Src nimajo! -Src nimajo", je rekel govornik ua shodu kranjskega užiteljstva dne 8. aprila 1903. Po mnenju nekaterih, če se ne motimo, šolskih oblastev, teh »skrbnib čuvaric" našega ugleda, je bilo bolje, da se v interesu (kdo bi se ne smejal?) u.iteljstva v uradnem listu niso objavili celotni govori, ki so po mnenju bivšega učitelja v najživejših barvah slikali obupni položaj kranjskega učiteljstva. Da govori na učiteljskem shodu niso bili govorjeni v najživejših barvah, da šolska oblastva dan za dnem ubijajo naš ugled in da se učiteljstvu dan za dnem gode najhujše krivice, naj pojasni sledeči najnovejši slučaj. Pred kratkem je bil vpokojen nadučitelj, ki je napravil zrelostni izpit 1. 1857., sposobnostnega izpita je bil oproščen in leta 1877. pa definitivno nameščen. Poučeval je torej 46 let. In koliko je dobil penzije? Reci: osemsto kron, nič več in ni. manj! Mož sicer ni bil nikdar našega mišljenja, a ker je naš princip, da se potezamo za učiteljstvo brez razlike miišljenja, ho.emo vendar ta vnebokričeči slučaj pribiti. In kako utemeljnjejo šolaka oblastva svoj sklep/ ki bi se ga moral sramovati najumazanejši čifutski podjetnik? Ona trdijo, da naš kolega ni napravil sposobnostnega izpita. Zares, izbomo utemeljevanje, vredno glav, v katerih se je porodilo! Leta 1877. je to isto oblastvo nastavilo tega učitelja za stalno. Ako je šolsko oblastvo nastavilo tega učitelja stalno, tedaj ali ni poznalo § 38. zakona z dne 14. maja 1869., drž. zak. št. 62., ali pa je doticnega oprostilo z napominanim imenovanjem izkušnje učne usposobljenosti. In to isto šolsko oblastvo, ki je odmerilo našemu kolegi sedanjo, učiteljski stan naravnost sramotečo pokojnino, je pred nekaj leti zopet prezrlo določbe § 38. in imenovalo omenjenega u.itelja stalnim nadučiteljem. Ako so se s tem imenovanjem kršili zakoni, tega ni zakrivil učitelj sam, ampak šolska oblastva, ki so edina odgovorna za to, ako omenjeni u.itelj ni zadostil niti zahtevi ministrskega ukaza z dne 4. prosinca 1877., št. 17.084, ki pravi: ,,Oziraje se na prehodne razmere in dotični sklep kranjskega deželnega zbora (razgl. c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko z dne 26. grudna 1878., št. 2525) z dne 8. aprila 1876. I., dovoljuje izjemoma, da se smejo isti učitelji, ki slnžbujejo sedaj že 15 let zadovoljivo na Ijudskih šolah, tudi brez spričevala učne sposobnosti stalno namestiti za u.itelje, če *so taisti vsaj po prejšnjih določilih pridobili pomočniško ali podučiteljsko spričevalo in če v vsakem poedinem slučaju dovolijo v to pri reprezentaciji udeleženi in deželni šolski svet, kakor tudi zastopniki zakladov, katerim je za plačo in svojedobno pokojnino dotičnih učiteljev prispevati." Tako zakon. Deželni šolski svet je vendar moral poznati zakon, ko je imenoval dotičnega definitivnim učiteljem in pozneje definitivnim nadučiteljem ter mu priznaval petletnice. Ako pa deželni šolski sret, v katerem sede juristi, v katerem sede ljudje, ki najdejo vselej potrebni §, kadar hočejo dokazati učitelju, da se je zagrešil zoper zakon, ni našel, oziroma poznal postavnih določb, ali naj jih potem uboga para — učitelj ? Kje neki sta bila zastopnika učiteljstva?! Z definitivnim imenovanjem je šolsko oblastvo vporabilo gori omenjeni ministerijalni ukaz. Ako pa dotični učitelj ni zadostil zakonitim zahtevam, bi ga to oblastvo ne bilo smelo imenovati stalnim, ampak ga opozoriti, ko je zaprosil stalne naduciteljske službe, da naj napravi sposobnostni izpit. Tako je in nič drugače! Tu ne pomaga nobeno juristično zavijanje. Naraignilo se je omenjeneinu učitelju, naj zaprosi povišanja, da se mu bo potem dovolilo povišanje penzije kot nekaka miloščina. Sramota! Učitelj, ki je deloval skoro pol stoletja za narod, naj prosi miloščine! Ali se res že bližajo časi, da nam bodo celo iztikali oči kakor Belizarju, da bomo potem beračili od hiše do hiše ?! Mož, ki se je trudil pol stoletja na polju prosvete, ki je tudi literarno mnogo deloval, ki je brezštevilnim svojim učencem preskrbel sredstva, da so se izšolali in da zavzemajo imenitne službe, mož, ki je večji del svojega imetja porabil za svoj narod, ki je v polstoletni dobi storil za narod več nego vsi novodobni reformatorji, naj na svoja stara leta prosi milošČiD.e, v tem ko bi se mu morala odmeriti dostojua pokojnina. Ako pomislimo, da je bil skoro ob istem času zaradi nerodnosti vpokojen davčni pristav po jedva 121etnem službovanju z istotako visoko pokojnino, dasi je imel le za 2 gimuaziji več študij, ako povnislimo, da človek, ki je z veliko težavo prilezel do 4. razreda ljudske šole, potcra bil oekaj let duinar (diurnist) okr. glavarstva, pozneje po protekcfji c. kr. kancelist nekje na Dplenjskera, dobi po 15 letih večjo pokojnino, ne moremo tako ravnanje šolski oblasti drugače imenovati kakor škandal 20. stoletja! Le tako naprej ! Potem bo naše šolstvo kmalu za več nego 30 let za šolstvom drugih kronovin. Na ta način se šolstro ne reformira, ampak deformira! Kaj pa naš ugled, tisti ugled, ki se v gotovih slučajih tako zelo poudarja? Bože mili! Vsak sluga, ki se je razvil iz orožnika, ki ima enorazredno ali dvorazredno šolo in druzega nič, ima po prebitih 40 službenih letih več pokojnine kakor 800 kron. In orožnik, kije, preden je prisel k vojakom, komaj brati in pisati znal, dobi po 20 letnem službovanju dokaj večjo pokojnino. Daleč, daleč smo prišli! Ni čuda, da npravica", ki sedi pred palačo na Bleiweisovi cesti, tako žalostno poveša oči proti tlom, v tem ko -moč" samozavestno in prezirljivo zre okolo sebe. Nadejamo se, da bo prizadeti nadučitelj nastopil pravno pot proti takemu nezakonitemu ravnanju, ker sedaj se je pač prepričal, da ni laži v besedah : -Src nim ajo "