAS BO Z!A MESEC MAJ 1982 UPOKOJENI Zgodbe, ki jih piše življenje. V novem okolju SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Rizo' MEŠIČ—--odnašalec 'stekla, Sáfete R1ZVANOV1Č — odnašalec. stekla, Marija’ ŠANTEJ -r-kontrolor stekla, Marija STARINA 1—f od-našalka stekla, Ivo PAVLOVIČ — odnašalec stekla, Lojzi MARIČ m-odnašalec stekla, Marko 8A J NOVIC — odnašalec stekla. TOZD 2 —' avtomatska predelava steklene mase Marko PERIKIČ — delavec ha ¡kanalu, Fatima R1ZVANOVIČ — kontrolor stekla, Lovro BOJANO-VIČ ¡delavec na kanalu, Jadranka RADOČAJ .— ¡kontrolor, Andr LUKOVič ~^=r delavec ¡na kanalu, Vinka TOMIČ — kontrolor stekla, .Amir LUK O VIČ — delavec na kanalu, Vinka TOMIČ — kontrolor stekla, Drago DELIČ — ¡delavec na kanalu, Milanko ODŽIČ — tehta-lec zme$i. TOZD 3 — dekorirnica ip satinirnica Branko JELAKOV1Č — pomožni delavec v slikarnici. TOZD 5 — energetika in- ostale-.. delavnice ; Janko FELICIJAN — delavec težak, .Marino MAJCENOVIČ delavec težak. - DSSS Marija RESMAN =— pomožna delavka v jedilnici. * . ' PREKINILI DELOVNO RAZMERJE SAMOVOLJNO TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Ivan FABIČ — odnašalec, stekla, Stanko BANFIČ — odnašalec-.steki a, Suvada ZUKIČ — odnašalka stekla, Ernest JUG . — odnašalec stekla. . '*? - TOZD 3 —- avtomatska' predelava* steklene -mase Ljubica DAKIČ — kontrolor stekla, Miroslav KIRIČ — vlagalec v gilon, Vilko GORJUP — delavec na 'kanalu, Ahfcica MATANOVIČ , kontrolor stekla, Živka KLOBAS <■— kontrolor stekla, Osman D2 ANKO VIČ strojnik:! I,-Zlatka'. N UHAN G VIG ^¿kontrolor stekla, Lovro BOJANO VIČ — delavec na kanalu. TOZD ‘S—"energetika Ih ostale delavnice Zijad BABIČ-.-r=-delavee težak:.: *■ DISGIPMNSKO—IZKLJUČENI" *. TOZD 1- —‘ročna'in polavtomatska predelava' steklene mase' ■ -’ Milah PLANINC kroglrear. ... TOZD 3—■ dekorirnica s satinirnico Ljubica STRAŽAR pomožna delavka,. pakirec. TOZD 1 — ročna in polavtomatska • ^predelava steklene mase Zofija LAZNIK — pakirec. DSSS Alojz VINTAR — vodja garde-' rob in’ sanitarij',-(invalid 3r katego--:rUe). Vsem upokojenim želimo.še obilo zdravja in osebne sreče! POROČILI SO SE Miroslav ZOREC“in'Janja DE-" TIČ, 'Šemsudin MEČIČ* in -Hedija HRNJIČ, Ljubica RAVNJAK in Sabit-LJATIFL PRIRASTEK V DRUŽINI Anica MIHAJL1L sin Franjo,-Viktorija in Ladislav MAT1KELJ hči Vesna, Branko SEBASU j— sinova Damjan in Branko, Slavica in Nenad JERKOVIČ-—'beiAleksandra, Arslan-LALIČ —- sin Etfin, KRVODAJALCI - Ivah , ABRAM, Bruno BAJDA, Janež BREČKO, ' Kranc GLAVAČ, Jože- GRUM, . Anton-KRIŽNIK, -Vi, lijem KORBAR, Vilijem MAURER, Jože OfiLAK in Ivan iPR-AiH. "— vsi TOZD 1, Anton PERC in- Leopold PODMENITC^'oba T.OZD' 5,' Emo" SIHUR — DSSS, Anton STRM-LJAN, Edi SRŠEN, Milan ŠUNTA, Jože- SUBI,-Stane TRBOVC,. Stane-TRNKAR, Maks UČAKAR, Ladislava VIDMAR in Karl VIDMAR --¡vsi TOZD 1. Krvodajalci, iskrena vam hvala! * 2 3 REŠITEV KVIZ Al ZNANJA-" & Za. nagradni KVIZ ZNANJA Tz junijske številke ' »STEKLARJA■? smo prejeli 23 rešitev. Pravilni dd-govori so: .' 1. 22. januar 1950, 2. Izvoljen je/bil 60/ čTštnski delavski svet, Anton Si-hur 3 Brane Miiihbvič; dipl ' prav., Maks Mrefria,.' dipl.", ing.;“ Jože1 Klanjšek, Diane Češnpvar;, Dušah P o vse, 'Jože 'Kastelic,' Svarf- Pufler (delegat) 4. Oktober -1974 5. TOZD l',r—* ročna >n polavtomatska’ predelava'' steklene' mase TOZD' 2'—'avtomatske predelava steklene' mase . TOZD 3 — dekorirnica s satinir-. nico |; TOZD 4 — orodjarna s strugar*;, sko cizelersko delavnice .. . TOZD 5 — energetika s kiju-čavničarsko delavnico • Delovna skupnost skupnih, služb. (za opravljanje del skupnega pomena -.temeljne organizacij e). Za pravilne-odgovore* so bili -z ¡žrebom nagrajeni: ‘* 1 rihgrada, 70 dih" — Ivan Kal-' pic r- . ■ 2. nagrada'.‘50'diii' Dori'¡Bizjak 3. nagrada “■ 40 din ■ — -Zvohka-Dremel ■ Ko 'še hii je ponudila, prilož- ". most Zaposliti v Steklarni, mi .je to zelo veliko pomenilo. Že nekaj; mojih -prijateljic-si-je-poiskalo-zd- . poslitev v Sloveniji in tedaj je tudi mene začelo vleči za njimi. Doma je postajalo čedalje težje — mlajši bratje' in sestre, pogosto bolna mati, skromni očetovi do- i hodki, nekaj zemlje, zato bi bilo.’: prav, da tudi jaz pomagam-star-Šem pri preživljanju družine. Tako sem s polno zaupanja odšla od doma, v nov svet ■ Razporedili • so nas v samski dom delovne organizacije, nam razložili; hišni red, nas- seznanili z ostalimi pogoji 'in ’ pravicami, ki nam pri- ’ padajo ter s tem, kdaj in kje začnemo delati. Med saber sriio še. kar -hitro—spoznale. Tudi’ okolje se mi je zdelo sprejemljivo, tako da sem domotožje lažje, ptemaga-; la. Kasneje, so nam tudi pojasnili, da bomo"v teh prostonh le žačaš-” ' no, dokler se ne' uredi nov samski dom. Res je bilo malce težje, ;■ predvsem .zato,-ker ..smo-bile —v-šobi najmanj tri ali; štiri in tako dostikrat m bilo miru za ppčitek, ker smo imele različne, delovne : -izmene. Bile", so tudi' takšne, ki niso znale potrpeti, se niso ozi-. rale na to, da živijo z. drugimi, f ..niso... želele-prispevajti. - k-splošne--mu redu in čistoči. To me je ze-lo motilo, saj bi se lahkp bolj spoprijateljile in si med sabo po--magale:"” . Na .delovnem mesto- V .kontroli : stekla mi je postalo takoj všeč. ! Stiriižmen&fio’ delo' rili ni delalo ; večjih težav,; z osebnim dohod- -kom pa sem bila sploh zelo za- ; doy oljna. . Sodelavke so me spre-.. jele v svojo sredino, me . Učile, kako se pregleduje, kakšne so napake v steklenih izdelkih, za-ladidmteihh^gredo nf 'odpad’ in" ob' njihovi pomoči-sem se hitro učila. Me“dRi!sabo >šmo> se tudi dbsti-pogovarjale, -si1 pripovedovale teža ve’4» kmalu sem ¡ngbtovilav da so naj večji1'problem v glavnem stanovanja; vendar * temu takrat* nisem-posvečala veliko pozorno-* sti, ker sama” pač nisem bila .neposredno rprizadeta, ¡glavno mi je -bilo;-dfa lahko' stanujem* * -v- sam*** skem domu. a - : Ko sem" prejela prvo plačo, je bil td zame* velik■ dogodek 'in nekaj den ar ja 1 Sem ' poslala'' dbnrbvr da domačim pomagam *po svojih skromnih močeh. • Spoznavala senr-no-ve. prijatelji» ce in prijatelje. Hrastnik je, sicer, majhen kraj, vendar ima vseeno več rhožndstPza preživljanje pro-stega**časa kot vas, kjer sem sicer doma. V prostem času smo skupaj posedali na gostilniškem vrtvrln* ser pogova’rjhli''0"stvarehv' ki pač zanimajo mlade, šli smo v kino, v slaščičarno, se kdaj obiskali med sabo alt se odpravili na sprehod. Počutila šem se srečna, svobodnaMn neodvisna. Imela sem-delo, ki mi je bilo všeč, ■ sredstva ‘ za preživljanje, streho-nad‘ glavo, krog prijateljev in to je bilo" res -najbolj pomembno.' Z enlm-.od* prijateljev ¡sva si odkrila' ''obojestransko- naklonjenost-in postala -fant ¡in' dekle Pogosto sva Se pogovarjala o -najini pn-; hodnosti, tudi o poroka,- p tem,-* kako si bova uredila življenje. Tudi on- je delal-'v Steklarni, prebival v samskem domu. Oba Sva se vživela v novo- okolje, dobro zaslužila in to se- nama je zdela solidna Osnova za dober skupen začetek Čisto počasi in potiho se je začel vame zajedati 'strah glede "čisto -praktičnih vprašanj? v glavnem pa zaradi stanovanja, ki bi ga potrebovala; če bi'hotela zaživeti j skupaj; *--Še predeli * Sem doumela' vso resnost tega' problema, o čemer sem prej tolikokrat slišaja pripovedovati ■ sodelavke; pa s^m jih poslušala samo z enimi ušesom, se, je zgodilo, da sem zanosila Zato sva se s fantom poročila,...ostati - pa sva -mo- rala še naprej vsak v svojem samskem domu. Da bova imela’ ’ otroka, se nama je zdelo nekaj 'izrednega. Koliko zakoncev je, ki ostapejo za vselej prikrajšani za to živo radost.- Moje veselo pričakovanje- otroka- i pa -je grenil' bridek priokus, ki mi je, jemal vso voljo' — stanpvanja ni bilo dobiti. V tovarni so zmajali a glavo’, m' nama razložili, da sta? novanj-vni-, prosilcev pa je tudi veliko; pa še dalj čaša delajo kbt midva in. prav tako-živijo v- težkih razmerah. .Zvedela sem tudi;, da jih je nekaj 'tudi takih, M so v podobnem položaju kot 'midva. Vse "to Jem težko razumela, ker se mi je zdel moj problem največji, najnujnejši. Poskusila sva poiskati,-stanovanje*-drugače^-ven-dar vsepovsod brez' uspeha. 'Nihče ni oddajal stanovanj v najem? v tovarni je bila dolga vrsta ča-* kajooih, ne samo za ¡nova, ampali tudi za stara stanovanja. Naslednji meseci so bili zamre' -težki; -¡saj “nisva "Vedela; - kako "S}* bova z možgm v prihodnje lah-* ko uredila najino mlado življenje;? .Rada te ostala, skupaj,, z. otrokom pa v samskem domu tudi, ne bi -mogla , prebivati. Le nerada sem razmišljala o tem, cla sva se oba ' obnašala' malce' lahkomiselno, cla nisva o ničemer razmišljala, dd' sva --videla ie ■ sebe -in svoj problemy za katerega’-se- nama je* ždelo;- -da ga je*- treba -najprej- rešiti. • Tako je prišel čas, ko sem nastopila "'Svoj "porodniški dopust. Vrnila sem se domov, k staršem, kjeiikge-je- bilo /vseeno*- laže P0-avetttk otroku,:' ,8 težkim ,srcem ' sem- -zapustila* • okolje, .¡M, sem ga vzljubita, /¿elim- ;sk da bi z mo-*; žem: dobila-vsaj ¡skroma®-'; in.- sta-, ro stanovanje-, da te lahko raži* vela skupaj. Porodniški dopustijo po svoje dolga .de>ba,'. upami - da vendarle le ne prekratka. za ures« ničitev te želje. B. DOPISUJTE *i V STEKLARJA * Nagradna križanka SESTAVU KARLI DREMEL RIMSKI HIŠNI BOG na$a ARMADA BEOfttCH SMETANA AH HUMOR. PISATELJ SLOVENSKI POLITIK IN ZGODOVINAR, POSLANEC, STRANKARSKO NE0ISC1PU* HIRAM LIBERALEC! MAH) POKRAJI* NA V VIET» N AMU MESTO V VZHOONi ANGLIJI PRIPADNIK PLEMENA MEHIŠKIH IN DIJAN « CEV REKA V NEMČIJI MESTO V ALŽIRIJI MOČAN BRIZO RAFKO IRGOLIČ VELIK OGENJ OCET ANGLEŠKI POMORŠČAK, KIJE OB* PLUL ZEMLJO ! (JAMES) 22.ČRKA V SLOVENSKI ABECEDI AMERIČAN (IRONIČNO) DUNJA RAJTER KRAJ V 7ASAVJU TAJNI OD POSLANEC SLOVENSKA UQAN * KARSKA REVIJA OLAS OB EKSPLOZIJ) NEHOTEN TRZAJ MIŠICE VZGOJNA USTANOVA ATLETSKA DlSCI« PLINA FftIŽIDER ČEHOV ANTON DESET STOTOV UGANDSKI POLITIK (MILTON) UŠESNI NAKIT SUKNJIČ« POVRŠNIK RUSKI PIANIST, CSVJA« TOStAV ROJ. L. 4910 MUČNI OTOK V IR' IZDELEK SKEM MORJU LIKOVNI UMETNIK SOVJETSKI SAK.VELE« MOJSTER (MIHAtL) OZEK BORILNI MEČ TENKA KOZICA DELO PODLOŽNIKOV NITKA MO DIOCVETNA ZELIKA ČEŠKO* DA LILI NOV V JAMSKI PLIN JUDOVSKI NAZIV ZA BOBA JAHVEJA FILMSKA IGRALKA CAAWF9RD TELUR MESTNA ČETRT V HAMBURGU SLOVENSKI PESNIK (CVETKO) DEL TEDNA PRIJETEN VONJ OKVIR PRI FILMSKI KAMERI PERONOVA SOPROGA VRSTA BRESTA kČRKAV SLOVENSKI ABECEDI N0WiOIMfi ZA ZILJO OKORNA, PRAZNIČNA OBLEKA ČISTA TUA 8LA0A MUSLIMAN SK! BOG flEKA V PAN Ul GRAFIK JUSTIN AFRIŠKA 'Država žitarica POLJSKI SLIKAR fft&EKJUSZ) REKA V NEMČIJI JEZA. BES TODOR ŽIVKOV PASTIRČEK IZ c,SNEGU» ROČKE" KRAJ PRI LJUBLJANI ŠVEDSKI NARAVO« SLOVEČ (CARL) NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL GORICA ZGODOVINt ŠKI KRAJ VTEKSA6U ZVEZDA V.ORLU* VRSTA GLAVOBOLA UTEŽNA ENOTA ZA ZLATO GONJA, NAPAD IZDELOVALEC ’ KALAN IC Beseda urednika Ko bo izšla tale številka Steklarja, boste mnogi že na dopustu: ob morju, v planinah ali pa kar doma, kjer boste postorili to in ono. Mnogi pa še vedno na delu in preštevali še... dni potem pa na dopust. Naj bo tako ali drugače, poletje in čas dopustov je tu. Po že, kar - ustaljeni navadi združimo sedmo in osmo številko Steklarja. In tako je, tudi tokrat. Prijetno nam to povedati seveda ni, a kaj se more, ko si tudi dopisniki poiščejo svoj prostor pod soncem... Vendar upamo, da zaradi izostanka Steklarja v avgustu ne boste neobveščeni. Sklenili smo, da bomo, kar se da, pogosto izdajali informator, v katerem vas bomo v prvi vrsti obveščali o gospodarskem položaju v delovni organizaciji, kot tudi o drugih pomembnih novicah. Morda bodo kakšno rekli ugankarji. Opozarjam jih, da je rok za oddajo križanke do 25. avgusta. Tudi ta križanka je po vsebini tokrat čisto počitniška, saj je ob slikah kup gesel, ki so logično povezana z njimi. V juliju bomo tudi dvakrat praznovali. Dneva borca in dne- vu vstaje slovenskega naroda pa se za občane Hrastnika oziroma za delavce Steklarne pridružujeta še dva pomembna dneva: praznik občine Hrastnik in z njim dan rudarjev ter ob 22. juliju — dan steklarjev. Praznične dni bomo obeležili s kulturnimi in drugimi manifestacijami ter tako ponovno poudarili njihovo vsebino. Naj vam ob koncu teh vrstic dragi brad, sodelavd, dopisniki zaželim dolge in prijetne počitnice oziroma takšne kot si jih sami najbolj želite. Želim vam, da bi vam dale novih moči in vzpodbude za opravljanje nalog, ki so pred vami. Na svidenje torej v septembru. Urednik REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: ‘Dan samouprav-ijalcev, Ehnaton, žila, Oriana, L. M., Hanoi, oblak, kras, tamarinda, ajvar, otor, I. T., Thais, noč, ioni-zator, Ru, lira, Dvanajsti kongres ZKJ, Al, Jka, as, Oud, ikravost, aizaleja, Basie, obraz, imaret, Aram, obrazac, Zora, NG, omaka, iperit, TAM, Komati, enota, Atila, Antonij, carar, tukan. NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad; 1. nagrada 150 din 2. nagrada 100 din 3. —7. nagrada po 70 din Izrezek z vpisano_rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik. Pri' žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do srede 25. avgusta. NAGRAJENI REŠEVALCI Za junijsko nagradno križanko smo prejeli 68 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 150 din — Greta Jager ' 2. nagrada 100 din — Vikica Oplotnik 3,—7. nagrada po 70 din — Helena Romih, Erih Vovk, Silva Rot, Ignac Jeran, Lidija Kirn NAIVEC — Ni mi jasno, kako vam pri sisih uspeva, da prihajajo k vam visokokvalificirani strokovnjaki iz gospodarstva? Branko Jermilov, Nova Makedonija Rešitev KVIZA ZNANJA na 15. str. steklar ousiLonuvei..iCKumHtHuaT.tii UREDNIŠTVO:, Jasna Bižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing,, Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Frane Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj II, Samo Klemen, Marjana Folzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega . 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. D. K. Steklar Priloga STEKLARJA 7—8/82 Pravilnik o popisu Hrastnik, junij 1982 Na podlagi 70. člena zakona o knjigovodstvu (Uradnilist SFRJ sli 25/81),; 3.8. člena pravilnika ,o,popisu in- njihovih virov (Uradni ¡Lisi št. 40/81) so delavski sveti , ’ TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase dne 14. 5. 1082 TOZD avtomatska predelava steklene iruase dne 7. 6. 1982 TOZD dekorarinicia is satinirnico jdne .24. 5. 1982 TOZD orodjarna is Btrugarsko. cizeleirsko delavnico dne 7. 6. 1982 TOZD energetika s ključiavni]čars'ko*delavnico dne 4. 6. 1982 Delovna skupnost skupnih služb dne 3. 6. 1982 sprejeli PRAVILNIK O POPISU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik' določa postopek, način in čas popisa (inventure), sredstev in njihovih virov, kot tudi tehniko samega popisovanja ter način usklajevanja terjatev in obveznosti ter usklajevanje knjižnega stanja z dejanskim. - 2. člen- S tein pravilnikom se opredeljuje in urejajo naslednja vprašanja: — pfedmeti popisa, — popisne komisije", ' — popis, •— ocenitev sredstev, — poročilo o popisu, 3. člen Vse temeljne -organizacije združenega dela, združene v DO Steklarno in delovna Skupnost morajo uskladiti stanje sredstev' in njihovih virov, izkazano v knjigah, z dejanskim stanjem. Morebitne razlike. med stanjem sredstev in njihovih virov, izkazanih v knjigah in dejanskim stanjem ugotavljajo temeljne organizacije in delovna skupnost s' popisom. Popolni redni popis se opravi "vsako leto po stanju na dan 3,1. decembra. Poleg rednega letnega popisa je treba popisati sredstva in njihove vire .tudi: 1. ob redni likvidaciji ali stečaju —- izredni popolni popis, 2. ob statusnih spremembah — izredni popolni popis, PRILOGA 2 3., ko prevzemaj o oziroma predajej a dolžnosti osebe, ki imajo v rokah materialne in denarne vrednosti, ki šo predmet prevzema .oziroma predaje izredni delni popis, 4. v'drugih primerih, če talko določa zakon, oziroma če tako sklenejo organi upravljanja v TOZD oziroma DSSS s svojim sklepom — izredni popolni ali delni popis-. 4. člen ' . Popis se lahko prične največ 60 dni pred koncem poslovnega leta, vendar je treba v takih primerih v .popisne liste pozneje na podlagi verodostojnih knjigovodskih' listin vpisati vse spremembe stanja sredstev, nastale od dneva popisa do konca poslovnega leta. ■Popis se lahko opravlja tudi v prvih dneh naslednjega leta, v katerih se ne dela, II. PREDMET POPISA 5, člen S popisom se ugotavlja v temeljnih, organizacijah in v delovni skupnosti stanje vseh sredstev in njihovih virov na dan popisa, ne glede na to, aji pripadajo temeljnim organizacijam ali pa , so pri njih v hrambi,, na posodo, v obdelavi, dodelavi, predelavi, popravilu itd- Za popis sredstev, ki, ne pripadajo temeljnim organizacijam, se uporabljajo posebne popisne listine. Temeljne organizacije izkažejo na posebnih popisnih ilistiih tudi stanje sredstev in njihovih virov, ki so Sicer njena, pa trenutno riiso pri njih ,(so na poti, v tujini, doma na posodo, v hrambo, obdelavo, dodelavo, predelavo, popravilo ipd.). Preti pričetkom pppisa je treba opraviti primerjavo stanja po evidencah med skladiščih j—^popisnimi ipesti in k/njigovpdstvpui. III. POPISNE KOMISIJE 7, ' člen Popis opravijo komisije, ki jih s pismenim aktom ustanovijo delavski sveti temeljnih organizacij in delavski svet delovne organizacije. Delavski svet. delovne organizacije s pismenim aktom ustanovi komisijo za popis na. nivoju. delovne organizacije in sicer: 1. Centralna popisna komisija v sestavi predsednika in štirih članov, 2. Komisija za popis v počitniških domovih Bohinj — Portprož, predsednik in dva člana, 3. iKonjisija za popis nedovršenih investicij — predsednik in dva člana, • 4. Komisija pa popis gotovine, znamk in vrednostnih papirjev: M predsednik in dva člana, 5. Komisija, za popis obveznosti in terja-. tev -Spredsednik in dva člana, 6. Komisija , za ¡popis osnovnih sredstev — predsednik in dva člana, ■ 7. Komisija za popis drobnega inventarje mi opreme v DSSS — predsednik in dva člana, 8. Kontrolna komisija — predsednik in dva člana, 9. Komisija za popis zalog prehrambenih izdelkov in drobnega inventarja v splošno kadrovskem sektorju, počitniški domovi in jedilnica — predsednik in dva člana, .10. Komisija . za popis kartonske embalaže — predsednik, in. trije HhjJ» 11 Komisija za popis sumljivih, spornih, neizterljivih ali zastaranih terjatev — predsednik in dya člana 12. Komisija za popis sredstev in opreme za- potrebe SLO in DS — predsednik in dva člana. 8. člen Delavski svet v temeljnih, organizacijah s primernim aktom ustanovijo naslednje popisne komisije: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase: 1. komisija za popis nedovršena proizvodnje —;; 5 članov, j?., komisija za popis drobnega inventarja v obratu — 4 člani, .3. komisija za popis drobnega inventarja V brusilnici — .4 člani, 4. komisija za popis steklarskega orodja — 4 člani, 5. komisija za popis in preračunavanje gotovih izdelkov v skladišču ;— 5 članov. TOZD avtomatska. predelava steklene mase: 2. komisija za popis nedovršene proiz-vodnj e — 3 člani,. 3. (komisija za popis .drobnega inventarja — 3 člani, , 4. komisija za popis orodja in'modelov — 3 člani, 5. komisija za popis in preračunavanje gotovih izdelkov — 5 članov. TOZD dekorimica s satinirnico: 1. komisija za popis nedovršene proizvodnje:^: 3 člani, 2. komisija za popis drobnega inventarja tv 3 člani. TOZD orodjarna s struparsko cizelersko delavnicod, . 1. komisija za popis sive litine — 3 člani, 2.. komisija za popis drobnega inventarja — 3 člani, TOZD energetika s ključavničarsko de-, lavničo.: 1. komisija za popis in preračunavanje pomožnega materiala — 7 članov, 2. komisija za popis drobnega inventarja — 3 člani,' 3. kojnišija za popis gasilnega orodja' — 3 člani. 9. člen Delavski svet delovne organizacije in delavski sveti temeljnih organizacij v aktu o ustanovitvi komisij iz 8. člena določijo člane komisij, čas popisovanja, rok, do katerega mora biti popis opravljen in rok;- do katerega mora centralna popisna komisija poslati poročilo o popisu organov upravlja-, nja.. 10. člen Organizacijo dela v zveži s popisom na nivoju delovne organizacije vodi individualni poslovodni organ, ki je odgovoren za ekonomiko in organizacijo poslovanja. Organizacijo dela v zvezi s popisom v temeljnih organizacijah vodijo individualni poslovodni Organi temeljnih organizacij, ki so odgovorni za ekonomiko in organizacijo poslovanja. Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije in sklepov delavskih svetov v temeljnih organizacijah izdajo osebe, ki vodijo organizacijo dela v zvezi s popisom, komisijam pismena navodila 'za popis. Pismena navodila za popis prejmejo člani centralne popisne komisije, predsedniki popisnih komisij, delavci, ki odgovarjajo za denarne in materialne vrednosti ter vodja gospodar sko-računskega sektor j a. PRILOGA 3 , 11. član Člane popisnih komisij predlaga Oseba, ki, vodi délo v zvezi s popisom. Popisna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. - Predsedniki in Slani popisnih komisij ne smejo ib iti vodje oziroma delavci, ki imajó v rokah materialne in denarne'vrednosti in tudi vodja oziroma delavci, ki opravljajo knjigovodsko delo. Centralna popisna komisija pomaga pri organizaciji in vodenju popisa ter usklajuje delo popisnih komisij. 12. člen Člani popisne komisije so odgovorni za resničnost s ¡podpisom ugotovljenega stanja, pravilno sestavitev popisnih list, pravočasen popis in pravilnost poročila o popisu. IV. POPIS 13. člen Predsednik vsake popisne komisije sestavi s pomočjo strokovnih služb in Osrednje popisne komisije načrt, po katerem bo komisija delala. V načrtu morajo biti opisana vsa dejanja, ki jih mora komisija opraviti pred popisom, med njim ih po njem. Datum in ura začetka popisa ter rok, v katerem bo popis opravljen, morajo biti v skladu z roki izj sklepov delavskih svetov in v skladu-z navodili organizatorjev popisa. En izvod načrta prejme tudi organ Samoupravne delavske kontrole. 14. člen Osnovna sredstva, surovine, material, gotove proizvode, blago itd. je. treba pred popisom grupirati in urediti, da bi bilo popisovanje lažnje in hitrejše. Ukreniti je potrebno vse, da se osnovna sredstva, suro -Vine, material, gotove proizvode, blago itd. pravilpo razvrsti, sortira po vrstah in dimenzijah in da se jih opremi z nomenklatur-nimi karticami po nomenklaturi, ki jo delovna .organizacija uporablja, da ne bi prišlo do napačne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. 15. člen .. V popisne liste je treba vpisati imena in vrste sredstev,- mefske enote, nomenkla-iurne številke, cene in dejansko stanje. Podatki iz knjig oziroma ustreznih evidenc v količinah in vrednostih še vpišejo v popisne liste šele po popisu sredstev. Vodja gospodarsko-računskega sektorja, vodja knjigovodstva in ostali delavci, ki opravlja-, jo knjigovodsko delo, ne smejo dajati popisnim komisijam knjigovodskih podatkov o količinah in vrednosti, dokler se ne pre^ pričajo, da je popis sredstev, za katera se zahtevajo podatki, končan. Po popisu je dovoljeno popraviti samo očitne napake. Popisne liste morajo biti zložene in reka-pituiirane po posameznih sintetičnih kontih. Popisne liste- se .izpolnijo s kopiranjem v dveh izvodih. Izpolnjene popisne liste podpišejo člani popisne komisije in osebe, ki imajo v rokah popisna sredstva. 16. člen Delo pri popisu obsega: 1. ugotavljanje, merjenje, preštevanje in natančnejše opisovanje materialnih vrednosti v natiuri in .vpisovanje teh podatkov v popisne liste ter ugotavljanje drugih sredstev,- in njihovih virov, 2. vpisovanje knjigovodskih podatkov v popisne liste, ■ 3. denarno obračunavanje materialnih vrednosti, 4. ugotavljanje razlik med dejanskimi stanji, ugotovljenimi s popisom, in stanji, izkazanimi v 'knjigovodstvu ter ugotavljanj e | vzrokov takega, neskladja,.. 5. druga opravila, rmij n a za popis sredstev in njihovih virov. 1. Popis osnovnih sredstev v uporabi 17. člen', S popisom osnovnih Sredstev v uporabi je trelba zajeti vsa osnovna sredstva v uporabi po njihovih kategorijah in vrstah V 'skladu z zakonom, ki ureja amortizacijo osnovnih- sredstev. S popisom je treba zajeti tudi skupna osnovna sredstva sorazmerno višini vloženih sredstev ter stanovanjske hiše in stanovanja, združene v stanovanjske samoupravne interesne skupnosti. Ta osnovna sredstva je 'treba v popisnih listah izkazati posebej. 2.. Popis investicij v teku 18. člen Dovršene in'nedovršene investicije se popisujejo enako kot . osnovna sredstva v uporabi. , Pri popisu investicij v teku mora popisna komisija ugotoviti, ali ustreza stopnja dovršenosti, kot je izkazana in izplačana po začasnih obračunih situacijah, dejanski stopnji dovršenosti in ali so 'bila izplačila pravilna. ■■ Pri teh nalogah lahko pomagajo popisni komisiji izvedenci. Iz dovršene investicije in za investicije, ki so se začele deloma uporabljati, je treba ugotoviti dan, ko so bile končane oziroma ko so se začele uporabljati. ■ PRILOGA 4 19. člen 1 • S popisom surovin in materiala je treba zajeti zaloge sprovih, materiala, pomožnega materiala,, medsebojnih proizvodov in (aktov : ter drugih vrst materiala v Skladiščih,; v obdelavi in manipulaciji. Popisna (komisija mora popisati tudi surovine in material, ki so bili dani za proizvodnjo, do dneva popisa pa jih še niso uporabili v proizvodnji. Te količine je treba knjigovodsko preknjižiti, kot- da so v zalogi, pri tem pa paziti, da se ne popišejo dvakrat (v zalogi in v nedovršeni proizvodnji). 4. Popis drobnega inventarja in embalaže 20. člen Pri popisu drobnega inventarja in embalaže je treba posebej izkazati količine in vrednosti sredstev, ki so v zalogi in posebej količine, ki so dane v uporabo. Pri sredstvih, ki so bila dana v uporabo, je treba preveriti, ali je pri zalogah teh sredstev evidenca v tem, komu so bila ta sredstva .izdana (reverzi, boni, žetoni, martfciee). Na podlagi te evidence se ugotovi pri katerih delavcih so ta sredstva, v kolikšnih količinah, dimenzijah ipd. Ce se ugotovi ,da pri posameznih delavcih ni teh sredstev in tudi ni dokaza, da so jih kot dotrajana vrnili, je treba to v popis 1 rrih listinah posebej izkazati. V popisnih listah je potrebno posebej izkazati tudi dotrajani drobni inventar. 5. Popis nedovršene proizvodnje 21. člen Nedovršena proizvodnja oziroma nedovršeni proizvodi se popišejo na posebnih popisnih listah, 'ki imajo stolpce po elementih obračuna. Popis je treba opraviti z merjenjem, prištevanjem al.j; na drug primeren način. Napraviti je potrebno kronološki seznam vseh delovnih nalog, po katerih produkcijski pro-'iceš še ni končan oziroma po katerih gotovi proizvodi še niso predani v skladišče. Kot. nedokončana proizvodnja se sme ¡Ukazati samo proizvodnja, ki je z vidika tehnološkega procesa proizvodnje v redu in pri kateri se bo. še nadaljeval proizvodni proces. 6. Popis gotovih proizvodov 22. člen Popis zalog gotovih proizvodov se dela enako kot popis zalog surovin in materiala. S popisom se zajemajo sanio tiste količine gotovih izdelkov, ki so bili sptejeti v zalogo oziroma .skladišče. 23. člen Popis polizdelkov in delov .se dela enako kot popis materiala oziroma gotovih izdelkov proizvodov, pri tem pa je treba paziti, ali so. polizdelki in deli pravilno kla-sirani po kakovosti. 8. Popis blaga 24. člen - Popis zalog blaga v skladišču in prodajalni se dela enako kot popis zalog ■ drugih . materialnih vrednosti. Za boljšo preglednost se pri' popisu blaga praviloma deli: (na brezhibno blago, .' -— na poškodovano1 blago ali blago z napako, ki pa je kljub temu primerno, za prodajo, — na neuporabno blago — na nekurantno' blago. Pri popisu zalog blaga- se posebej popiše in v popisnih' listih posebej izkaže blago, prejeto ■ s konsignacijo - oziroma, komisijsko prodajo v skladišču s predpisi. 9. Popis drugih zalog 25. člen Proizvodi oziroma blago, odpravljeni. kupcem do dneva popiha; se ne popišejo kot proizvodi oziroma blago v zalogi. S popisom je treba zajeti tudi vsa materialna sredstva, ki ne pripadajo temeljnim, organizacijam, na. dan popisa pa so pri njem. Pri popisu se morajo v .posebnih listah izkazati tudi'sredstva, ki pripadajo temeljnim organizacijam, pa-pri popisu niso pri njih. •- V 'delovni organizaciji se vsako leto upravi tudi popis .sredstev, ki so namenjena za splošno, ljudsko Obrambo in družbeno ■ samozaščito, popis knjig, kulturnih spomenikov, predmetov muzejske; vrednosti ter predmetov, ki so pod družbenim varstvom kot naravne in druge znamenitosti. 10. Popis in ugotavljanje denarnih in drugih oblik terjatev ih obveznosti 26. člen Komisija za popis-obveznosti in terjatev in komisija za popis sumljivih, spornih, neizterljivih ali zastaranih terjatev napravita popis vseh terjatev in obveznosti s stanjem na dan 31. decembra poslovnega leta. Komisija ugotovi, ali je pravna podlaga za vsako terjatev oziroma Obveznost, ali je pravilno ugotovljena višina terjatev oziroma, obveznosti ter preuči vzroke, zakaj terjatev ni bila pravočasno izterjana oziroma izplačana, PRILOGA 5 ali so terjatve oziroma olbv^eznp^ti krite s predpisanimi instrumenti za zavarovanje plačila, ali je bil vreden postopek za izterjano terjatev, katerih rok je potekel ipd. Komisija za popis sumljivih, spornih, neizterljivih ali zastaranih terjatev ugotavlja, ali so posamezne terjatve likvidirane,, ali so neizterljive ali zastarane in če so, mora to komisija v svojem poročilu izkazati posebej. Terjatve oziroma obveznosti', za katere ni pravilne dokumentacije, izkaže popisna komisija v popisnih listah ločeno. Eri tpopisu terjatev in obveznosti ugotovi popisna komisija, ali so terjatve in obveznosti usklajene v' skladu s pravilnikom o pačinu in rokih za v^klajevanje terjatev in obveznosti. Ce niso, jih mora popisna komisija v popisnih listih in v poročilu izkazati posebej. . Popis gotovine in drugih vrednosti v blagajni, čekov, menic, obveznic in 'drugih vrednostnih papirjev ter tu jih plačilnih sredstev še napravi z Vpisovanjem zneskov,’ dobljenih s preštevanjem. Te vrednosti se izkažejo v posebnih 'listah, in sicer po vrstah^ Popis: deparnih sredstev -pa računih, pri služlbi družbenega nkjigbvod-štva in bankah se napravi na'podlagi izpiska o stanju sredstev na teh računih. V. OCENITEV SREDSTEV 27. člen Vrednost stvari, ki sestavljajo osnovna sredstva ih sredstva skupne porabe, se izkaže po cenah, po katerih jih na dan popisa vodi .knjigovodstvo. ■ Vrednost: osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki so bila pri popisu najdena kot presežek, še izkaze s tržno vrednostjo, če tržna vrednost ni znana, jo oceni posebna komisija, ki mora pri tem upoštevati njihovo izrabljenost.' Investicijska dela, 'ki so v teku, se izkažejo z vrednostjo stroškov nastalih do dneva popisa oziroma do dneva, ko se izkazuje stanje. . 28. člen Vrednost-surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaže v zalogah se izkaže po povprečni ceni, pri čemer je treba v obračunu upoštevati tudi saldo konta popravka (odpisa) vrednosti surovin in materiala. Vrednost drobnega inventarja in embalaže v uporabi se izkaže po . cenah, po katerih jih vodi knjigovodstvo. 29. člen Vrednost zalog gotovih proizvodov s prodajno ceno,, ki je večja ali enaka vred- PRILOGA 6 nesti, po .(katerih Jjijh temeljna organizacija združenega dela vodi v svojem knjigovodstvu, se izkaže z vrednostjo, ki jo izikazu-j e j o poslovne knjige. Vrednost -gotovih proizvodov s prodajno ceno, ki je nižja .od vrednosti s katero jih temeljna organizacija vodi v svojem knjigovodstvu, izkaže organizacija po povprečni prodajni ceni, ki jo je zanje dosegla zadnji mesec v zadanem koledarskem letu. V vrednost zalog gotovih iproizvo-dov se vštejejo materialni -stroški ih amortizacija do zneskov porabljenih za njihovo proizvodnjo. ' 30. člen Vrednost gotovih proizvodov in trgovskega blaga, ki -ga v zadnjem mesecu zade-vanega leta ni prodajala, .ugotovi temeljna organizacija po povprečni prodajni ceni, ki jo je dosegla v mesecih', v katerih jih Je v tistem letu zadnjič prodajala. ,Ce organizacija -nekih gotovih proizvodov v tistem letu sploh ni prodajala, izjcaše, njihovo vrednost z vrednostjo, ki jo imajo enaki ali podobni -proizvodi na trgu. Rgzliko, zaradi zmanjšanja vred- nosti:. £alog..gotpvih proizvodov in tigovajke? ga blaga po predhodnem in po tem,.členu, krije .organizacija, ob sestavitvi zaključnega računa in celotnega .prihodka. 31. č l en Vrednost nedo-v-rišenih proizvodov, in po-l-proizvodgov, ki imajo tržno ceno, ugotovi .temeljna organizacija j v ..skladu s predhodnim, plenom teko, kot ugotovi vrednost gotovih proizvodov. Vrednost nedovršenih proizvodov in polproizvodov, za -katere ne more ugotoviti tržne cene, izračuna organizacija tako, da ustreza vrednosti gotovih proizvodov, in sicer tako, da zmanjša vrednost gotovih proizvodov za materialne poslovne stroške in amortizacijo ter z-a osebne dohodke, (zakonske in pogodbene obveznosti, potrebne, da se iz takega polproizvoda oziroma nedovršenega proizvoda izdela gotov proizvod. ■ Razliko, nastalo zaradi zmanjšanja vrednosti zalog nedovršenih proizvodov -m polproizvodov krije organizacija ob sestavi zaključnega računa in celotnega prihodka. VI. POROČILO O POPISU 32. člen Po popisu sestavi vsaka komisija poročilo o popisu, ki vsebuje mnenje v ugotovljenih primanjkljajih in presežkih, pripombe in izjave delavcev, ki imajo v- -rokah materialne in denarne vrednosti, o ugotovljenih razlikah ter predloge za knjiženje oziroma likvidacijo -razljk (v breme -delavcev ali v breme temeljne organizacije). Komisija mora v poročilu predlagati tudi’ rflcrepe. za odpravo pomanjkljivosti, v 'materialnem dn finančnem poslovanju. \ iPjSffl&iP f) PPPisu preda komisija skuPdj s popisnimi, listi centralni popisni komisiji. En izvod pofočila 'o popisu, preda komisija samoupravni .delavski kontroli v temeljni organizacij j.,, - . {■ 33. člen Poročilo popisne koiUisije mora izčrpno pojasniti tudi primero presežkov oziroma primpnjibljjajev, ki sp nastali kot posledica inožnih napak zaradi zamenjave ppsamezgiih vrst, oziroma- dimenzij. istovrstnega ;n%ater.i.-alla, drpbnpga mvehtarja itd:. Za ,ugotoylje-neapresežke ni .(dovoljen pobot z ugotovljenimi primanjiklj>ajfi, razen v. primeru očitno zamenjave posameznih podobnih yrs't mdte-riatlnih vrednosti,.... 34. člen . Osrednja popisna .komisija' sestavi na podlagi poročila popisnih komisij zbirno po-, ropilo. in jga do 15. januarje .preda — delavskim svetom v TOZD m ¡PSSS, -— vodji gospodarsko 'računskega sektorja. iri —- organu samoupravne delavske kontrole v TOZD in na nivoju delovne organizacije, - — individualnemu poslovodnemu organu. Poleg zbirnega poročila preda centralne popisna .komisija gospodarsko računskega sektorja tudi popisne liste, rekapitulirane po posameznih sintetičnih kontih. 35. člen Delavski sve.ti vseh temeljnih organizacij in delovne, skupnosti obravnavajo zbirna poročila na skupni seji, na kateri morajo biti tiudi.ol^ni popisnih komisij, člani samoupravne delavske kontrole in vodja gospodarsko, računskega sektorja.. N.a podlagi poročila odločajo delavski sveti o: načinu .odprave in knjiženju ugotovljenih primanjkljajev in presežkov, — velikosti odpisa vrednosti dvomljivih in 'spornih ter neizterljivih in zastaranih ,ter-j ate v, — materialnih sredstvih, ki se vzamejo iz uporabe oziroma se zaradi izrabljenosti-odpišejo, — načinu odprave in knjiženju razlik, Ugotovljenih zaradi- zmanjšanja kakovosti surovin, materiala, gotovih proizvodov,-blaga in drugih sredstev, — znesku, načinu in rokih, v' katerih .morajo delavci, odgovorni za ugotavljanje primanjkljaja, povrniti .škodo/--.. Zapisniki seje delavskih' svetov, na kateri so -Obravnavali poročilo o popisu, in odločbe, izdane na podlagi sklepov delavskega sveta, -so sestavni del inventurnega elaborata in podlaga za knjiženje. 36. člen ■Porgčilo o popisu,, ki jih pripravijo komisije za popi-s, imenovane od -delavskega .sveta, delovne organizacije, obravnavajo delavska, -sveti vseh .temeljnih organizacij „in .delo-vne -skupnosti Poročila o popisu, ki jih pripravijo komisije, za popila, imenovane od delavskega sveta p.os-ampzne temeljne- organizacije, obravnavajo le delavski sveti, ki so te komisije’, imenovali., 37. člen - Poročilo o popisu je treba sk-upaj z ustreznimi sklepi in odločbami delavskih . svatov temeljnih organizacij in delovne skupnosti poslati vodji .gospodarsko računskega sektorja do 25. januarja ¡.tekočega/leta za prejšnje leto. Za to so odgovorni individualno ¡poslovodni organi v temeljnih organizacijah in vodja d-elo-vne skupnosti. ' 38. člen Vodja 'gospodarsko računskega sektorja-, poskrbi na podlagi poročil, sklepov in odločb. iz prejšnjega člena za uskladitev knjigovodskega stanja sredstev in njihovih virov z -dejanskim stanjem. Uskladitev se Opravi s staipjemv-na dan 31. decembra. 39. člen Terjatve in obveznosti se usklajujejo, vsako leto š 'stanjem na dan 31. oktobra poslovnega -leta-- . ■Uskladitev se opravi na predpisanem obrazen IOP.— Izpisek odprtih postavk. Nerazčiščene „terjatve (postavke) oziroma tiste,, •ki jih dolžnik izpodbija, je mogoče usklajevati tudi zapisniško. 40. "Steli Terjatve oziroma obveznosti iz naslova čekov, revaloriziranih menic, in iz naslova drugih vrednostnih papirjev ter terjatve oži-roiiia obveznosti, krite z akreditivom -ih garancijo, -se štejejo „za usklajene. Terjatve, ki so plačane in' terjatve, za katere je bila sprejeta oziroma izdana listina, ter terjatve oziroma obveznosti, ki so bile krite s pekom in avalirano 'menico po 31. oktobru poslovnega leta do 15. -januarja naslednjega leta, -se štejejo ne glede na prvi -odstavek tega1 člena za usklajene. 41. člen. Obrazec IOP izpolni upnik v treh izvodih,, od. katerih pošlje ,dva. dolžniku, mora v 15. dneh od prejema Obrazca IOP en njegov izvod, na katerem v celoti ali deloma potrdi ali izpodbije izkazano stanje, vrniti upniku. PRILOGA 7 42. člen Ce dolžnik ne potrdi ali ne izpodbije upnikove terjatve, pošlje upnik dolžniku opomin, če pa dolžnik tudi po tepi terjatve ne potrdi ali me izpodbije, vložil upnik do 18. januarja naslednjega leta pri pristojnem sodišču tožbo za njeno izterjatev. Ce dolžnik izpodbija upnikovo terjatev, ■ukrepata upnik in dolžnik, da s’e terjatev uskladi do 15. januarja naslednjega leta. Če terjatev ni usklajena do navedenega roka, vloži 'upnik do 18. januarja naslednjega leta pri pristojnem sodišču tožbo za njeno izterjatev. 43. člen Ce dolžnik Ido 30. novembra tekočega leta ne prejme od upnika obrazca IOP, ga o tem pismeno obvesti in opomni, naj opravi uskladitev. - 44. člen Če upnik oziroma dolžnik ne ravna v skladu z 41., 42. in 43. členom tega pravilni- ke, se šteje, 'da terjatev in obveznosti ni uskladil v smislu 32. člena zakona o knjigovodstvu. VIL KONČNE DOLOČBE 45. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejmejo delavski sveti temeljnih organizacij, združenih v delovni organizaciji Steklarna in delavski svet deloyne skupnosti skupnih služb; uporablja pa se od 15. 1. 1981. 46. člen Spremembe in dopolnitve pravilnika se sprejmejo po enakem postopku, kot je bil sprejet. 4?. člen Ko začne veljati;ta pravilnik, .preneha veljati pravilnik o inventuri — popisu, ki je bil sprejet leta 1978. Predsednik delavskega sveta | TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Ignac Jeran, 1. r. , - Predsednik delavskega sveta TOZD avtomatska predelava steklene mase i Stefan Kaič, 1. t. Predsednik delavskega sveta TOZD defcorirnica s satinirnico Ema Sitar, 1. r. Predsednik delavskega sveta TOZD orodjarna s strugarsko čizelersko delavnico Jože Crnkovič, 1. r. Predsednik delavskega sveta TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Janez Kandolf, 1. r. > Predsednik delavskega sveta Delovna skupnost skupnih služb . Boris Sentjurc, 1. r. Steklar Priloga STEKLARJA 7—8/82 Program poslovanja v zoženih materialnih možnostih v DO Steklarni Hrastnik Hrastnik, julij 1982 Ml SBPfcKj ÊàËÊÊâ 1 - IHHiM 1« I®! ÄS ^^K^5,>:'‘ÿiÏ3§ . • llPtfl 1 * : mH ÊÉ . Na podlagi operativnega načrta ukrepov in ¡aktivnosti v Socialistični republiki' Sloveni]! aa ,zagotavljanje odpiačevanjia posodil najetih v tujini dan. iza ohranjanje proizvodnje, na podlagi programa: aktrdalhiK nalog aveze komunistov na področju uresinaiče-vanja politike gospodarsko 'Stabilizacije v občini Hrastnik ter na podlagi sklepov družbenopoktičnili organizacij v DO Steklarni Hrastnik so-delavški sveti vseli temeljnih organizacij iti delovne Skupnosti na svojih sejah TOZD ročna in polavtomatska predelava stekleno mase dne ..... TOZD avtomatska predelava stekleno maso dne . . , , . TOZD dekorirmica s išatinimico idme ...,.......... TOZD orodjarna s štrirgarsko cizeiersko delavnico, dne ............. TOZD energetika ».¡Mjučavhičairšfco: delavnico dne.......1.... Delovna skupnost skupnih služb dno ............ ter delavskega sveta DO na isOji dne ...i.........., po predhodnih razpravah med de- lavci, kizdružujejosvajedelo v DO ŠtisMarni Hrastniiik, sprejeli naslednji Predlog PROGRAM POSLOVANJA V ZOŽENIH MATERIALNIH MOŽNOSTIH V DO STEKLARNI HRASTNIK i. Z-namenom, da bi se delavci DO Steklarne . Hrastnik vključili v splošna družbena prizadevanja in naloge, ki s'o. pred’- vsemi delovnimi, ljudmi SFRJ kot posledica izred-. no zaostrenega stanja na področju zunanje likvidnosti države Tu glede ha zaostrene: pogoje gospodarjenja, ki jih upravičeno pričakujemo v. drugi polovici letbšrij ega leta, smo delavci DO Steklarne HrasMik enotni v tem, 'da je potrebno; ’sprejeti določeno ukrepe in pristopili k njihovemu došledueiriu izvajanju e. namenom da .si zagotovimo čim-holjše možnosti, za gospodarjenje v nastali situaciji. Celotno stanje na področju gospodarstva zahteva, da se tudi V rid.ši sredini še aktivneje vključimo v prizadevanja, .ki naj z'dgh-: tovSjb boljišh deib iti bhijšd" pdšldVrtei rezultate Naša osnovna dolžnlost je, da izpolnimo prevzete pTaiiške Obveznosti na 'področju' izvoza, na’ k on vhttibiln a tržišča, da ustvarjamo čimvečji ■: devizni pnhv ih dd storimo vse ,da bomo uvozili le tisto,: česar pod'nobenima «pogoji ne 'moremo zagotoviti 'iz. domačih virov. Smo V .času, kO bomo prisiljeni zahtevati' od vsakega . delavca v delovni organizaciji''posebno 'odgovornost za opravljanje, del in 'Dialog na vsakem delovnem mestu. Naša skupna skrb mora biti usmerjena: zlasti na področju varčevanja. Tu imamo vsekakor široke možnosti, ki jih bomo tudi izkoristili. Varčevati moramo v vsem in ob vsakih priložnostih, zlasti pa je pomembno varčevanje z energijo, . surovinami, rezervnimi deli ih drugim materialom, ki ga pri našem delu uporabljamo Varčevati moramo ■tudi raa- področju koriščenju delovnega čaša, za katerega vemo, Ida ®£ ’izkoriščenega v zadostna meri. Odpravljati moramo vse nepotrebne 'stroške, ki v naši delovna organizaciji z: ozirom na njeno velikost niso majhni. 'r '■ • 1 Z ozirom na nastalo situacijo borno morali, v večji meri pričeti uporabljati'zakonske možnosti o prerazporeditvah delovnega časa in'delavcev med temeljnimi organizacijami in če Bo potrebno tudi med delovnimi organizacij ami V primeru, da ne bi mogli zagotoviti bodisi potrebne energije, surovin,, rezervnih delov ali dragega 'materiala, ki ga potrebujemo v naši proizvodnji, bomo prisiljeni ongaMižiraiio koristiti dopuste :ih? V tem eašu opravljati' draga dela in haloge,Tali pa' izvajati določeno družbeno ekonomsko in politično' izobraževanje. Vsi ti ukrepi, za katere sb bomo skupaj dogovorili in jih Sprejeli, imajo ža cilj preseči sedanjo slabo gospodarsko situacijo in PRILOGA 3 nam vsem skupaj, 'zagotoviti delo tudi v težjih pogojih in nam nuditi ustrezno socialno varnost. Zaradi tega so Vsi individualni poslovodni organi temeljnih; organizacij in IPO delovne, organizacijo jer družbenopolitične organizacije in samoupravni organi dolžni odgovorno in dosledno izvajati . vsebino, predloženega ■ oziroma tega programa. • ;.;;-'vII.,■ Trenutno' oskrbljenost: s. surovinami,: rezervnimi deli, energetskimi fin drugim reprodukcijskim materialom v naši delovni organizaciji 'lahko ocenimo kot zadovoljivo. Hujše težave pa moralno pričakovati pri našem poslovanju v II. polletju,' ker nam , 30 'Vo. deviznih sredstev, s katerimi bomo razpolagali v tem času, ne ho zadoščalo ža pokrivanje lastnih uvoznih potreb. Da hi oh morebitni kritični situaciji , v, preskrbi s surovinami ter zlasti z energijo čimlažje prebrodili, sprejemamo delavci/ki združujemo^ syoje delo v DO Steklarni Hrastnik, nasledil j e ukrepe, ki jih bomo pri- j čeli izvajati, ko 'bodo nastopili pogoji predvidenega zoženega materialnega poslovanj a: 1. Motnje v preskrbi z električno . energijo- — trenutno 'oskrba s tem energetskim virom je v SR Sloveniji takšna, da načuna-mo da lahko pride le do občasnih manjših , redukcijs ki časovno ne bodo trajale več kot sedem dni. V ■ takih primerih bi morali ukrepati tako,- da bomo v prvi vrsti ustavili tisto proizvodnjo, ki jo lahko nadotkna-, dimo v iprblSitih sobotah in ‘z delom' ob nedeljah., To pomeni, da bi čim manj ustavljali avtomatsko proizvodnjo in da bi takšne vrste redukcij premostili z občasnimi ustavitvami proizvodnih linij v TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase in TOZD dakorimiča s 'satiniimico. Ob različnih ¡stopnjah redukcij električne energije: še bo pričel izvajati plan redukcij. V.primem, večjih in dolgotrajnejših redukcij oziroma izpadov z električno energijo-pa se bomo morati o tem katere' proizvodne linije ustaviti, dogovoriti za vsak primer posebej. Že danes pa'lahko predvidimo, da bomo' v takšni situaciji v prvi vrsti morali ustaviti proizvodnjo na kadnih pečeh »J« in »G«. 'Isto bomo storili tudi- v primeru, če ne ¡bomo mogli zagotoviti potrebnih količin -surovin. . Pri surovinah predpostavljamo, da lahko nastopijo težave pri tistih, ki jih uvažamo. Med surovinami ne bi; mogli prebroditi le pomanjkanja Sode in kremenčevega peska, pomanjkanja ostalih surovin pa: hi lahko prebrodili z določenimi zamenjavami in spremembo receptur., PRILOGA 4 Da bi morebitne tovrstne težave prebrodili čim manj boleče, pripravljamo, vše,, da bi opravili predčasen remont ¡ikadne peči »G«, Ta remont je sicer planiran za jamiar 1983 vendar bi ga v slučaju poslabšanih gospodarskih razmer skušali opraviti že v decembru letošnjega leta. Na ta način bi Zmanjšali porabo peska za približno 600 ton in porabo sode za Okoli 200 ton ob enem pa bi tako omogočili . proizvodnjo, v ostalih obratih. Takšen remont v decembru letos bi pomenil ca. 15 milijonov 'izpada dohodka, zahteval pa 'bi tudi dodatna devizna' sredstva, ki pa jih nimamo zagotovljenih; Zaradi pametne odločitve delavcev v DO Steklarni Hrastnik v letu 1976 smo dobro oskrbovani z osnovnim energetskim Virom — zemeljskim plinom. Zato smo praktično neodvisni od-oskrbe,’-s kurilnim oljem in smo s prehodom na uporabo tega vira energije tudi precej znižali porabo tekočega .¡¡naftnega plina. Če. bi pa prišli v brezizhodno situacijo na tem področju, potem rešitev, iii v naših močeh temveč ¡bomo skušali pfo-blem energije reševati ob ¡pomoči širše družaben«‘skupnosti; Isto velja tudi za primer, če bi iz kakršnega kodi razloga morali ustaviti, delo. na več proizvodnih linijah.. Narava dela v naši delovni organizaciji je taka, da :ni možno organizirati novo proizvodnjo ali izvršiti pomembnejše prerazporeditve delavcev jz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo. Vsekakor pa bo nujno v eventuelnih zoženih razmerah gospodarjenja računati s tem, da bo določeno število delavcev prerazporejeno na. druga dela in naloge. Glede na to, daišmo.velik porabnik kartonske embalaže in ker vemo, da se dobršen del osnovnih surovin za njeno proizvodnjo uvaža, lahko predpostavljamo, da lahko pride do resnejšega pomanjkanja, kar bi nam v proizvodnji povzročilo hude težave. V takem primeril moTa nabavna služba zagotoviti embalažo v reeksportu in poiskati vse možnosti, da potrebne količine tudi uvozimo. 2. Glede .na poznano problematiko. na področju zagotavljanja surovin se moramo v bodoče še bolj racionalno obnašati in -v naši delovni organizaciji zagotoviti zbiranje sekundarnih surovin. V ta namen bo izdelan poseben načrt, ki ga bomo dosledno izvajali. 3. V vseh temeljnih organizacijah in delovni, skupnosti Ib.omo še naprej čimbolj in bolj dosledno izvajali določila programa stabilizacijskih ukrepov v DO Steklarni Hrastnik, ki smo ¡jih sprejeli 27. 3 1980. V prvi vrsti pa -se zadolžuje komercialni sektor, da zagotovi čimvečje količine uvoznih surovin s področja klirinške menjave tako, da bi v ¡bodoče konvertibilna devizna sredstva iz '30% kvote uporabljali v glavnem za uvoz rezervnih delov in ognjeod-pornega materiala. Izdelati je potrebno posebno analizo, ki bo prikazala možnosti nadomeščanja uvoznih materialov z domačimi ali z uvoženimi, s klirinškega področja,. 4. Z oziroma na težko 'gospodarsko situacijo se bomo dosledno držali dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, to pa pomeni, da pri maši sedanji iproduMivnosti ni nobenih realnihmožtiosti za povečanje osebnega dohodka. ' V primeru, ko bi nastopile izredne razmere jbodp delavski sVeti 'Sprejeli .ustrezne ukrepe za delitev osebnih dohodkov delavcem, ki bodo trenutno deilali in delavcem, ki bodo prerazporejeni ■ na druga deda au pa bodo na dopustu. 5. Takoj moramo pristopiti k izdelavi mesečnih, tromdsesčnih iin .letnih planov prilivov; in odlivov konvertibilnih deviznih sredstev; . — mesečnih, trimesečnih in letnih planov Od plačil konvertibilnih deviz za trije kredite, : — mesečnih podatkov o, stanju terjatev konvertibilnih deviz v tujini, , — pregleda zapadlih obveznosti in - na-I črta odplačil za kredite v letih 1983, 1984 in 1985. 6. Zaradi bistveno zmanjšanega 'obsega razpolaganja z ustvarjenimi devizniriii sredstvi, je potrebno preveriti vse možnosti za kreditiranje nakupov v inozemstvu in poiskati možnosti za najemanje deviznih kreditov. Za realizacijo teh postavk programa sfi zadolžujeta komercialni in gospodarsko računski sektor, III. III. 'Ob predpostavki, da bo delovna organizacija prišla v hujše motnje v poslovanju, mislimo, da bi za reševanje .nekaterih osnovnih vprašanj bila potrebna usklajena akcija najmanj v občinskem merilu. Cilj takšne akcije bi moral biti, da najdemo -zaposlitev za ' delavce, ki bii zaradi poslabšanih razmer ostali brez dela in zagotovitev sredstev za osebne dohodke ko je motena proizvodnja. V ta namen bo potrebno urediti z ustreznim samoupravnim sporazumom prilivanje dohodka med delovnimi organizacijami v občini. Za konkretno izvajanje tega programa bo potrebna ‘izdelava še nekaterih izvedbe nih načrtov, ki.bo jih dolžni pripraviti: 1. predlog .za menjave surovin in sprememba receptur ' ■ Zadolžena: - pomočnik IPO DO za tehnična vprašanja dipl. inž, Aleksej Us Miroslav Zorč, vodja taljenja in žmesarne 2. Načrt za izvedbo remonta kadne peči »G«- . Zadolžena: v ‘ , — vodja razvojnega sektorja dipl., inž. Aleksej Us — vodja TOZD avtomatske predelave steklene mase inž. Anton Žagar 3 Načrt za racionalnejše zbiranje sekundarnih 'surovin za delovno organizacijo Zadolžen: — vodja TOZD energetika s ključavničarsko delavnico inž. Jože Guzaj 4. Ža uresničevanje dogovora o uresničevanju družbene Usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 in metodologije za spremljanje izvajanja dogovora Zadolženi: — vodje temeljnih organizacij — individualno poslovodni organ delovne organizacije 5 Z-a izdelavo planov odplačil prilivov in odlivov- ter odplačevanju tujih kreditov Zadolžena: — vodja gospodarsko računskega sek-. terja Zdenka Fabjan : — vodja kpmercialnega sektorja inž. Jože Tušar 6. Izdelati analizo možne zamenjave uvoznih z domačimi materiali Zadolžena: - . , — vodja komercialnega sektorja inž. Jože Tušar — vodja nabave Milan Kožar Vsi načrti, ki so potrebni za izvajanje tega programa morajo biti izdelani v 15 dneh po predhodni razpravi in sprejetju programa na delavskem svetu delovne organi-, zacije - Program je' pripravljen enotno ža delovno . organizacijo, vsaka temeljna organizacija in'delovna skupnost pa ga po potrebi Ibhfco dopolni z namenom, da bi pričakovane zožene razmere gospodarjenju čim lažje prebrodili. PRILOGA 5