JL*3Lsc*-&c> cSlCL^ I, ETBIN KRISTAN: KATO VRANKOVIC Drama v treh dejanjih ££t KATO V R A N K O H C Drama v treh dejanjih O s e Jd e : 1) ILIJA TRANKOTC, svetnik 2) K.''TO, njegov posinovi j enec 3) pl. LAJBUN, predstojnik 4) IRKA, njegova hči 5) dr. SAJAC, odvetnik 6) SL AIR'A, njegova hči 7) BBRTONJ, pisatelj 8) PRAVICA, Časnikar S) BANDŽIJA, trgovec 10) BRODOVIC, kmet 11) MARA, gospodinja pri Vrankovicu 12) REDARSTVENI URADNIK 13) LJUDSTVO - REDARJI - 2 - PRVO DEJANJE Soba v Vrankovicevem stanovanju: Glavni vhod skozi predsobje v levo zadaj. Vrata na levo v kuhinjo, na desno dvoja v druge sobe. Okno zadaj (dvojno) na vrt, levo na ulico. Bmizu zadnjega okna v sobo obrnjena pisalna miza z naslanja dem. Ob desni steni med obojnimi vrati velika knjižna omara, neda¬ leč naslanjač in majhna mizica. Ob levi steni majhna mizica, na njej majhen kip in knjige. V sobi na levi strani salonska miza ter večji in manjši fotelji. Slike. V sobi ni nikogar. Okno na ulico je odprto. Iz daljave se sliši hrup, ki se približuje. Kmalu se razločijo klici: "Živio! Živio!" ... Potem: "Dol z Lajbenomi" "Pereat?" Pravica pride od zunaj, Kara pa z leve. Pravica : Dober dan! Ali je gospod frankovič doma? Kara : Ni ga Še. Zaboga, kaj se pa godi, gospod Pravica? Pravica: Nič hudega. Mara : Kaj pa je to? Pravica : Demonstracija. Mara : Kaj? Pravica : No - punt brez puške in sablje... Mara : Bog pomagaj! Pravica : Množica se je ustavila pred vašo hišo, pa bi rad malo gledal skozi okno - Mara : Ali ni nevarno? Pravica : Nič se ne bojte! Veste, videti moram komedijo, da jo lahko opišem v svojem listu - (Stopi k oknu. Mara se mu plašno pridruži). Mara : Kaj pa hočejo?... Koliko jih je! Pravica : Kaj bi hoteli? Saj sami ne vedo. Mara : Zakaj pa kriče? - 3 ~ Pravica : Hudi so... Mara : Ha koga?... Mar na nas? Pravica : Ha vas ne, name tudi ne. Ha vlado - na... Mara : Pa Čemu to? Ali bodo kaj dosegli?... Kaj se je pravzaprav zgodilo? Pravica : Hič posebnega. Dijakom so prepovedali shod in zastave jim ne vrnejo, ki so jim jo bili vzeli. Mara : Tega ne razumem. Pravica : Nič ne de; saj še oni ne razumejo, vsaj vsi ne. (Hrup se je polegel. Slišati je petje.) Mara : Sedaj pojo. Pravica : Pojo, pojo... Slavka : (pride naglo; razgreta je) Ali slišite?... Hitela sem, da komaj diham... Mara : Kaj ste morali bežati? Uboga - Slavka : (se smeje) Kaj Še! Videti sem hotela. In kričala sem... Pa ne morem več. Mara : Kričali ste?... Za božjo voljo! Slavka : Kaj pravite, gospod Pravica? Ali ni imenitno? Pravica : (porogljivo) Meni se ne zdi... Ampak dobro je - koristno Slavka : Kaj se vam ne zdi? (Gre k oknu in gleda na ulico.) Pravica : (je odstopil od okna in hodi po sobi) Kaj bi bilo imenit no? Prosim vas!... To je množica, slepa množica. Kje je glava?... Kaj bi s kladivom, Če ni roke? Slavka : (se obrne, ostane pa pri oknu) Zakaj bi bila množica brez glave? Kolikor je ljudi, toliko je glav. (Petje utihne; precej mirno je.) Pravica : Take glave so kaj malo vredne? Pa nič ne de. Koristno je pravim. To vsaj diši po boju, četudi ni boj. Mara : (v strahu) Boj, gospod Pravica? Pravite - boj?... - 4 - Slavka : (bojevito) Dol z Lajbenom? Pravica : Da, da, gospodična! Dol z Lajbenom! iiko ga zrušijo, jim napišem članek, kakršnega Še niso čitali nikoli. Slavka : Cs bi bili vsi taki, kakršna - Pravica : - ste vi, gospodična, bi Lajbenu kmalu odklenkalo. Slavka : Oh - mislim, da bi! (Zunaj je zopet hrup). Mara : Moj Bog! Moj Bog! Pravica : Le potolažite se; saj ne bo nič hudega. Mara : Zakaj pa tako črte Lajbena? Slavka : Zakaj?... Kdo ga ne bi črtil?... Oh - če bi mu mogla vsaj povedati, kako ga sovražim? Koliko ljudi je nesrečnih za radi njega? Kes narod je potlačen, ponižan... Pravica : Paš list je zaplenjen vsaj po enkrat na teden. Slavka : Moj oče pravi, da v prejšnjih Časih niso zaprli v desetih letih toliko ljudi, kolikor sedaj v enem. Pravica : To so bili davni časi! Slavka: In kako neusmiljeno pobirajo davke... (Močnejši hrup.) Pravica : Kaj pa je novega tam doli? (Stopi k oknu in gleda na ulico s Slavko). A - policija! Mara : Kečni Bog! (Hodi nemirno po sobi; postoji zdaj tu, zdaj tam.) Slavka : Saj niso storili nič hudega!... Jaz grem dol... (Hoče po hiteti) Pravica : (jo ustavi) Kaj bi tam? To je brezumno? (Iz splošnega hrupa se razločijo posamezne glasne, zapoved ovalne besede Nazaj ?... K imenu zakona...) Slavka : Ali imate vodo v žilah? Pravica : Ne. Kri imam.. Ampak treba je imeti tudi možgane v glavi. Slavka : (pogleda zopet skozi okno) Glejte, glejte - gole sablje.. - 5 - Pravica : Kaj se čudite? Slavka : Saj niso roparji? Mara : Vsa se tresem. Kaj bo iz tega? Slavka : Moj Bog - kaj jih naskočijo? Pravica : Mogoče. Mara : Cernu je to? Cernu je to? Slavka : Me umaknejo se... Kaj - kaj - (zakriči). Oh? (zakrije lice). Mara : Nebeški Bog? Kaj pa je? Pravica : Red delajo, red... (Razbite sipe zažvenketajo) Tako - sedaj je pa prav. Slavka : (odide trepetaje k stolu in sede) Strašno’... Zdelo se mi je, da je usekal enega kar po glavi. Pravica : Le zdelo se vam je. Zadel ga pa ni... Ali vam je slabo? Slavka : le, nič mi ni... Je že dobro... Oh, če bi bil Kato tukaj? Pravica : Morda bi bilo bolje, morda pa ne. Glavo bi imeli. Ampak kdo ve, če bi bilo vredno?... Saj ni resno. (Hrup se odda ljuje) Slavka : Kako ste nezadovoljni?... Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se vam zdelo resno? Pravica : Ne vem. Nisem prerok, gospodična... Predvsem bi moral biti človek med njimi, velik, pogumen Človek?... Slavka : Ali ni Kato pravi mož? Pravica : Kato... ta bi menda bil... Toda ~ oprostite - tukaj je bitka končana. Pogledat grem, kje se godi §e kaj. Slavka : Ce vam je všeč, grem z vami. Pravica : Seveda mi je všeč. Razumem - Kat ona ni v hiši; kaj bi počeli tukaj? - Zbogom, gospa Mara, zbogom? Mara : Zbogom, gospod Pravica, zbogom. Meni se kar meša. Moj Bog, kaj bo še? (Pravica odide s Slavko. Mara postavi premak¬ njene stole na mesto, potem gre k oknu in pogleda na uli co. Sliši se negotov glas) le, gospod doktor, nikogar ni doma... Me... Gospod Vrankovič bi moral priti vsak Sas... Gospod Kato?... Nič ne vem, kdaj pride... Kaj ne? Oh, moj Bog, sodni dan... Klanjam se, gospod doktor!... (Gleda še kratek č^s na ulico, potem se obrne v sobo in gre počasi proti kuhinji. - Brankovič in Sajac vstopita.) Brankovič : Ali je kaj novega, Mara? Mara : Pri nas - nič. Ampak zunaj... Brankovič : Ze vem, že vem. Sajac : (se nasmeje) Saj kar trepečete, Mara! Pa vendar niso pri vas pobili šip? Mara : Za božjo voljo! Se tega bi bilo treba! Brankovič : No, no, Mara, saj ni nič hudega. Mara : (maje z glavo) Ali ukazujete kaj, gospod Vrankovič? Brankovič : Ne, Mara. Ne potrebujem ničesar. Mara : Grem v kuhinjo. (Odide) Brankovič : (Odpre prva vrata na desno, pogleda v sobo, pa zapre). Sajac : (Gleda za MaroMpotem položi palico na pisalno mizo, klo buk pa na stol) Čudna je tvoja gospodinja. Pa... je že ta ko J Pri nas se ljudje ustrašijo najmanjše sapice - ker ni nikoli vetra. Vrankovič : (mu ponudi sedež. Sajac sede in si prizme cigareto. Vrankovič mu prinese pepelnik z male mizice.) Torej - kako je bilo? (Sede) Sajac : Eh - nehajva danes s terni pravniškimi rečmi. Saj ti ni nič zanje. Vrankovič i Kako da ne? Kdo pravi? Sajac : Kaj me imaš za slepca? Saj nisem tako slab odvetnik. Kdo - 7 - ye, kam uhajajo tvoje misli? Vrankovic : (razmišljen) A... kam bi uhajale: Sajac : Dragi moj, ne znaš se pretvarjati. - Stavim, da ne veš, kaj sem ti razkladal vso pot. VrankoviČ : (vstane) Ho... seveda... včasi je človek razmišljen. Ali se tebi nikdar ne pripeti kaj takega? Sajac : Kajpada se pripeti. He J ... Ali nikoli ne brez nič. Zato bi rad vedel, kaj se te je polotilo. VrankoviČ : (zamišljen - počasi) Kaj se me je polotilo?... (hodi) Včasi človek kar ne more povedati, kaj mu brede po glavi. (Postane) Ker sam ne ve... Le vrti se nekaj tam notri, vrti... pa odbija vsako mirno misel. Gledaš z očmi... nič. Poslušaš z ušesi... nic. IJekaj že misliš - seveda; ampak jasno ni. Pravzaprav je vsako misel samo odlomek; in še to smuka sem. in tja - gor in dol... (Hodi) Eh - čemu pri povečujem? Saj se ne da povedati. Sajac : Ze vem, kako je to. Pa nič ne de - da le ni nič hudega. Brankovič : Kako pa veš, da ni? Sajac ; Saj pravim, da nisem slep. les čas te že gledam. Oči se ti svetijo... Sploh... še nikdar te nisem videl takega. Vrankovic : Ho... no... Sajac ; (vstane) Torej... kaj je? Ha dan z resnico. Saj menda nisi zaljubljen? Vrankovic : (se nasmehne) Haha... zaljubljen! Sajac : Pa meni bi še to lahko povedal. Vrankovic f Kajneda... to bi bila največja neumnost. A danes se še nad to neumnostjo ne bi začudil... Le glej me, prijatelj, le glej... Sajac : Soj te moram gledati - ne bodi hud... Vse skupaj je vendar čudno. Vrankovic i Seveda - še meni je čudno. Kar pozabil sem na svojih Šestdeset let. V mladosti menda nisem bil tako mlad kakor danes. Šajne : Vidim, vidim. Ali kam naj denern to?... Gledam te - premis ljujem... ali nerazumljivo mi je. (Stopi k Vrankoviču in ga prime za suknjo.) Saj sva prijatelja... Vrankovic : (razvnet) Da, Sa^ac; prijatelja sva. Sajac : Nikdar nisva slepomišila. VrankoviČ : Res je. Sajac : Tvoj Kato vzame mojo Slavko. VrankoviČ : Kato?... Kako sem srečen, da imam Katona?... Pa prav sedaj - Sajac : Aha? S to strani piha veter. Ali uganka mi je vendar še, Čeravno - VrankoviČ : Čeravno pravijo, da rešuješ uganke kakor Ojdip pred tebanskimi vrati. Sajac : Da, da; vendar bi bilo bolje, Če bi mi povedal... Vrankovic : Sedi, prijatelj? (Posadi Sajca na zofo, potem primakn naslanjač zase in sede). Soj ne morem zamolčati, ker bi me razneslo. Toda obljubiti mi moraš, da ne Črhneš bese¬ dice, dokler ne bo čas. Sajac : Dosti je, da mi ukažeš. Kadar je treba, znam govoriti; če moram, znam pa tudi molčati. VrankoviČ : Vem, vem. Toda le, da si potolažim vest. Obljubi mi to rej! Sajac : Obetam slavnostno. Sedaj pa razodeni svoje srce? VrankoviČ : Vse je namreč še tajno. Saj c : Kaj? VrankoviČ : Povej mi - ali ne opažaš ničesar - kako bi dejal? - ničesar v našem splošnem življenju? Ali se ti ne zdi, da se zasvetijo včasih posamezni žarki v naši temi? Le kakor vešče - ampak vendar - - 9 - Sajac : Kje?... Na Buškem? V Evropi?... Ali pri nas? Brankovič : Pri nas - seveda pri nas. Sajac : Ne, Vrankovič. Pri nas ne opažam ničesar. Brankovič : Morda nočeš. Skeptik si. Sajac : Ah, kaj?... Ali cikaš na današnjo demonstracijo? Vrankovič : Tudi to je nekaj. Znamenje je. Sajac : Znamenje? 'frank o vid : Da, da. Jaz pa vidim mnogo takih znamenj. Povsod jih vidim, (vstane) Zdi se mi včasi, da slišim skrivnostno še petanje, - da vidim čudne odseve. Toko mi je vcasi, kakor da je bila že dolgo dolgo noč, ampak da bledi teina... peteline slišim peti, prav tiho, kakor da bi peli daleč... ampak slišim jih le... in čutim, čutim, da priplava zdaj zdaj zarja, da pozlati oblake, da zažare vrhovi in da se zbudi življenje... življenje?... Sajac : Pesnik? Pesniki - Kam bi pa to zapisal? Brankovič : Nisem pesnik, ne. Le srečen sem, ker vidim, da se mi izpolni upanje, preden ležem v grob. Resnično je, kar ti pravim, Sajac? Nov čas, nov čas prihaja? Saj c : Morda v Peterburg, v Tokio ali pa v južno Afriko. K nam pa gotovo ne. Brankovič : Prav k nam. Sajac : Samo od sebe ni nič. Ne vem, kdo bi nam pripeljal Helija? Brankovič : Sami, seveda sami. Sajac : Tvoje upanje je slabo podkovane, moj dragi? - Privadili smo se nasilju, pa menda ne bi mogli živeti brez njega. Brankovič : Morali smo trpeti, pa smo trpeli. Drugače ni bilo mogoče Sajac : Bi že bilo mogoče. Ampak - Vrankonič ; Kaj - ampak? Sajac : Vlada je začela kupovati pri Atiču; Atič je moral podpi- 10 - rati vlado - seveda. Batič je meril cesto na Grelno - se veda je moral pri volitvah glasovati, kakor je ukazala vlada/ Tako smo morali. Brankovič : Tako je bilo doslej. Sajac : In tako bo poslej in vekomaj... se pravi, dokler nas ne vzame hudič. 7 rankovič : (hodi po sobi; Sajac stopi brez posebnega namena pred veliko omaro in površno ogleduje knjige) Ne - ne - ne? (Govori z lahnim patosom; vidi se, da čuti res globoko). Vsega ponižanja bc konec. Ali si bil kdaj na Primorskem, kadar prihaja burja? Sajac : Kaj ne bi bil? Vrankovič : Kdor ne pozna, ostrmi, ko zatuli in zd vja, da bi uni čila kar vse. Od kod... kar tako naenkrat?... Star Senjan pa pogleda na nebo, pogleda na morje, vdihne zrak - pa pra vi: burja bo... In verjemi: tudi jaz opazujem zanesljiva znamenja, pa ti pravim - burja bo. Burja bo, prijatelj? Nenadoma prižvižga in izčisti zrak in uniči vse miazme. Sajac : (ga gleda, čudeč se) T "es kaj, meni se dela tema pred očmi. Naj prekladam to, kakor hočem - to ni ne na konja ne na osla... Kaj je s teboj? Kaj te je pičilo? Kaj te je sploh izvabilo na taka pota? Vrankovič : Na kakšna? Sajac : To je vendar narobe svet. Daj no, da se iztrezniva. (Vran kovič pozvoni) Ne - ne mislim tako; ni treba pijače. Mara : (Vstopi) Kaj ukazujete, gospod Vrankovič? Vrankovič : ..Prinesite nama vina, Mara. Mara : Takoj, (odide) Sajac : Kako si zašel na to pot?... To bi rad vedel. (Sedeta za veliko mizo). Koliko časa je že, da se poznava? Vrankovič : Pač dobrih trideset let. - 11 Šajne : Idealizem mladih let ne šteje. ¥3 take stare reci pozabi Človek... Ampak - trideset let. Imaš prav. Mara : (Prinese steklenico vina in dva kozarca pa postavi vse na mizo) Se kaj, gospod VrankoviČ? Brankovič : Hvala, Mara? Nič več. Mara : (Odide) Saj 10 : Trideset let... Brankovič : (Natoči) PiJ? Sajac : (Pije) Sedaj mi pa povej: ali sem bil slep? Vseh trideset let slep? Krankovič : Kdo pravi to? Sajac : Prav ti. Mar nisi bil vseh trideset let uradnik, uradnik, pa uradnik? Zlobnež bi te bil lahko karikiral... Brankovič : Da, da - to si videl. Psi so videli to. Sedaj se pa Ču diš, da ima stari Brankovič še košček srca. Trideset' let ga ni bilo videti nikjer. V pisarno je hodil in iz pisarne. Koncipiral je, reševal je akte, filozofiral je o rubrikah in o paragrafih, govoril je uradno narečje... Crkolovec seveda. Kdo naj ugane, da ima tak stroj Še dušo? Saj ti ne more nihče pogledati vanjo, kajti imeti jo moraš pod ključem in zastrašiti jo moraš na vseh straneh, da ne bi kdo zaslutil, kaj se godi notri. Ah, dostikrat bi bilo bolje, Če bi bil res brez duše... Ali ubiti je vendar ni moči... Marsikdo jo upijani, da se mu ne oglaša. Jaz nisem mogel. Trezna je bila in spremljala me je povsod - tudi v pisarno. Gledala je in poslušalo - z mojimi očmi in ušesi. Vse je videla, kar se je godilo po deželi? Dosegale so jo kletve trpinčenega naroda. Čutila je vso nesramnost samo- silj a in vso sramoto izdajstva. Ali zvezan je bil moj jezik; molčati je moral, kakor so molčali stoteri jeziki, ki bi bili olajšali srcu trpljenje, če bi smeli vsaj krepko za¬ kleti... Ti ne veš, kakšno je to življenje... - 12 - Šajne : (po kratkem molku) Taka je torej... Ali kako - kako... So meni nisi povedal? Vrenkovic : Comu? Kaj bi bilo koristilo? Snjac : Beseda olajša trpljenje. Vrankovic : Ne. Pa tudi ni bila treba. Kajti v trpljenju je bilo upanje. Sajac : Upanje? Človek božji - kaj si pa mogel upati?... Ce bi bil upal - recimo - pred dvejsetimi leti... Takrat je bilo samo nasilje. Dobro -- sila se Se da premagati. Izdajalci so bi li še bolj pičli. Dobro - ti so iztrebijo. A kaj bi upal, ko se je razširila gniloba povsod? (Nevoljen) Ah, prosim te! Kaj bi s takimi ljudmi, kakršni so pri nas? Prvega ustrahuješ, drugega kupiš... Mar niso Lajbena zaničevali in zasmehovali?... No, pa koliko časa je trajalo, da so se njegovi najhujši sovražniki gnetli v njegovih salonih in da so najbolj zgovorni rodoljubi beračili za službe, za koncesije, za odvetniška in notarska mesta?... Da, še bi bil Človek upal, dokler so hodili skrivaj k njemu in k drugim mogotcem. A ko se je začela nesramnost ponašati... zbogom, upanje! Jaz nisem ravno mehoten, ampak če človek vidi, da je prepričanje cenejše od krompirja... vraga, ne pa upanje! Vrankovič : Nič se ne čudim. Toda jaz sem upal, ker sem moral. To je težko razlagati. Upanje je živelo v meni. Uničiti ga ne bi bil mogel, ker ne morem uničiti svojih misli - kakor ne morem preprečiti pretakanja krvi po žilah. Le to bi Ti¬ rad povedal: moje upanje je bilo prepričanje. Nič mu ni bilo treba dokazov... Ce je bolnik ležal vso zimo, pa se spomladi zjasni košček neba, ki ga vidi s svoje postelje, in če pred oknom zaželeni grmovje, tedaj se mu približa upanje, sladko Šepetaj e, da bo okreval, Čeprav se mu raz¬ liva smrten strup po žilah. S tem ni imelo moje upanje ničesar opraviti. Nobena vera ne more biti tako močna, kakor je bilo moje upanje. In Čutil sem, da se mora - 13 - izpolniti. Šajne : Torej smo vendar slabotneži spričo tebe. Brankovič : Kaj to? Povedal som ti to dolgo storijo, da bi me razumel. Sajac : Dobro! Človeško te razumem. Ampak zmeniva se sedaj o stva ri? Tvoje upanje dobiva jasnejše obrise, se mi zdi. To je najbolj čudno. Meni se zdi, da je vse še, kakor je bilo. (Od zunaj se sliši zvonec in krepko trkanje na vrata) Brankovič : Kaj je to? Sajac : Dejal bi, da je pij anec .j (Kovo trkanje) Mara : (pride nemirna iz kuhinje) Gospod svetnik... Vrankovič : Prosim vas, Mara, poglejte, kdo je pri vratih. Mara : Takoj, takoj! (Odide, odpre vrata; v prednjo sobo vstopi naglo redarstveni uradnik, za njim dva redarja) i Uradnik : (v prednji sobi) Počasni pa ste v tej hiši, če pride človek v imenu zakona! (Vstopi naglo v sobo; ko opazi Vran koviča, se ustavi v vidni zadregi. Stražarja so postavita k vratom) Oprostite, gospod svetnik. Nisem vedel, da je to vaše stanovanje... (Mara gre v kuhinjo) VrankoviČ : D t a - jaz stanujem tukaj. Česa pa želite? Uradn ik_: Prosim, gospod svetnik - no b-odite -iiud~i~-- - saj veste, služba... Poročalo so mi je, da je kolovodja današnjih nemirov zbežal v to hišo. Vrankovič : Pri meni ni nikogar. Uradnik. : Prepričan sem, gospod svetnik! Ce bi bil vedel... a dobil sem prijavo... in moja dolžnost... seveda, k vam - ni mogoče. Ne zamerite, prosim! Vrankovič : Ali je sploh potrebno, da lovite ljudi po hišah? Saj se je množica razkropila. Uradnik i Da, gospod svetnik, razkropila se je. Toda bili so grdi izgredi. Celo Šipe so pobijali. Pa brez zamere, gospod 14 svetnik... (odide) Saj ec : (gleda razkačen za njim) Pa reci, da ni vse po starem' :r rankovič : Ni ne, prijatelj: Mnogo znamenj jo, kakor pred Kristus ovim rojstvom. Sajac : Kje neki jih vidiš? Mar je to znamenje, da se prepirajo oni, ki so teptani?- Ali pa, da delajo gostobesedni ljudje načrte na papirju? Brankovič : Znamenja opazi seveda le človek, ki veruj.e. Šajne : Take vere se veda nimam. Brankovič : Tr em pa nek'j, kar morda izpreobrne Še tvojo nevero. Sajac : Kaj naj bo to? Brankovič : Kmalu bodo nove volitve. Sajac : (Se nasmeje) Otrok nedolžni:. Molitve! Ce je to fundament tvoje stavbe... Vrankovič : Počakaj - pozneje se lahko smeješ. Sajac : Ne, ne, prijatelj M Ne bodi hud: to je naivno. Seveda... pečal B-i se s takimi rečrni v zatišju svoje pisarne - Brankovič : Tvoja ironija jo slabo podkovana... Sajac : pa tvoj-up-. Človek božji? Mar ne vidiš, da je od volitev do volitev več neznačajnosti? Kaj pa se pravi pri nos: volitve?... Lajben že ve. Njegovi pomočniki po deželi tudi. Pri vsakih volitvah so pomnoži število pro~ danih duš. Cim več volitev, tem manj svobodnih ljudi. Ko maj da jih je še nekaj za seme. Vrankovič/: Do jih je le za seme? Saj bi bilo tudi na njivi več plevela kakor žita, če bi kmet ne plel. Sploh pa bo letos ■ vse drugače kakor doslej. Ali veš, kaj je to: svobodne volitve?! Sajac : Seveda. To so take volitve, kakršnih ni pri nas. Brankovič : Letošnje pa bodo svobodne. 15 Šajne : To bo pisalo uradno časopisje... Ali, prijatelj, to vendar ni nič novega. Lajben ni Se nikdar razglasil, da volivci niso svobodni. Narobe! Brankovič : Ze vem. Le da smo med vrsticami lahko čitali kaj drugega. Uradnik je vedel, da mu odzvoni, če ne glasuje predstojniku po volji; kdor je imel opraviti s sodiščem ali glavarstvom, seje moral prikupiti z dobro volitvijo. Tako je bilo - seveda. Sajac : In tako bo ~ seveda. Brankovič : In v tem grmu tiči zajec. Letos bodo res svobodne vo¬ litve. Tolivci bodo natančno vedeli, da lahko glasujejo za arhangela Gabrijela ali pa za Luciferja, pa se jim ne bo moglo nič zgoditi. Sajac : (vstane) Ali se ti sanja?... Kje si pa iztaknil to? Frankovi6 : Nič se mi ne sanja. Prav tako je, kakor pravim. Sajac : Ne - to je nemogoče. Frankovi8 : Strmiš, kajneda?... Lahko si misliš, da to ni Lajbenovo maslo. Povelje je prišlo od zgoraj, iz višav, kjer premi kaj c oblake. Sajac : Pa kaj nameravajo? Brankovič : "Izraza svobodne ljudske volje" potrebujejo. Sajac : Ne gre mi v glavo, da bi Lajbenovi privolili v to. KrankoviČ : Saj so bojevali hude boje. Naši Jupitri so se upirali na vso moč. Pa le ni pomagalo. Položaj, položaj - saj veš, kaj je položaj. Sajac : Da, to je mogoče. Ali pa veš, da je gotovo? Brankovič : Tem. Imam tudi dokaze. Sajac : Nič ne pomaga. Ljudje ne bodo verjeli. Vrankovič : Ce pa ne bo dvoma! Dokazi so jasni kakor beli dan. Sajac : Pa vendar... Pomagalo bi bilo pred desetimi leti; sedaj je ljudstvo ze izprijeno. 16 - Vrankovič : To se sedaj vpraša, seveda. Ali jaz nisem malodušen. Tr erujem v človeka. Tr peklu se izpridi Še angel. Dokler mi pa ne dokažeš, da bi bil človek še v paradižu satanov brat, verujem v človeka. Sajac : Tvoja vera je prav lepa, le da se ne ujema z resnico. V pisarni si lahko ustvarjaš ideale. Jaz pa poznam ljudi in zato je slana vzela moje verovanje. Brankovič : Delati je treba, delati. Sajac : Dobro, dobro. Dela se no ustrašim; le, do se ne nadejam takih sadov, kakor ti. (Zunaj pozvoni. Mara pride iz kuhinje in gre v prednjo sobo.) Vrankovič : Je že prav. Tudi ti boš kmalu govoril drugače. Sajac : Ce le ne doživiš razočaranja. Meni bo prav. Mara : (se vrne) Gospod svetnik, sluga iz pisarne je prinesel naznanilo, da je na pošti brzojavka. Brankovič : Brzojavka ~ zame? Mara : Da. Ce podpišete, grem lahko kar na pošto. Brankovič : Ne, ne. le dajte mi. (Vzame naznanilo) Grem sam na po što. Saj imate dela. Mara : Ni tako hudo. Na pošto bi že lahko šla. 'Brankovič : Le pustite? Le pustite? Ze grem? Sajac : Mudi sc ti pa, prijatelj? Vrmkovič : Sin mi menda brzojavijo, kdaj pride. Sajac : Kar pojdi, pa se ne oziraj name? Lahko te spremim. Brankovič : Ne, no; počakaj rajši tukaj. Podvizam se. Ne morem ti reci, kako so veselim? (Odhaja) Torej le počakaj! Bertonj : (pride) Aha, že vidim, da ne prihajam o pravem času. Vrankovic : Nič, nič. Kar ostani pa se pomeni z doktorjem? Kar brž se povrnem. Ze grem, da se ne zamudim preveč. (Pozdravi oba v naglici in odide). 17 Bertonj Sajac ; Bertonj Sajac : Bertonj Sajac ; Bertonj Saj ac : Bertonj Sajac : Bertonj Sajac : Bertonj Sajac : Bertonj Sajac : Bertonj Sajac : Bertonj Sajac : Bortonj : (stisne Sajcu roko) Kam se mu pa tako mudi? (Sede) Na pesto gre. Sin mu menda brzojavij a, kdaj pride. ; Njegov Kato! No - pač razumem, da tako hiti. Prav zaljubljen je v svojega sina. : Zaljubljen, zaljubljen. In to je se slabotna beseda. Ali dobro poznaš ta vzor? : Menda bi ga moral ti najbolje poznati. Zakaj pa jaz? : Kaj ni Slavka zarodena z njim? Seveda je. A jaz nisem Slavka. : Mislil sem. Navadno se očetje brigajo za svoje sete. Ne branim jim. Jaz pa nisem tako radoveden; Slavka ni otrok. Slabo izpričevalo bi si dajal, čc bi jo moral v takih rečeh voditi za roko. s Pa za Katona se bodo morali brigati tudi ljudje, ki niso njegovi tasti. Menda res. : Veljal bo kaj v javnosti. Nadarjen je pač. Učil se je izvrstno. Bil je po svetu, sedaj proučuje domače razmere, stika se z voditelji. Vsekakor se pripravlja za javno delo. : Seveda. To mu je namenjeno že od mladih nog. Tega nisem vedel. Kaj mu je oče določil to nalogo? : Kajpada. Stvar je nekam romantična. Pa če poznaš Vranko vica, lahko veš, da ima sploh močno romantično nagnjenje. Nekoliko sem se že seznal s to romantiko. Ali ne vem, koko to, do se nisva nikoli menila o Katonu... Kako pa jo s to rečjo? : Takele: Vrankoviču je žena umrla mlada, no da bi mu zapu 18 - Bertonj : Naenkrat mu je šinilo v glavo, da je to naloga njegovega Sajac : Mesijo - Bertonj : Da - prav Mesijo. Sajac : Zato ju vzel Matom za svojega? Bertonj : Drugič sc ni maral ženiti... le vem zakaj ne... Profesorja 19 - Šajne : Bertonj Sajac : Bort onj Saj nc : Bertonj Saj sc : Bertonj Sajac : Bertonj Sajac : Bertonj Jezarana si poznal? Seveda. : Jezeran je bil ros nekam podoben starorimskemu republi¬ kancu. No... velik ped ant je bil. Svojo je gonil in gonil do skrajnosti. Za sodnika ga ne bi bil maral. : Vrankovič ga je močno cenil. Nekoč sta sc zmenila na pol v šali, na pol zares, da dobi Vrankovič prvega Jezerancvoga sina in da ga lahko vzgoji popolnoma po svoje. Dotlej je imel Jezeran same hčere, teh pa kar celo krdelo. Toda kmalu je njegova zena res povila sinčka, na porodu pa je umrla. V teh razmerah je rad vztrajal pri besedi in otrok je prišel v Vrankovičevo hišo. To je bil torej Kato. : Da. Ime mu je izbral Vrankovič. Malce Čudno ime v naših časih. Ali se ti ne zdi? : Saj ti pravim, da je Vrankoviča vsega prevzela njegova misel. OČe je bil jeklen značaj, torej je upati, da bo sin tudi tak. Dednost. : Ime naj bi ga neprenehoma spominjalo na njegov poklic. Sugestija. ; Da. Pa takih utopistov je Še več m svetu. Sicer pa moram roči, da je Vrankovič prav resno vzel svojo nalogo. Karkoli je storil, vso je bilo prikrojeno njegovemu namenu. Ustro šil- se ni nobene težavo. Bodočega reformatorja je hotel obvarovati vsake izkušnjave. Za tako vzgojo je bilo treba tudi denarja. Vrankovič je Štedil, kar je le mogel; sebi ni privoščil ničesar. Mladi Kato pa je moral dobiti vse, česar jo bilo treba, Čeprav je bila potreba včasi res le navidezna. Ze v otroških letih mu je dal učitelja, ki je moral najbolj skrbeti za vzgoje značaja. Pozneje ga je - 20 poslal v zavod, ki so ga močno hvalili zaradi baje špsrtanske vzgoje. Sajac : Kaj jo bilo to res pametno? Bert onj : Brankovič je bil prepričan, da je tako prav. 3njj}£L~ . Pa dobro - 6o je bil prepričan... Bertonj : Vsekakor. - Brankovič je imel naj plemenitejši namen.j Ko je Kato prišel z vseučilišča, mu je dobro napolnil mošnjo, pa ga je poslal pc svetu. Bil je malone v vseh večjih evropskih mestih. Naposled ga je poslal Še po deželi, da se seznani z razmerami v domovini. Sajac : To sc dobre priprave. Ne more se jim ugovarjati. Bertonj : Lahko se pravi, da je bil oče junak. Njegove žrtve res niso bile majhne. Tom, da je včasih skoraj stradal. Sajac : Kako da ne: Človek bi ga resnično občudoval. Pa vendar - nimam sina; a če bi ga imel - - tako ga ne bi vzgojil. Bertonj : Jaz menda tudi ne. Seveda - križ je. Katere ni bilo, ne tukaj ne tam. Sajac : Sedaj se torej vrne s potovanja -- Bertonj : Naši mladi se že zbirajo okoli njega. Imajo ga za vodjo. Kočne volje je res ~ nenavadno močne volje: Človek bi mu prisodil vsaj za deset let višjo starost. Sajac : Pa je le škoda, če človek nima mladosti. Bertonj : Korda jo pa najde pri Slavki. Ljubezen ima svoje skriv¬ nosti ... Sajac : Korda - morda. Brankovič : "(naglo vstopi) Glejta, glejta: Tak je fant... Bertonj : Kaj pa jo storil? Brankovič : Le malo naj bi bil zakasnil, pa bi bil že lahko tukaj, preden bi jaz vedel, da pride. Sajac : Kaj je že tako blizu? - 21 Brankovič : Seveda - sole mod potjo je brzojavil. Menda je sploh ze prepozno, da bi sol na kolodvor. Ako vlak nima zamude.. Bertcnj : Najbrž jo ima. Kakšen red pa bi bil, da bi prihajal c pravom 6asu?... Pa nič ne do; le doma počakaj? Kaj pa - četrt ure... Brankovič : K - seveda - četrt ure... Tri mesece je že, kar ga ni sem videl... Saj c : Kaj pa prej, ko ga nisi videl leta in leta? Brankovič : Ta je bila druga. Sedaj pa - no - kar inako se mi stori, če pomislim... Saj ec : Nekaj razburjen si. Brankovič : Vedno imam mirno kri. Danes pa ne morem ne stati ne sedeti . Žile bi mi kar popokal e.'.. Bertonj : To ni zanič, prij tolj ? Zaužij malo bromkalija; to te umiri. Co si že ti tak, kako naj bi se pa vedel kdo drug, komur menda tudi ni vseeno, Če pride Kato? Brankovič : Pa res? Slavka?... Slavka še ne ve. Bertonj ; Seveda ne ve, če ji nihče no pove. Šajne : v Saj bi ji človek res lahko sporočil. Najbrž je doma. rankcviČ : Daj, daj? Kar telefoniraj? V sosednji sobi je telefon. A | ■ II ■» ■*«■*** *‘“'*-‘~' . T A — - 1 ’ ''' ^ 11 I .| Dal sem ga napraviti zaradi Katona. (Zunaj zazvoni) Kend jo že tukaj. (Pohiti v prednjo sobo, ne da bi zaprl za seboj, pa odpre zunanja vrata.) Bodarstveni uradnik (vstoyi) : Oprostite, gospod svetnik? Brankovič : (ga spremi v sobo) Izvolite? (Ponudi mu sedež. Uradnik pos-toji) Ali je tajno? Bertonj : Saj lahko odideva. (Hoče oditi na desno) Uradnik : Prosim, prosim. Zal mi jo, da moram sploh nadlegovati. Prosim - mislim, da gospoda lahko ostaneta. Brankovič ; S čim vam lahko ust režem? Uradnik. : Hudo mi jo žal, da vam moram delati nadlego. Tr rsnkovič : Prosim, prosim - v službi ste - saj vem. Uradnik : Da. Ni mi treba nagiosati, da niste prizadeti, gospod svetnik. Vendar pa - lahko mo poučite. Nisem vas hotel vabiti v urad... V vasem stanovanju je bila dama - opro stite... redarstvo ne sumi na vas - seveda ne... Lahko je bila povsem slučajno tukaj. Oblasti pa ustrezate, Se mi izvolite povedati njene ime. Vrankovič : Zakaj pa? (Mu vnovič ponudi sedež. Uradnik sede). Uradnik : Naši ljudje so jc videli pri rabuki. Kričala je in celo ščuvala je ljudi... Vrankovič : Mene ni bilo doma, gospod. Lahko vam pa pravim, da da me, ki zahajajo k nam, ne ščujejo... Bertonj : Kdo ve, kaj so videii vaši ljudje? Uradnik : Oprostite - službeno mi je naznanjeno - (Zopet zazvoni. Vrankovič hoče iti ven, vtem pride Mara iz kuhinje.) Vrankovič : Jtogl44±a^:u i ra r ~^-e4-prite-■ (Mara odide in zapre vrata za seboj). Uradnik : Moja služba je težka. Ponavljam, da mi je zelo žal... Mara : (vstopi) Gospod svetnik... Vrankovič : Kaj je? Mara : Zunaj je - Vrankovič : Kdo? Kdo? Kr Kato? Mara : No, ne. - Zdi se mi, da je gospod predstojnik. (Uradnik plane pokonci) Nisem razumela imena, mislim pa, da je. pč č e&kltlC Uradnik : Gospod •frudsrujnik': Vrankovič : Gospod predstojnik ' - Nikar ne, da bi Čakal! (Mars gre v prednjo sobo.) Šajne : Grem telefonirat. Bertonj : Spremim te. Gospod predstojnik išče pač le svojega svet nika. (Odhaja n- desno) 23 Brankovič z ka j neki hoče? Pert-onj-.j #i-4a.-peve. (Odide s Sajcem na desno - prva vrata). Lajben : (vstopi) - (kara pride za njim pn gre v kuhinjo. Uradnik so globoko pokloni). Oprostite - Brankovič : (Mu gre naproti) K šast si štejem, gospod predstojnik.. Lajben : (Opazi uradnika) Ki tukaj? - Oprostite - morda motim? Uradnik ; Službeno, gospod predstojnik, službeno. Lajben : (So nasmehija) A j, gospod svetnik - ali vam policija še no da miru?... Menda ni niš hudega? Uradnik : Ne, prosim, no. Samo naključje. Lajben : Kakor pridokokoŠ do rac... Uradnik : Tako, gospod predstojnik, tako. Oprostite - (so prikleni ) Lajben : To uradovanje lahko torej ustavite. ''Uradnik se zopet po kloni.) Zbogom? ^ A t Uradn ik : Ponižen sluga, gospod - pr e d&t -e -j -n±tvi (Pokloni so še enkrat pa odide.) Vr ankoviš : Izvolite, gospod predstojnik, izvolite? (Ponudi mu prostora na zofi.) Lajben : Hvala. (Sname rokavice.) Y rankovic : Cernu zahvalim tako Čast, gospod predstojnik? Lajben : Ponekod nenavaden slučaj, dragi gospod svetnik, nenavaden slučaj. Pa - nenavadno jo sedaj vso pri nas -- kaj? (Sede.) Brankovič : Ne uganem, gospod predstojnik... Lajben : (Ga povabi z roko, naj sede) Ej - kar brez slepomišenja, gospod Brankovič. (Broz poudarka.) Česa jc iskal oni poli cist pri vas?... (Migne z roko, češ da mu ni niš do odgo vera.) Da - kaj sem hotel reši? Saj veste, kakšen jo polo žnj pri nas. Le togo menda Šo ne 'csto, da so dogodki kar pode. Današnji uradni list že razglasi razpis volitev. Y rsnkoviŠ : Tako nenadoma? 24 Lajben : Torej vidite'... Taka naglica kakor da bi se res mudilo. Se ne vem, kako naj oblasti zmagajo vse delo ob taki gonji Brankovič : Pridne bodo morale že biti. Posebnih težav pa menda ni, gospod predstojnik. Lajben : No... da... v tem pogledu... Toda - zaradi tega nisem pri šel. Vrankovič : Prosim, razložite mi, gospod predstojnik. Lajben : Vsa komedija je nenavadna, kajneda. v rankovič : Priznati moram. Lajben : Vidite, zmeniti sem se hotel z vami, kajti prepričan sem, da vam lahko zaupam. Prav vam, gospod Vrankovič. Vrankovič : Prosim, Lajben : Čudni časi so. Težko je zaupati ljudem. Vsi sc nezanesljivi. Mi. ni res? Vrankovič : Ne vem, gospod predstojnik. Lajben : Res je, res. Opazujte, gospod Brankovič? Čuden veter piha ... Poglejte ljudem v oči? Ce ne vidijo, da jih opazujete, se jim svetijo krkor nikdar prej. Vsak pogled jih pa zmede. Se bi radi zatajili, da jim gori nekaj novega v prsih. Ali težko je. Prav zato sem pričel k vam na dom. Vrankovič : Prosim. Lajben : Tudi med našimi uradniki se razširja vaših pisarnah se sliši skozi stene. fanatizem. In tudi v Tr rankoviČ : Česa torej želite, gospod predstojnik? Lajben : Cujte, gospod svetnik! ' r i ste stara, zdrava korenina. Takih značajev nam je sedaj treba... Ljudi se loteva blaznost... Večina - gospod Brankovič - večina je nepremišljena. Dostop na jo vsaki sugestiji. Najbolje opravljajo z njo šarlatani - deklam,atcrji - demagogi... Stopite pred množico s pri¬ jetno donečim glasom, pa pohiti vse za vami. Z besedami jo lahko opajata, kakor z glasbo ali z močnim vinom. (Igra 25 sanjavost.) Da, da... vsi smo sc v mladosti ogrevali za tako zvane ideale. (Z drugim glasom.) Ali takrat smo bili mladi. Sedaj je pa že tako, kakor da bi. bila: sama mladina na svetu. Vse izkušnje so brez cene; nikjer ni trezne raz sodnosti_ Vrankovič : Horda pa vendar ni tako hudo, gospod predstojnik. Lajbon : Ne, ne... zdrave oči imam. Tako je, k ker vam pravim - le verjemite! Zato me mori resna skrb... Kajneda - delali smo leta in leta. Pokopati smo morali mnogo želj -', da so se nam uresničile vsaj nekatere... Hvaležnosti bi. bilo upati za to delo; saj tudi ni bilo prijetno. Ali bilo je krvavo potrebno. Lar nimam prav? Brankovič : Meni ni bilo soditi, gospod predstojnik. Moje področje je bilo strogo določeno, ozko... Lajben : Pa vendar, pa vendar... Vprašam pa: kakšen bo konec našega dolgotrajnega truda?... Lahkoumnost, ki ni odgovorna niko mur, vstane s svojo neporabljeno močjo in rnzdene vse, kar smo postavili s trudom in z žrtvami... Tako bo, ako ne posežemo krepko vmes. Nikar ne delajmo, kakor da bi bi li slepi... Vse je v taboru mladih - vse vstaja zoper stare; brezobzirno bi nad radi pometali v ropotarnico. 4 Brankovič : Gospod predstojnik - še ne vem, česa želite od mene. Lajben : Ali jo res tako težko uganiti? (Vstane in hodi po sobi.) No... saj veste, da razglašajo za te volitve novo geslo... VrnnkoviČ : Da: popolno svobodo. Lajben : Uradni list razglasi izjavo v tem smislu. Vsem uradom se razpošljejo okrožnice - VrnnkoviČ : - da velja popolna svobodo, kakor jo določa zakon. Lajben : (Zaničljivo) Kakor jc določa zakon: (Nestrpno) Treba je res mnogo požrtvovalnosti, mnogo samozatajevanja:... Prav zaprav tiči v teh besedah neznosne očitanje. Kakor da bi rekli volivcem: Dotlej ni bilo zakonitosti; sedaj šele bo ... Pa tudi to moramo pogoltniti... Seveda - človek bi - 26 - najrajši zalučal svojo službo - svojo dostojanstvo - skratka, vse - kdo ve kam. Sel bi v pokoj, bi si ga je res zaslužil. (Kakor da se miri po sili.) lo... spomniti se je treba, da človek, ki služi domovini, ne sme priča¬ kovati hvaležnosti. (Hodi po sobi, pa se zopet ustavi.) Torej - popolna svoboda?... Kako lepa beseda, kajneda? Človek bi kar srkal njen dih, da bi se omamil. (Pristopi k Brankoviču, kakor da bi mu predaval.) In vendar - prav to geslo je nevarno. Pravim: nevarno... namreč pri nas? Seveda - Če bi bili - recimo - na Angleškem! Tam bi govo ril drugače. Tam sploh ne bi bilo treba govoriti. Kaj bi tam naglašal svobod.o!... Toda - mi nismo Angleži. Soj smo danes videli. Svoboda - to se pravi pri našem ljudstvu, da lahko razgraja, razbija - Brankovič : Morda pa razgraja le zato, ker ni svobodno... Lajben : Oh - prosim vas?... Ali veste, kaj so uganjali. Pobijali so šipe ljudem, ki jim niso storili nič žalega. Čudno, da jih niso pobili vam - Tf rankovič : Pravijo, da so bili razdraženi. Lajben : Pravijo? Seveda pravijo. Znajo pač prestopati zakon, pri znati si pa ne upajo zločina. Strahopetneži so. Kic ne pomaga - za tako ljudstvo še ni svobode. (Počaka; ko vidi, da Brankovič ne odgovarja, nadaljuje.) Kam pa pridemo s pametjo? Kakšen razvoj bi bil to? Otroka, ki ne zna hoditi, je treba voditi; in naš narod je Še otrok. Brankovič : Gospod predstojnik, zdi se mi, da je to višja volja. Kaj bi mi? Poslušati moramo. Lajben Višja volja? - Seveda je višja volja:... Moj Bog - tudi tam gori ravnajo včasi nepremišljeno. Poizkušajo. Tr edo, da je to poizkus. Ampak da je nevaren, - na to je treba misliti. Pa posledico? Kaj mi je mar, da je v tej "svobodi" nevarnost za nas! Saj me razumete. Toda - naj zmaga nova struja... naj pride krmilo v neizurjene roke... kaj bc z - 27 deželo? Kaj bo z narodom?... To je skrb, gospod svetnik, to je skrb. Kdor resno misli, se je ne sme otresti. 'Tudi vi ne, gospod svetnik:... Sedej nam je zgodovina naložila najtežjo nalogo... Ali me razumete? Vrenkovič : (Zmeden) Razumem, gospod predstojnik. Razumom nekoliko ... Toda -- kaj bi jaz... Kako - Lajbon : (Sede) Mnogo, gospod svetnik. Prav mnogo... Jaz ne morem govoriti z vsakim uradnikom - z vsakim pripravnikom... tc je jasno. BrankoviS : Seveda. Lajben : Vi pa prav lahko... Le nekaj besed uradnikom svojega od¬ delka. Pravo obliko že najdete. (Vrankovič hoče nekaj re ci; Lajben nadaljuje.) Pa že nekaj. To je najbolj važno ... Sina imate, kajne? Brankovič : Da« Lajben : Pravzaprav som prižel zaradi njega. Vrankcvic : (Čudeč se) Zaradi - mojega sina? Lajben : Ponajvcc. Da... vem, da vam je bila vedno nadvse sveta dolžnost. Vrankovič : Mislim pač, da sem zmerom vestno opravljal svojo službo. Lajben : To vam izpričujem. Zares ne poznam bolj zanesljivega urad ni k n. Vrankovič : Hvala, gospod predstojnik. Lajben : Ali danes zahtevam, da izpolnite posebno dolžnost. Z vsemi močmi morate služiti domovini... z vsemi močni, gospod svetnik. Vran’ ovič : (Vznrmiejn) Kaj menite, gospod predstojnik? Lajben : "rez ovinkov... A prosim - ne mislite, da vam kaj očitam. Dobro vem, kavo se gode take reči. Živeli ste lota in leta tako rekoč v pisarni, po menda še vedeli niste, kaj počenja vaš sin. 28 « Vrankovič : Moj sin?... Gospod predstojnik - moj sin? Kaj veste o njem?... Ni mogoče, da bi bil storil kaj zlega. Lajben : (Smehljaje) Seveda - s kazenskimi zakoni mu menda ni priti do živega. Vsaj doslej še ne... Kes, da no pozabim - ali je danes tukaj? Vrankovič : Doma?... Ne - ni ga Če. (V strahu) Zakaj - gospod pred stojnik? Lajben ; Nič, nič... Itak vem, da ni nič v zvezi z današnjimi nemiri. Vrenk ovic : Ne, ne - na poti je še. Lajben : (S smeškom) Aha? Politično potovanje - kaj 9 Pa - saj menda še ne veste. Ampak vidite; zlo je, kar uganja, zlo. A vi ne poznate njegovih potov - Vrankovič : Da ne poznam...? Milil sem pa vendar - Lajben : Seveda - očetje mislijo... vedno mislijo; le da se sinovi ne zmenijo za to. Mladina ima svojo glavo - vodno je modroj ša - vse ve bolje nego starina. Vse obsoja, česar ni'mre dila sama. Izkušnje nima - moči še ni porabila - seveda, pa jih kar razsipa. Vse vnemar?... Nimam sina - ampak mor da bi bil tudi tak. (Zamišljen) In moja hči...? Kdo ve - morda je taka - vsaj v duši. Vrankovič : Gospod predstojnik - torej mislite - Lujbcn : (Se otrese zadnjih misli) Mislim...? Kajpada?... Kato Vran kovič je agitator? Oprostite? Ce ne bi bil vaš sin, bi mo¬ ral roči: hujskač... Ml di gospod roma po deželi, se stika s političnimi prvaki, javno govori, piše članke zoper vla¬ do, brska bogve po čem - skratka - pripravlja se za "ka¬ riero". No - to bi bilo čisto prav. lončno - tudi njegova opozicija ne bi škodovala. Moj Bog - saj imamo izkušnje. Mladi ljudje začenjajo z gromovitimi besedami, z velikimi potezami... a kadar jim pokaže življenje, do dejstva hočejo biti upoštevana... no, tedaj pridejo sčasoma že na ono pot, ki hodimo po njej mi... mi, ki smo ob trdem delu že davno morali doti slovo iluzijam. Tudi zaradi vašega Kotom me ne bi bolela glava. Ali msi niso enaki. v tem hipu so toke zmote lahko nevarne. 'Brankovič : Gospod predstojnik - moj sin je svoboden. Lajben : Da, da - saj nočem, da bi ravnali z njim kakor z otrokom. 'Brankovič : Nikdar nisem zlorabljal očetovsko oblasti. Lajben : (Nervozno) Gospod 'Brankovič, to je vse lepo - v knjigah - teoretično. Ali sedanji čas ni ugoden za tako rahločutnost Pustimo to pesnikom? Pravim vam: kar so godi sedaj pri nas ni Sela. Ljudje sc igrajo z ognjem, iz take igre so je pa že pogostomn izlegel požar. Brankovič : Gospod predstojnik -- lajben : Da, da? Odpreti je treba oči. Puntarski duh se širi po de želi, vsakemu preroku se odpirajo ušesa. Tu pa tam se ljudem ne godi prederbo; moj Bog, siromaštva je bilo vedno več na svetu nego bogastva. Drugi so nezadovoljni, ker si domišljajo, da bi se jim lahko godilo bolje. Največ jih je nezadovoljnih prav brez vzroka. Ampak povsod je dosti ne zadovoljnosti. Ce obetaš takemu ljudstvu hribe in doline, ga l~hko zavedeš. Menda pa veste, česa je zmožno zapeljano ljudstvo... Skratka: nedopustno je, kar uganja vaš sin. ■Brankovič : Zaboga, kaj naj storim? Lajben : Spomnite se, da niste samo oče, ampak tudi urad ik. VrankoviČ : Ampak - moj sin ni uradnik. Njemu sem le oče, ne pa uradni predstojnik. Lajben : Gospod svetnik - dejal sem, da vam zaupam. Menda se nisem motil. Uradnik sto -- na odličnem mestu. Domovina lahko zahteva več od vas kakor cd navadnega pisarja. Pokazal sem vam nevarnost. Kaša dolžnost je, da jo preprečite z vsemi sredstvi. 'Brankovič : Nevarnost, pravite, gospod predstojnik? - 30 - Lajben : Mislim, da som povedal dosti jasno. Brankovič : Da, da - tudi meni se jasni - vsaj deloma. Toda, kar z a ht e v a t e, je nem o po d e. Lajben : Oho?... Kaj bi bilo nemogoče? Brankovič : Demogode, gospod predstojnik'... Mar naj sklidem urad nike, pa naj jim redom: "Gospodje, sleparija je, kar ste ditali drno na bolem. Zapisano je, da so volitve svobodne, ampak to je samo potreben pesek v cci"? Lajben : (Nestrpno) Tako vam ni treba govoriti. Saj niste taka neroda. Brankovič : Ali naj jim redom: Volitve so svobodne, toda kdor voli svobodno, naj si kar zveže culo? Lajben : Prosim - - ? Vrankovid : Četudi nc s temi besedami. Ampak gre za stvar. Kakor koli - to bi jim moral povedati. Lajben : Teda diplomaticno.' Da jih le prepridate. Tr rankovid : In sim naj - - kaj naj pravzaprav storim s sinom?... Karkoli?... Ampak sin se mi lahko nasmeje in mi pove, da jo odrasel. Kaj pa tedaj? Lajben : Razložite mu vso stvar. Saj sem vam povedal, kako je. Po jasnite mu, da je blazne, kar podenjajo ml di. Dokažite mu, da je naše delo pravično. Svojemu edetu mora verjeti. Vrankovid : Tega mi ne bo verjel. Lajben : Kaj bi nc verjeli... Ako hode delovati, mu damo sami pri ložnost. Radi bodemo upoštevali njegovo zmožnosti - njegovo nadarjenost. Vrankovid : Gospod predstojnik - ali razumem prav? Lajben : Upira, da. Vrankovid : Torej podkupiti ga hočete? Lajben : Kakšna beseda! 31 - KrankoviČ : Odkupili bi mu radi prepričanje? In jaz naj posredujem pri tej umazani kupčiji? Lajben : Kako pa govorite, gospod svetnik? KrankoviČ : (Razgreto) Kako naj govorim?... Kako naj govorim, gospod predstojnik, ko zahtevate tako neznačajnost, tako nepošte nje? Lajben : (Presenečeno) Kaj pa vam je? Brankovič : Dokazujem naj, da je vaše delo pravično?... Tc naj do kazujem jaz - jaz - jaz? K S e krivice naj imenujem - pra¬ vičnost?... Jaz, ki som trideset let gledal vse - - ki sem moral gledati - in molčati - in nisem smel ganiti mezinca, ker sem bil suženj? Glodati zatiranje, zanema¬ rjanje, izsesavanje?... Potihoma obsojati, trpeti, besneti - ampak molčati? Lajben : (Kes osupel) Kaj vam je, gospod svetnik? KrankoviČ : Kaj mi je? To mi je, da sem človek? Da imam srce in dušo? Mar mislite ros, da sem le pisarniški stroj?... Saj sem čutil trideset leti Imenujte mi le eno pravico naroda, ki je niste poteptali?... Gospod predstojnik: Ki in vaši gospodarji ste govorili o državnih nalogah, o višjih in teresih - kdo ve o Čem... Alj_kaj si vam bili živi ljudje?... Državni cilji... bili so vaši cilji. Zgodovin ske potrebe... bile so vaše potrebe... Lajben : Ali se vam blede? KrankoviČ : Kako je sedaj v deželi? In kdo je kriv?... Kdor ima kaj moči, jo izrablja zase, pa se roga ljudstvu, ki išče pravice. Ki pa molčite, vi dovoljujete vse, da se le služi vam, da se le glasuje pri volitvah pc vaši volji - pa je vse prav, vse dovoljeno... Ki ne vidite bede, ne slišite vzdih ov, ne poznate solza. Ce pa trpinčeno ljudstvo izgubi pamet, pa se postavi v bran, tedaj vam ni žal krvi... 0, so prav vam je, če obupajo ljudje in v nezavesti prelomijo vaše zakone... Tedaj so vsaj lahko opravičujete, pa gonite - 32 - vodo na svoj mlin. Lajben : Gospod v ra nkovič, pozabili ste??? no rosic, kaj govorite.. Vrankovič : Vem, ven, gospod predstojniki Prav dobro vem. Soj som so učil trideset let... Trideset let sem tlačil vase vse muke, vse trpljenje... požiral sem vse kletve... zaklepal sem vase vse hrepenenje... trideset let som up->l - upal, da pride dan in da bc konec strahovlade... Zdaj naj bi se pa postavil pred senco, da ostane tema?... Krivico naj bi varoval s svojim telesom... Lajben : (Zelo razkačen, se vendar sili, d 0 7ič, tako se ne greva. Ali mi hočeš očitati, da pozabljam na staro prijatelje? Dela imam pač, pa včasi ne vem, kje naj vzamem časa. Vrnnkovič : To ti verjamem. 60 Saj 'C : Ali se še spominjaš, kako čudno sem gledal, ko si mi pre rokoval, da pride nova doba? Brankovič : Da, kazal si se neusmiljeno skeptičnega. Šajne : Pa me poglej danes? Ali mo Šo poznaš? Brankovič : Kako pa da ne? Saj so ; Čudno ; menil sem, da sem ves izpremenjcn. Pa saj sem. E, e, ti ne opaziš tega. Čudovito je in skoraj neverjetno. Danes verjamem sam, da zablešči nov dan. Vsi dvomi so - ) na - ftt - - ~ kakor da jih je veter odpihnil. V vse verujem, v osvežen zrak, v načeli, v značajnost, v ljud. stvo, v vse, vse. Pa reci, da ni to kakor začarano! Vrankovič : Resnično, nič ni začaranega. Sajac : A Čudovito je vendar. In končno - čarodejstvo je vendar vmes. Pa veš, kdo je Čarodejnik? Vrankovič : Kdo? Reci? Sajac : Kato, Kato? Reci, kar hočeš, nekaj izrednega ima vendar v sebi. In nekaj prav nepojmljivega. CitaŠ njegov članek v listu; pisan je trezno, skoraj suhoparno, nič donečega, nič ornamentov, a vendar te zgrabi kakor s kleščami. Sli šiš ga, kadar govori. Brez retorike je vse, brez poleta, trdno, skoraj okorno - ali na koncu si premagan. Kdo bi bil verjel, da pridem na svoje stare dni še med agitatorje? Pa vendar agitiram, kakor da bi bil to od davnine moj vsakdanji opravek. Nihče drug ni kriv tega kakor Kato. Vrankovič : Torej se vendar pripravlja ozdravljenje in on je zdrav nik. Da doživim le še prvi dan povzdige! Sajac : Kaj to! Sedaj ni več dvoma. Ti ne prideš med ljudi. Svoje upanje in svojo vero si zajemal le iz sebe. Jaz pa hodim z odprtimi očmi okrog in vidim izpremembo povsod. Ljudje govore z drugim glasom, v vseh očeh je svetloba, kaže se pogum. Vrankovič : Vidiš, vidiš Ali ne prihaja, kakor sem pripovedoval? - 61 Šajne : Da. In ker je tako, so Čudim, da ne stopiš sam v življenje. Krankovič : Jnz? - Kaj misliš! - Jaz... Sajac : Ti - prav ti. Saj vem sedaj, da je bilo tvoje upanje bolj goreče nego vse, kar smo želeli in pričakovali mi. Krankovič : Da, da, da. Ali jaz - jaz - - srečen sem, da se izpol njuje, toda v življenju nimam iskati ničesar, Tam ni moje mesto. Sajac : No, čudak si. Do le moreš ostati miren, ko vse gori in kipi! Pa to je tvoja stvor. Toda - ali veš, kaj je Še novega? Brankovič : Ne vem, prijatelj. Sajac : V drugih Časih ne bi bilo to nič posebnega. Toda sedaj - TT x mkovič : Kaj pa je? Sajac ; Lajben moži svojo hčer. Brankovič : Zakaj pa no bi? Saj je za možitev. Sajac : Toda - veš, kdo jo vzame? Brankovič : Seveda ne vem ničesar. Sajac : In to je tisto. Da. Simonič sc je zaročil z njo. ■Dran k o vič : Ne razumem, zakaj se čudiš. Irma je lepo dekle, zakaj je ravno Simonič ne bi ljubil? Sajac : I-Ia, če bi bilo ljubezen; Pa še tedaj bi bilo Čudno, Kako pride Simonič sploh z Lajbenovimi v dotiko? Premisli? Lajben - inkarnacija vladajočega sistema? - in Simonič - najradikalnejši izmed radikalnih, ki se je splošno smatral za bodočega voditelja opozicije... Brankovič : Da, da, ali vse to - - Zakon vendar nima opravka s politiko? Saj ac Noj dragi Kranko^ič? Torej si še vedno stari, naivni idea list. Pa nc slutiš Lajbenovih namenov? Hali n i To je trdo¬ vraten grešnik. Drugi padajo na kolena, če vidijo, da se 62 zažigaji grmade povsod okrog njih, pa molijo za rešitev svojo duše, ato je že telo izgubljeno. Toda Lajben? Kajpdn Ce bi mu segal plamen že do nosu, bi vendar še mislil, ka ko gasiti. Brankovič : Ti - misliš - Sajac : Da je s to zaroko kupil Simoniča. Prav to in nič drugega ne. Naposled je tudi to občudovanja vredno. Mož se ne vda, ne beži, ne obupa. Resnično, klanjam se mu. Ali da se prostituira Simonič, to mi ne gre v glavo. VrankoviČ : Ako je res, kar praviš, je žalostno. Šajne : Res je, res. Se četrt ure ni, kar sem jo vidci. Srečala je Simoniča in na ves glas mu je rekla: "Gospod doktor, naročite zaročne listke in tudi v Časnikih lahko objavite najino zaroko". Toda - vesela se mi ni zdela. Brankovič : Saj ni vesel', ta stvar. - Seveda izredna tudi ne. Sajac : Da, d c a. Take ne znoč ijnosti so bile na dnevnem redu. bile so. Ali da se lahko zgode še danes, sedaj... In da je Člo vek kakor Simonič Še tako kratkoviden... Brankovič : Kdo ve, kako ga je premotil Lajben. Sajac : Da, to je. SuŠmar ni ta mož, to se mora priznati. KrankoviČ : Ne, Šušmar ni bil nikoli. Saj c : Nekaj je v njem kakor v tvojem betonu. Brankovič : Kakor v mojem - batonu 7 Saj ':c : Oba znata premagovati. Brankovič :_Da, to je znal Lajben. Sajac : In nekaj tolažbe je v tem. Brankovič : Ne razumem. Sajac : Tolažba je, da smo se vdajali moči, da nismo bili od prvega do zadnjega sami izprijenci. Samo šibkejši smo bili. Brankovič : Kako lopo opravičuješ! Da, tolažilno govoriš. Toda - Sajac : ne “ ne! Kaj je tor šibkejši? Ali slabotnež ni grešnik? “ Ah! T T e - ne; za tisto, ker je bilo, ni tolažbe. Iz tistega, kar je bilo, se poraja tisto, kar bo. Tolažba je pa, da bomo boljši, ko bomo močnejši. Ali čemu je treba tega razglabljanja? Zdi se mi, da te utri-j a razgovor. Kcsj si bolehen? Brankovič : Ne, ne, nič mi ni. kara : (Vstopi) Gospod svetnik, zopet je predstojnik tukaj. Sahac ; Haha, lupus in fabula. 7 rankovič : lajben? Kaj pa hoče? Saj sc : .Ali ima morda še kakšno hčer? Mara ; Ali naj muodprem? Brankovič : (Kakor da sc je zbudil) Da -- ds ~ vseeno; naj le vstopi. Saj 'C ; Zapustim te. Saj sem itak že hotel oditi, pa sem sc pre dolgo zamudil. Zbogom, Brankovič, pa pazi na zdravje! (Odhaja; v ranko' r ič ga spremi do vrst.) lajben : ( Tr stopi) Dober dan, gospod svetnik! (Sajac in lajben se drug drugemu ceremonialno poklonita. Sajac odide.) Brez ceremonij, gospod Vmnkovič! (Vrankovič ponudi stol, oba sedeta). Zadnjič sva se razšla brez ljubeznivosti. Ker se v uradu nisva videla od tistega Časa, prihajam k vam, ker bi vam rad povedal, da znam pozesbiti. Prosim - dovolite, da nadaljujem - . Ljudje me ne poznajo, pa me zato večinoma kri'■o sodijo, vtasi me jo to bolelo. Saj so navadno noša Čustva močnejša od razuma. Sčasoma sem se naučil, gledati ljudem v dušo. Danes vem, da niso krivi, če so taki, kakr sni so. Večina ni nič drugega nego snov, ki jo močni in veliki lahko porabijo za cilje. Ce misli množico, da hoče sama, kar dola, ali pa če gre nevoljne v obliko, v katero jo spravljate, je vse eno. Glavno je, da jo človek zna po rabiti. Tudi tista vprašanja, ali so cilji dobri, plemeniti 64 in kaj vem kaj še, no pomenijo ničesar. Vpraša so samo, ali so cilji. In jaz imam cilj. Tudi moč imam. Zato rabim materijo, pa jo smatram za materijo, pa za nič drugega. Ha! Kdor misli, da jo opešal : moja meč, se moti. Zbežal bi, ustrelil bi so, ako bi opazil, da se plašim zaprek. Pa se jih ne plašim. Cim več jih je, tem večja jc moja moč. Prosim - le Še trenutek: Tudi vi sto mislili, da ble di moja zvezda: Včasi se poloti množice čudna manija. Pri nas je sedaj tako. Ali pravim vam: blaznost, ki se porodi iz kakršnekoli mrzlice, nima nikoli tiste moči kakor zreli sadovi mirnega, treznega razuma. Nalezla se vas j c tista bolezen trenutka in v patološki uri ste nastopili proti meni. 7 tistem trenutku sem videl samo učinek, pa sem se razjezil. Toda vidite: pozneje sem analiziral v duhu vso reč, spoznal sem vzroke in nagibe in pojmil sem vse. Danes pa prihajam, da vam rečem: pozabiva, kar je bilo takrat? Vrankovic : Gospod predstojnik, rad bi razumel prav. Ali naj pozabiva vse? Lajben : Brez ovinkov. Moji cilji so trdni. Na to morate misliti. Ostanite mi zvesti, pa se spomnite, da nisem bil nikdar nehvaležen tistim, ki so mi bili vdani. VrnnkoviČ : (Vstane, gre k pisalni mizi in vzame, ker je prej na¬ pisal. Potem gre nazaj.) Pravite, da poznate ljudi. Pa se vendar motite. Vzemite moj odgovor! (Izroči mu spis.) Lajben : (Ga pogleda.) Kaj je to? (Cita) . Vaša resignacija? Gospod VrankoTič, z di S e mi, da vas zapušča razsodnost. Vzemite to pa razmislite stvari Tako vam ni treba končati svoje pot i. Vrankovic : Ničesar mi ni treba razmišljati. Vidite, da sem popol noma miren. Verjemite torej, da vem, kaj delam/ Lajben : (Upira oči vanj, nekaj časa molči. Potem) Pa vam povem Šc to: od vas mi no preti nobena nevarnost. Vaša ločitev mo ne strmoglavi. (S poudarkom). In nihče mo ne strmoglavi. 65 Mesil bom snov kakor doslej... Ali razlikovati moram pri jatelje in sovražnike. Brankovič : Kakor vam jc drage, gospod predstojnik. Moji računi so sklenjeni. Cd te ure nisem več vaš uradnik in no bojim se vašega sovraštva. Lajben : Moja moč doseže tudi ljudi, ki ne sede v mojih uradih. Preudarite; Se vam povrnem lahke vaš spis in oprostim vse - KrankoviČ : Oprostite? le vem, kaj bi mi mogli oprostiti? Prosim, blagovolite mi verjeti, da jc moj sklep trden in da priča kujem mirno vse, karkoli pride. Torej - - dobro; Midva sva končala. Kar imam še govoriti, se tiče drugih. (Vstopi s Slavko) Pardon... Mare ni zunaj, pa nisem vedel.. Srečno naključje, gospod Tf rankovič. Ravnokar sem hotel vprašati vašega gospoda očeta, kdaj bi vas lahko posetil. Mene? (Slavka pristopi k Brankoviču). Da. Govoriti moram z vami. (Brankoviču plašno) Kaj pa je? Brankovič : Kič, nič. Kato : Z menoj; - Oprostite! Nevljudno je moje vedenje, ali kon čno -- naravno jo, da se čudim. Lajben : (Smehljaje) Opisali so me pač tako, da vidite v meni pošast. Kato : Nasprotnika sva, gospod predstojnik. Brankovič : Ako hočeš govoriti z gospodom Lajbonom, ostaneta lahko tukaj. Slavka gre ta čas z menoj. Kajne? Seveda. Ako mi hoče gospod ' r rankovič posvetiti nekaj trenutkov - Nejasno mi je sicer. Toda - bodi jasno! (Pokloni. Branko vič in Slavka odideta na levo. Kato ponudi Isjbenu stol. Oba sedeta.) Sedaj poslušam, gospod predstojnik. Lajben Kato : Lajben Kato : Lajben Slavka Slavka Lajben Kato : 66 Lajben Kato : Lajben Kato : Lajben Kato : Lajben Kato : Lajben Kato : Lajbon Kato : Lajbon Kato : Lajbon Kato : Predvsem: jezik je pomanjkljivo sredstvo. Mnogo več je ne sporazumij enj a nego razumevanja. Zato vas prosim, da mo blagovolite mirno poslušati in da se ne razburite, ako me no razumete takoj prav. Govorite, gospod predstojnik! lavadno pojmujem hitro. To da prosim, le govorite! .Ako bo potrebno, si ohladim kri, da se mi no približa niti senca vznemirjenja. - Poslušam. Pripravljate se zn politično življenje, gospod Brankovič? To je splošno znane. Proučevali ste razmere po deželi. Kolikor mi je bilo pač mogočo. Kaše študije sc nepopolne. Cas je pač neprizanesljiv. Res je. Ali pozabili sto na nekaj, kar je važno. Hvaležen sem vam, ako spravite mojo pozornost v pravi tir. Pri nas vas ni bilo! Pri - vas - ? Pri nas. To bi bilo važno. Pri nas bi dobili jasno slike. Pri nas sc zbirajo vendar vse niti. Pri nas je tako rekoč zrcalo, v katerem se lahko vidijo razmere vso dežele. No zamorite, zdi so mi, da vašo zrcalo ni noranino. To se čosto zdi ljudem, ki nikoli ne pridejo v našo bližine, in sicer no pridej c zaradi predsodkov. Tudi vi nam ne za¬ upate. ir mladosti smo bili vsi taki. In nekaj koristnega je v tem. Tr a§~> kritičnost, vaši Argusovi pogledi, da, vaše sumničenje nas neprenehoma spominja, da morajo biti računi o našem delu vsak čas v redu. Tudi mi smo ljudje in naši dobri volji jo vaš nezaupljivost izvrstna podpora. Ako razumem prav, nam očitate, da je naše delo neopra¬ vičeno. .. - 67 - Injbon Kato : lajben : ICnto : Injbon : Knto : lajben i In to : Injbon : Knto : Injbon : Toga nisem dejal. Pravim pa, da bi našli za svoje delo pri nas boljšo podlago. Tr i poznate razmere samo z ene stra ni. Pritožbe slišite, ali njih pravih virov ne poznate. Kažejo so vam sliko, na katerih ni vseh barv. Ali mislite, da so vedno Čisti nagibi ljudi, ki nas zmerjajo in prekli njajo? Ali morete videti vse, kar se skriva za navidezno resnico? Očitate nam torej tudi površnost. Prosim, ničesar vam ne očitam. Samo tolmačim. Kdo bi smel zahtevati, da poznate vso resnico, ko nimate vseh sred¬ stev na razpolago, da jo raziščete? Kolike resnice so kakor gorski potoki; ako so oči zdrave, vidijo do dna. Velike resnico so sestavljene iz ncštevilnih majhnih resnic. Te so pa večinoma pod ključem. In največ ključev imamo vendar mi. Hm - ako bi bilo tako, tedaj bi moral pravzaprav vstopiti k vam, da bi lahko rabil vaše ključe. Povedali ste resnico; kdor se hoče pripraviti za javno de lovanjo, bi moral najprej vstopiti v javno službo. To je šola spoznanja. Dosledno: napaka je, da nisem vaš uradnik. Hi važno, k~ko krstite nedostatek. Koristilo bi vam pa go tevo. Storite to' Vabim vas jaz. Saj ni treba, da ostanete pri nas do smrti. Seveda, svoje zadnje cilje iščete na dru gem polju; notranji nagon vas vedi v bujno življenje ljud stva, v zakonodajno zbornice, na javne tribune. Vse to vam je še odprto. Ali poklic vam bo neskončno ol jšan, ako naberete pri nas izkušenj. Šalite se, gospod predstojnik' Ker me ne poznate, mislite take. Ali moje vabilo je resno. Nenavadno ste izobraženi in nadarjeni. Rad bi vam dal pri - 68 - ložnost, da rabite stojo zmožnosti. Kor ne gre za navadno uradniško kariere, tudi ni treba, da začnete na najnižji stopnji in da plezate počasi po birokratskih stopnicah na Tzgor. Postavimo vas na mesto, kjer se vam odpre široko obzorje. Kat c : In kjer dobim verige n- roke in noge. Povsem na kratko, gospod predstojnik: minili sc časi, ko ste lahko kupovali ljudi. V dobi značajnosti nima sinekure ceno. Poslušal sem vas tako, kakor sem vam obljubil. Pa ni treba več be sod. Vaša mora je polna; narod, ki ste ga tlačili in sle¬ pili do današnjega dne, vas je spoznal. Konec je. Izrekli smo obsodbe nad vami in nad vašo družbo. Izvršili jo bomo. To je moj odgovor in zadovoljni bodite, da vas ne kaznujem še posebej za nesramno žaljenje, ki ga obsega vaš lisjaški predlog. Lajbon : (Vstane) Obsodbo nad menoj? Otroci, otroci! Ali poznate mejo moč? vi mislite, da me premagujete, število mojih pri stnšev se pa množi še v tej navidezno nevarni dobi. Iz vaših lastnih vrst prihajajo novi bojevniki v moj tabor. Kato : Kdor je tako kratkoviden, bodi vaš! Ako n-jdete še deset, dvajset, ste neznačajnežev, poberite jih, p° slepite sami sebe in prihranite bogovom delo! Svoji usodi ne uidete? V globočinah so drami nekaj, kar ni naprodaj/ Ali poznate ljudstvo? Lajbon : Vaše ljudstvo? Ha? Zanašajte se na čredo ovac, hodite peš po morju, zidajte svoje gradove na peščena tla! Smejal se vam bom, kadar vas bo kamenjalo to vaše ljudstvo, in smejem se vam že danes. K a c o Li so ne smejemo, ampak zasukali smo rokave, pa bomo delali, z mečem ali z gnojnimi vilami. Kakor bc treba. Lajben Vaša iskrenost zasluži nagrado. Kažete mi skladišče svojega orožja. Dcvclim vam, da pogledate tudi vi v moj arzenal! - 69 Kr.to : Ni treba. Poznali bomo Trše močo, kadar si bomo nn bojišču gledali v oči. Lajbon : Toda v moji orožsrnici najdete kopja, hi jih lahko pora¬ bilo sami. Kato : Ali mislite, da pridete, v konjskem trebuhu v Ilion? Lajbon : Izvolite me poslušati. Samo trenutek, potem ukrenite, kakor hočete; Živahno so zanimate za tako zvano kamenodolskc afero. Kato : Dobro organizirano vohunstvo imate L.. Lajben : K ondotnim kmetom zahajate, oni hodijo k vam. Kato : 0 belem dnevu. Ne skrivamo se. Lajben : Bazviti hočete zaradi tiste reči veliko agitacijo po čašo pisju in javnih shodih. Kato : To je moja pravica in ljudska potreba. Lajben : Tem, vem, kako pojmujete stvar. Grozno hudodelstvo iščete v njej in po vseh kotih iščete obteževalnih dokazov. Povem vam, da je bila prodaja kamenodclskega gozda potrebna prav v interesu dežele. Toda to Ig mimogrede. V vaših očeh je bilo zločinstvo. In kor vendar nimate vseh podatkov in se opirate š' močno na nezanesljive indicije, vam hočem po¬ magati. Kato : Torej pravi Danajec. L : jben : Kakor vam drago. (Vzame iz žepa spise). V teh papirjih n jdete vsekakor posameznosti, ki vam še niso znane. Peka zati vam hočem samo, da se vas ne bojim. To spiso lahko porabite za študij. Tež-v vam ne bodo delali, saj poznate menda pisavo? (Pokaže mu spis.) Kate ; (Pogleda kakor nehote. Naenkrat pograbi spis in se zagleda vanj s srepim pogledom) To - to - Lajben : - jo spisal vaš oče, gospod Vrankovič. Kato : Zaboga, kako som nespameten? Bil je v vašem uradu - prepi 70 - Lajben En to : Lajben : Kat o : Lajben : La co " Lajben : Kato : Tj a j o on i Kato : Lnjben : Kato : La jben : sni je, kar ste mu dali - : Majhno pomoto. Prepisni jo, kar je sestavil sam. Stvor je bila pne - delikatna, po se je zato izvršilo vse v naj- ožjem krogu. Ali - nikar se nc Čudite tako!' Koš oče je natančneje poznal tedanjo potrebe, nege jih morete razu¬ meti donos vi. Kakor j oz, je vedel tudi on, do moramo pro doti tisti gozd, do koristimo deželi. Zato je s hvale vred no vnemo, pospeševal rešitev vprašanja, ki mu ga je nala gola služba. Fe! Fe: Neresnico govorite! Take brezdušnesti ni mogel podpisati moj oče. Kaj hočete s to satansko hudobijo? " Kaši izrazi so krepki. Toda s satanom res nisem v sorodu. Nasprotno, prav dobra duš-' sem. Pa... pustiva igro: Clara poeta, gospod Krankovič! Tako ali tako! Kamnedolsko stvar imenujete hudodelstvo. Akc imate prav, tedaj je vaš oče - hudodelec. Gosp ~ ! : Prosim, dokazi so tukaj. Zatožite nas, pa morate zatožiti tudi svojega očeta. Ali lahko ga rešite. Kako, to pač lahko uganete. (Se obrne od Lajbena. Vidi se, da hoče šiloma premagati svojo bol in potlačiti notranji viahr. Potem se naglo obrne) Gospod predstojnik! - Izvolite? Surova je vaša duša. Prosim, govoriva c stvari! Tudi te cene vam ne plačam. Napačne ste špekulirali. Od idite! Preudarite, gosp - Odidite! Ta hip! Torej boj na življenje in smrt. (pokloni so formalno in 71 - Kato : (Stoji nekaj časa nepremično kakor soha. Potom pograbi spise, ki jih je pustil La jbon na mizi, in jih odnose nn pisalno mizo, odide hitro na levo in kliče) Oče? Oče? (Vrankovič in Slavka vstopita). Brankovič : Kato - ? Kato : Prosim te, Slavka, ostani Še trenutek tam? Brankovič : Pusti jo, pusti tukaj? Kato j Ali - Vrankovič : Zakaj naj bi bilo zanjo tajnosti mod nama? Kato : Ali jaz nisem kriv. Brankovič : Ne, ne. Naj pride karkoli. Kato : Ali morete uganiti, kaj mi je rekel Lajben? Vrankvič : Približno pač. Kato : Oče!... Ali moro biti resnično? (Pohiti po spise). Ali si izdelal in pisal ti tc ? Brankovič : Sem, Kato, sem! Kato : In - in “ vedol si, kaj pomeni to? - Vsaj tega - Vrankovič : Vedel som, Kato, vedol. Toda poslušaj me! Kato : Ne, ne. Kako je to mogoče? Kako je - ? Vrankovič : Samo nekoliko besed poslušaj ? Kato : To je grozno. Kaj naj poslušam, zabegn, kaj naj Še poslu sam, akc si storil to in vedel, da jo to zločin nad narodom? Slavka : Kato, umiri so vendar pa se spomni, da imaš očeta pred seboj. Kato : Očeta! Svojega očeta! Vrankovič : Kato, ti ne veš, kako je bilo tokrat. Jaz nisem bil svoboden. Kato : Toliko meči nima nobeno gospostvo, da bi moglo prisiliti v tak groh Človeka, ki noče grešiti. Saj je nerazumljivo! 72 - Ali veš, koliko nesreče je spravilo tista sleparska pro daja nad ljudi? Ali veš, koliko hode je povzročila med siromaki? Brankovič : v gG vem, lato. Vem pa tudi, koliko nepopisnih bolečin je prizadela meni. Vem, da sem moral ravnati take, da sem se bal zblaznenja, ker nisem našel rešitve. Kato : Zakaj si storil tc? Zakaj si storil?! VrankoviČ : Kako bi ti povedal vse? Bil je takrat poseben čas, po soben zrak, poseben mraz. Nevidni kremplji sc grabili naše duše; vetrovi, ki so pihali nad močvirjem, so nam mehku- žili živce in mišice. Zakaj jo spomladi drugačno cvetje kakor poleti? Takrat sem spoznal, da je treba pogojev za dobroto ljudstva. V tistem Času so bili pa samo pogoji za slabost. Slavka Oče, oče, vse to ne spravi s sveta resnice, da jo zaradi tega težko trpelo ste in sto ljudi in da je bila ogolju fana vsa dežela. Kato, strast te zavaja. Vidiš, oče je preveč plemenit, da bi ti povedal vse. Jaz pa sem razumela tudi tisto, Česar mi ni rekel, ko mi je pripovedoval v sosednji sobi tisti dogodek. Službo bi bil izgubil in kdo bi mu dal zalužka? Ali on bi bil pljunil pred svojim predstojnikom na tla pa bi bil šol s palico v svet, nko bi bil sam. Kato : Strašne: Ali mi hočete vsiliti še to zavest v srce, da je bil v hudodelstvu vir moje izobrazbe in mojega prijetnega življenja? Slavka : Saj veš, kaj jo hotel oče doseči s teboj. Glodala ga je skrb, da bi se tudi tebi utegnila približati izkušnjava, ki jo no more premagati človek. Pripraviti ti je hotel tak položaj, da bi se lahko povzdignil nad vsako zapeljivost. Praviš, da jo grešil. Ali kar je storil, je bilo iz lju bežni. - 73 Kito : OSg s izbrisati ni mogoče. Ako jo res, kar pravi Slavka, - kako majhna je bila takrat tvoja duša! Zame da s" sto ril to? Pa nisi pomislil, kake stresno me udari, ako zvem vse? Zame si storil to? Kaj si storil? Zastrupil si mojo bodočnosti VrankvoČ : Takrat nisem mislil ničesar. Ali od tistega časa sem trpel več, nego je treba. Ne pravim ti tega, da bi so c- pravičevnl. Samo razložil bi ti rad, pa ne morem. Slavka : Kato - ne premišljuj? Koliko požrtvovalnega dela je po¬ svetil oče tistim, ki so trpeli škodo! Koliko jih je ljubil? Ali ni vzgojil tebe, da jih rešiš vsakega nasil stva? Kako velika jo bila njegova ljubezen! Kato Zaman, vse zaman? Krankovič : Ne misli, da opravičujem ali zaljšam svoje dejanje. Zadovoljen bi bil, d- bi ga ti razumel. Tudi to je točko. Povedati ti nimam ničesar, - več. Ne oziraj se nam., ne misli, da sem tvoj oče; stori, kar misliš, da je potrebno. Kato : 7 kakšne zagato si me spravil? - Ali vse je zaman. Nad vsem je dolžnost. Brankovič : Izvrši jo, Kato; poznaš jo gotovo? Kato : Strašne mi je, da bi bil najrajši pod zemljo. Ali prise gel sem, da ne odstopim od svoje peti ne za korak. Vrankcvič : Ne odstopaj? izvedi svojo nalogo? Ukreni, kar moraš ? Kato : Oče, srce mi bo krvavela. Ali povedati moram ljudstvu, kdo je pomagal, da je zabredlo v bedo. Vrnnkovic : Veruj sam sebi, jaz ti ne zamerim. Odkritosrčno ti pravim: no zamorim ti. Kato : Prisegel som. Strašne je, da morim - a rešitve ni. Oče, na shodu jutri moram povedati, kar vem. Slavka : Pomisli, Kato, kaj govoriš?! Kato : Neznačajnost nas je ubijala. Drugače mora biti odslej. Oče - tako mera biti. Jutri bom govoril na shodu. 74 - Slavka : K-to! Tega ne storiš? Kato : Slavka, v to se ne vtikaj? Ako bi moral pričati sam proti sebi, bi prišel. Slavka : Tvoj oče jo? Kato : Nad očetom je narod in dežela. Samo smrt bi mi mogla za¬ mašiti usta. Slavka : Ti sanjaš! Ali se ti meša? - No, Kato, tega ne storiš. Nikoli? Kato : Pravičnost mora zmagati, pa Če se zruši nebo nad menoj? Slavka : Kato? TRETJE DEJANJE Gostilniška soba. Na desni vhod. Zadaj v sredi Široka vrata v dve rane; 7 ozadju dvorane je nizek oder in na njem miza, na mizi steklenica z vodo in zvonček. V gobi na levi široko okno, v kotu omara zn posodo. Pogrnjene mize in stoli. Brankovič : Od kod naenkrat taka dobrota? Slavka : Ne vem, očka, ne vem. Včeraj so bili še taki kakor sodniki v podzemlju; mislila sem, da me požre. Potem so mi začeli namigovati, nnj izpreobrnem Katona, pa mi bodo odpuščeni vsi grehi. A ko sem se jim nasmejala, so mi žugali z ječo, kjer je stok in škripanje z zobmi... Vrankovič : Pa - snoči je bila vendar zopet demonstracija? Slavka : Seveda. Pa vendar se jim je danes kar cedili milost iz ust. Samo blage nauke sc mi ponujali, kakor da bi jih bila naročila. "To ni nič za mlado deklo... dober glas..." ~ no, meni je bilo vseeno... Vrankovič : Ze piha drug veter. Slavka : Zdelo se je tudi meni. Seveda - vsega ne razumem. Vrankovič : Slutijo - ali pa že vedo, da pride drug Čas, pa se hočejo prikupiti. Slavka : Tako bo, tako. Teda pojdite zdaj, očka; Pojdite brez skrbi! Vrankovič : Saj som brez skrbi. Slavka ; Kako neumna sem bila včeraj; Poklekniti bi morala pred Kat onem in ga prositi, naj mi odpusti. Vrankovič Slavka, Slavka - zakaj? Slavka : Kako sem izgubila vero v njegovo plemenitost in neskončno ljubezen?! Bolje bi ga morala poznati, nego se pozna sam. Takoj bi bila morala vedeti, da no stori tega... On - da bi zalučal kamen na svojega očeta? Vrankovič : Tako ne smete govoriti; v tem je že očitanje, T bL mislite - 76 - Ig na razmerje med očetom in sinom. To pa izgine popcl noma, ko gre za višja vprašanja. Slavi k n Pa on je vendar vaš sin in tega ne more pozabiti Brankovič : On mora pač vedeti, kaj jo potrebno za njegova cilje, ki sc gctcvo svetli. Kaj pomeni usoda posameznika, kc je treba razbiti verige tisočerih! Le pustite, naj sam od¬ loči! Karkoli ukrene, bo prav. Vidite, moja tolažba je, da sem vendar storil, kar sem mogel, za svoj nared; zakaj njega sem vzgojil zn tisto nalogo, ki sem jo sam imel za naj višjo. Ako mora, izvršujoč to nalogo, najprej zadeti mene, je pač zakon tak. Saj je gotovo tudi njemu težko, Slavka, ne delajte mu njegove bodočnosti Še težje! Slavka : Nič se ne bojte, gospod Vrankovič! Prepričana sem, da pojde vse gladko. Danes že sam ne misli tako kakor včeraj, v tistem prvem trenutku, ko pač ni megel spraviti svojih misli v red. Vrankovič : Logcčo, mogoče. Teda nikar ne silite vanj, prosim vas, Slavka, ne mučite ga! Slavka ; Oh, očka, saj je moj ženin. Saj me ljubi. In ve, kako rada vas imam, in meni ne prizadene tega. Le popolnoma mirni bedite in zaupajte mi? Pa pojdite sedaj? Akc hočete počakati name, pridem pozneje po vas v posebno sobo. Ali najbolje bi bilo, da greste domov. Vrankovič : Ne, ne; rajši počakam. Grem, našel tukaj, bi lahko mislil, d t a kajti ako pride, hočem vplivati Pa nočem, resnično nočem. pa bi me nanj. - Slavka : Torej zbogom, očka? Vrankovič : Zbogom, gospodična Slavka. Na svidenje? (Stisne ji roko in hečo oditi. Potem še postane.) Nič ne silite, Slavka! Keni na ljube; (Odhaja.) Slavka : (Gleda za njim.) Očka! Vrankovič : (Se ustavi) Kaj pa je, Slavka? - 77 Slavka (Pohiti t: njemu, ga prime zn obe roki.) Očka;... (Hitro mu poljubi reki.) rankovič : Ne, no, Slavka, kake ato razburjeni* Umirite se vendar Slavka : (Se premaga.) Saj je dobre. Kse bo dobre. Le pojdite sedaj! Brankovič : (Jo gleda.) Ali ne bi bilo bolje, da bi šli kar z menoj? Slavka : Ne, ne. Niš se ne bojte zame in tudi zn Kat ona ne. Zbogom, očka, zbogom* (Odvede ga do vrat, tam mu še enkrat stisne reko. On odide. Slavka stoji nekaj časa pri vratih, potem se vrne v sobo. Zelo je razburjena. Obe roki pritiska na Irma : Slavka Irma : Slavka Irma : prsi. Petem sede in podpre glavo.) Obstopi. Najprej ostane pri vratih, se ozre po sebi in gleda Slavko, ki je ne opazi; zakliče polglasno) Slavka! (Pogleda in se Čudi ter vstane.) Irma? Kaj delaš ti tukaj? Tebe iščem, Slavka. Ali si sama? Mene iščeš? Kaj se je pa zgodilo? Govoriti moram s teboj. Morda sem blazna. Ali ne ustraši se me; nič žalega ti ne storim. Slavka : Kakšne sc tvoje besede! - - Ali sem ti kaj storila? Irma : Slavka? Oh, saj ne vem, kaj pravim. Bojim se, da me zapusti pamet, kajti strašno mi je. Prišla si, da vidiš Katonov triumf, kajne? Slavka : Triumf - Irma : Da, da, njegovo zmago nad mojim očetom. Za božjo voljo, kaj je z menoj? Moj oče je poražen, ubit, a v meni se ne gane sočutje. Kakor da čitain suhoparno povest o silnem boju, v k terem je poginil tujec, izmišljen jun.ik povesti, ki ga nikoli ni bilo n° svetu - - Slavi Kato zmaguje. - Da - nad krivičnostjo in nad hudodelstvom; ne nad osebami - no, no. Zal mu je v srcu, da ne more kaznovati samih dejanj. Gotovo! Ljudje še ne poznajo Katona, kakor ga poznam jaz, edina jaz. 78 Slavka : Kakšna strast, Irma?... Ljubezen? Slavka : Vse sc mi vrti v glavi - Irma! ^ičesnr ne morem ugibati. 79 - Slavka Irm n : Slavkn Irma : Slavkn Irma : Slavk; Irma Slavk Irma : Slavka : Z menoj?... Da, da, tudi s teboj - ! Kaj ne razumeš, da ljubim Lat ona? o Ti - - Katona - - - ? Jaz, Slavka, jazi Oh, ti no razumeš tega. : Ali Kato - -• K.^to mo odbija. Ponižal me jo z besedami mo je obsul kakor z udarci. Pahnil mo jo od sobo. Pa som zbežala in v togoti, v ponižanju sem se zaročila s Simoničem, ki ga preziram. Saj bi se bila zaročila s ciganom, nko bi bil prišel po mene. Ali danes se mi gnusi. Ako bi so mi sedaj pokazal, bi pljunila - • Toda, akc te I.ato no ljubi. .. Ker si ti med nama... . Med vama jaz? Med vama? Saj je ravno narobe. Saj je tako, da stopaš ti med naju - - nenadoma - s hipno zbujeno sebičnostjo. Z odkritosrčnostjo. Ljubezen jo sebičnost, poželenje. Slavko, tega ni v tebi. Nesebičnost je bila vedno duša tvojega značaja. Tr njem ni skritih gub, do bi hipoma sko čila živa. strast iz njih. Kaj bi bilo tebi, če bi se od¬ rekla? Tiho, nežna bol bi osrečilo blago srce. - . Blazna si, Irma? Tvoja strast je divja. Kaj naj počne Kato z njo? On, ki potrebuje ljubezni, ki go miluj o in mu sladi življenje večnega truda in dela. Ni res. Strasti mu je treba, da zažiga vnovič in vnovič plamen v njegovi duši in dviga in biča njegovo moč, da lahko dola čudež., da lahko brezobzirne zasleduje s^ejo pot od zmage d c zmage. Opojnosti mu je treba, da lahko prožim človeške slabosti, ki mu prihajajo pred oči in bi oslabile njegovo junaške voljo. Silnega, strastnega užitka mu jo treba, do tem laže sametari med ljudmi in se povzpne 80 - nad nje, triumfatcr, Cezar, beg? Slavka : Pojdi, Irme, pojdi: Ti si grozno. Bolno si. Tvojo strast je bolezen; mrzlico ti postavijo sliko prod oči, ki jih ni. To ni Ketonovn nolcgo. Jnz, joz poznem njegov cilj. Ti nimaš opraviti pri njem. Joz imom njegovo ljubezen. On je noj in, dokler on ne pokliče drugo, ga ne pustim. Iran : Kaj si storila zanj? Koj si storilo za s to j o ljubezen? Joz sem se ponižala. Svojega očeta zapuščam in zatajujem; pred vsem svetom stopam na sramotni oder. Ti ne žrtvuješ ničesar, lic-ja sebičnost si je kupila pravico zn drage ceno. Slavka : Vprašaj ga, koga ljubi' Saj ne veš, kako ga žališ, ko tako slabo ceniš njegovo ljubezen. Irma : Toda ljubezen nima vrednosti. Toko ljubezni je poln ves svet. V vsaki beraški koči jo lahko najdeš. Jaz vlij cm njemu, junaku, ognja v Žile. Slavka : Kaj veš, kaj mu podarim jaz in česa ga obvarujem? Nesrečna si, ali jaz nisem kriva. Pojdi, Irma, ljudje pridejo - -- Irma : Ljudje mi niso nič mar - Slavka : Pojdi, Irma? Njega čaka delo in glava mu mora biti jasna. Pojdi? Tudi jaz imam dela, ki ga ne moreš niti slutiti. Pojdi? Akc - “ Irma i — Akc — ~ — Slavka ; - Ako - - se mi ne posreči dele, tedaj je prost, prost kakor ptič pod nebom. Morda te potrebuje tedaj - Ima : Tedaj se ga edrečeš? Slavka ° Tedaj me ne bc voc na njegevi peti. Irma : Ali so pelješ tudi ti v Ameriko? Slavka : Neumnost - - Kaj te skrbi, kaj bc tedaj z menoj? Da se le - umaknem ~ ™ Irma : Par se -- ubiješ - ? - 81 Slavka : Najpozneje. Pojdi seč nj ! Slavka : Ne ven, oče, ne ven. Šajne : Slavka; Kaj pa hočeš tukaj? Kaj nameravaš? Slavka : Nič, oče, nič posebnega. Saj- ;G : v e n, kaj se jo zgodilo, Slavka? v io.nko- r iČ ni je povedal Slavka : Zakaj, zakaj pa, oče? Saj je to vendar naravno, kar je 82 - resnost ima tako nekaj posebnega - Slavka : No, ne, oče. Samo resnična resnoba je. To je vse. Saj?o : Ali kaj hočeš storiti? Slavka : Katonu hočem preprečiti, da ne stori podlosti. To je vse. Kdo naj bi izvršil to nalogo? Brankovič noče in ne nore. Kdo ima toliko pravice kakor jaz? Koga naj tako razume kakor mene, nko mu povem, da je brezsrčnost podla? Snjac : Bes je, res, Slavka. Saj tudi ne morem verjeti, da bi res tako pogrdil svojega očeta. Ne, ne. Ako bi storil to -— mene je tako rekoč začaral, ali Če bi storil tc - pri moji duši, razbojnik nisem ampak ubil bi ga lahko! Slavka : Saj no more biti tak. Zato sem tuk-j, oče. Mene mora p_c slušati in razumeti. Snjac : In vendar se bojim. Slavka : Česa bi se bal? Šajne : Ako mu ne moreš zabraniti? Slavka : O, zabranim mu! Ne boj se, oče! Snjac : Tvoje oči sc svetijo tako čudno. Slavka : Zdi se ti, cč-.,, ker si sam razburjen. Jaz sem pa prepri¬ čana, da dosežem uspeh. (Z desne se čujejc koraki). Saj-c : Pojdiva od tod, Slavka? Ljudje prihajajo. Saj se lahko vrneš, kadar bo on tukaj. Slavka : Pojdiva? Ali svojo nalogo bom izvršila. (Odhajata v dvorane) Šajne : No branim ti. Ali no čakaj tukaj, da se ti ne vznemirijo živci še bolj. (Odideta. Tr dvorani se polagoma zbirajo ljudje.) Pravica : (Jo vstc il z desne z Pondžijo) Shod bo imeniten. Ljudstva bo toliko, da se bo kar trlo. Bondžijn : Zdi se mi. Pc vsem mostu govore o shodu. Do bi le imel Kato dober dan! 83 - Pravica : Nič ne ne skrbi. Danes bc dobro govoril. Uspeh bo, kakr snega še ni bile. Zo vidim, kako zazijajo ljudje, kako strmo, kako se spogleduj ojo, kako no razumejo, a polagoma začno umevati, naenkrat jim jo vse jasno, vso proseno gonje, senzacija - že slišim gromovito ploskanje - zmaga, velikanska zmaga! Band zija : To jo fantazija. Da bi le res bilo tako! Pravica : Tako bo, to pravim jaz, ki poznam vaše ljudstvo. To jo kakor v gledališču. Pa - ljudstvo! Ali Kato! To je mož! Zdi se mi, da se uresničijo moje sanje. Kate, te je človek iz snovi, iz katero mesi zgodovina svojo heroje, svoje diktatorje in imperatorje. To je mož mojega srca. Band zija : Aj, to je zanesenost. Tudi jaz pričakujem veliko cd Katona. A imperator, diktator? Tc so pene. Pravica : Je že prav. Nocoj so prepričajo tudi drugi lahko, da jo tako, kakor pravim jaz. Seved a, največ jih ne bo razumelo, ljudstvo jo vedno neumna čreda. Vprašanje jo samo, kdo jo pastir. Bandžij n : Le fantaziraj, le? V svojem domišljevanju, da poznaš ljudstvo, boš proj ali slej grozovito razočaran. Prija¬ telj, tisto črede, ki jo tako suvereno zaničuj os, ni. Tisti, ki jih imenuješ pastirje, tudi niso iz drugačnega testa. Množica lahko otrpne, lahko so moti, tisoč napak ima lahko. Zgodi se, da križ° tistega, ki jo odrešuje! Ali kdor misli, da mora biti tako in da bo vedno tako, je ne pozna. Ne diktatorjev, ampak učiteljev je treba; in če bu izprebič la njih tisoč do smrti, zmagali bede vendar njeni učitelji, kar pomeni ravno toliko k kor učenci. In In nič drugega ne pričakujem od Katona. Ako bi hotel biti Cezar, bi tudi njemu broz bolečin privoščil Bruta. Pravica : In tvoja občudovanja vredna množica bi zadavila Cruta, ali pa bi mu posadila krono na glavo. - Eh, kaj! Nove hiše ne zida nikdo, dokler ni stara demclirana. Uničevanje nas 84 Pravica : Dosti, dosti... Pomisli, Bandzija vprašuje, ali si pne Bandžij n : Kaj govoriš? - Utrujen si, kaj? Korda si slabo spal. Bandžija : Kakšne besedo pa so to? Ko ono ne razumem. - 85 Bortonj : (Vstopi) Na zdravje, gospoda; Bondzija : C; Bertonj! Knj pa jo novega? Bortonj : Novega? Tf nši obrazi, ki se pačijo, kakor da prihajate od pogreba. Povejte ni vi, kaj je novega; Pravica : Ako veno kaj, prihranimo zase? Novice, ki se povedo, pre dcn je tisk dokončan, so toliko vredne kakor žganci, ako se začno prezgodaj mešati. Bortonj : Seveda vi, žurnalisti, mislite, da je samo tisto kaj vredno, kar se citn v vaših časopisih. Pravica : Kajpada! Bortonj : Botro; pa počakajmo, da najdemo v kakšnem listu, kar je meni že znano. Pravica : Tebi jo kaj znano? Poročaj, poročaj takoj; Ako jo kaj vredno, ti še plačamo poročilo po vrsticah. Bortonj : Hvala! V stvari je več nege navadna časniška senzacija. Pravica : Torej brez uvoda! Nc, kakor da hočeš pisati roman. Kaj je? Bortonj : Lajben se je odpeljal. Pravica : Kaj se to pravi: se je odpeljal? Bortonj : Odpeljal se je z roškim vlakom. Kato : Kam? Kam? Bert on j : Aj! Moja novica jo torej vendar zanimiva. Ako se ogrevajo žo taki živi kosi ledu kakor . ate - Kato : Ne razvlačuj besed kakor testo pa ne odskakuj neprenehoma na stran? Bertonj : Ljudje! Kaj pa jo z vami naenkrat? Bodite vendar nekoliko potrpežljivi. - Ako mora imeti vsaka povest konec, mora imet in tudi začetek. In ta jo, da se je Lajben dopoldne odpeljal z vlakom na Beko. Ako pogledate vezni red pare plo mih družb, vidite, da odhaja parnik "Triston" ob četrti uri popoldne z Boke - - 86 Kate : - v Ameriko \ Band zija : V Ano rile o? Pravica : (Istočasno) - Kaj praviš? Bertonj : V Amerike. Ciste prav. Ob četrti uri odhaja, sedaj je že Štiri ure na morju. Na "Tristonu" jo Iajben. Pravica ; Zakaj niso preprečili tega? Kaj naj sedaj storimo? Bertonj : Nič, prijatelj nič. Koto : Ali je sam? Ali z družino? Bertonj : Sam, sam. Družina je ostala tukaj. B.mdžij.a : Kaj pa bo zdaj s Sineničevo poroko? Bertonj : Tega mi niso povod ali. Kato : Kaj nam je to mar? Ali da je Iajben pobegnil... kajti to je beg... - Bertonj : Seveda je. Band zija : Te pomeni našo zmago. Pravica : Na vsej črti. B-andžija : Z La j bonom je izginila Lajboncva doba. Pravica : Zn večno č^se? In sedaj prihaja naš dan. Kato, sedaj, sedaj se začenja tvoja naloga. Kato : Hoja - naloga -— Pravica : Človeka je treba v tem trčnutku, človeka, ki presega vse druge, sodnik'-, preroka in stvarnika. Kato : Sodnika - - ? Pravica : Da, da. Useda, v kateri je bilo vedno nekaj tajnega, ti daje znamenje. Ali ga ne vidiš? V hipu, ko si priprav¬ ljen na velike delo, ti pripravlja tla za zmago. Ali - ali to obhaja izkušnjava? Naj tei Tudi to je znamenje. - Krista je odvedel hudič na gore. 7se velikane so cbha jale skušnjave. Premagaj jo? Potem je vsa noč tvoja. 87 Bertonj Pravica Berionj ICato : Band zija Late i Bnndžij a Late : B andžija Bertonj : Pravica : Band zija (Kato hodi v težkem duševnem boju som ter tja.) : Ali jo bila moja novica vendar kaj vredna? : Lee noge vse brzojavko korespondenčnega urada. In v zahvalo premagam še sam časnikarja pa razglasim to ljud stvu, preden napišem ene samo r rsiico. (Odide v dvorano, ki jo žo polna ljudstva). : Kaj pa s teboj, Kato? Kar snuješ že novo ustave? Snujem... iščem - iščem odgovoroma vprašanja - : Na kakšna vprašanja? Tebe taro nekaj. Dvomim nad seboj. Kje je Človek iz jekla, ki ga potrebuje sedanji trenutek? Moža je treba, ki ima eno edino mogočne misel, mož", ki stopi prod ljudstvo, pa ve, kaj hoče, in no more hoteti nič drugega kakor ravno tisto, kar res hoče. Mene pa obhaja slabost in moja volja je ranjena... (Iz dvorane se sliši hrup in klici ži’ r io.) : Ali slišiš? Pravica jim je povedal. Ali slišiš te glasove? (Klici se ponavljajo.) (Posluša.) To je ljudstvo ~ - : Da, da, ljudstvo, ki potrebuje voditelja, kor je bilo tako pritiskane, da še ne zna samo hoditi. Ali naj osta¬ ne brez njega, da se nc nauči nikoli stati na lastnih nogah in da pridejo novi Lajbeni? Obšla te je pač kakšna sentimentalnost. Meja nc-vica jo kakor mečno vino: pijača pa učinkuje različno na ljudi. Nekatere napolni z neumnim veseljem, druge pa s sentimen tnlnostjc. Otresi se je, pa no pozabi, da moraš govoriti na shodu. (Pride iz dvorano) Pojdita male v dvorano, mod ljudi. : Takoj, takoj! Pravica Zares - pomislite, kdo je med poslušalci... Lajbenova hči ? - 88 - ate : Irma - ? Spravi jo od tod? Pravica : Zakaj? - Pa kako? Kato : Comu jo tukaj? Pravica : Po vem. Ali prepoditi je no moremo. Kate : Ali jo Simonič z njo? Pravica : Pisem ga videl. Sama je. Kato : Kaj hode - - Pravica : Ah kaj? - - Band zija, Bertonj, pojdita tja? Petri že ko maj pričakujejo, da se začne shod. Bandžija : Prav imaš. Pojdiva? (Odide z Bertonjcm v dvorano.) Pravica : Pokonci glavo, Krto? Kato : Lahko je tebi zapovedovati, težko je meni poslušati. Fravica : Cuj me, Kato? Fe zamerim ti, da si za kratek čas o.pešal. Tudi dober omaga včesi. Ali sedaj odpihni slabost! Potegni s krepko roke po čelu, da izginejo nepotrebne misli, in takoj ti bc vse jasno. Kato : Kaj pomaga, beliti si glavo. Drmgje mi je težko. Beli me v prsih. Pravica : Kar reci: v srcu. To ni greh? Toda zapovedovati ti ne sme srce. Kato : Ko sem prišel som, ni bilo dvema v meni. Kakor da so mi jo vsa duša prelevila v prepričanje, dn moram iti tisto pot, poleg katero ni druge. Ali sedaj - Lnjben je odšel - Pravica : In ta novica je presunila tvojo dušo? - Kato : Tista pot ni edina... Pravica : Kor ni Injban.a, ni dokazov, misliš. Zato ti ni treba gcvc riti c stvari, ki se ne more dokazati? Ali moram pokazati s prstom na očeta? Kdo ve, ali ni zapustil Lajben dokazov? Nemogoče. Tisti spisi sc v nojih rekah. Ca to Pravica : Saj sc lahko s drugi dokazi. Pa Če jih ni? Kar se ne zve danes, se zve jutri, pcjutrišnjen, Čez lete dni. Kato : To je neverjetno. Skoraj nemogoče. Pravica : Pa recime, da je naravnost nemogoče? Tudi tedaj je tvoja pet jasno začrtana? Tudi Če si ne bi bili obljubili, kar smo si. Kate : Okrutne je to! Pravica : To je pravo beseda. Prav zate, Kato, prav zate. Vsak slabotncž je lahko usmiljen. ljudi, ki prizanašajo, ulo viŠ lahke, kolikor jih hočeš. Kaj naj opravimo z njimi? Izrednega značaja nam jo treba. In ti bi moral pravzaprav poklekniti in poljubiti zemljo in hvaliti Pega, da ti jo dal tako priložnost, preizkušati svojo meč in dati ljud stvu zgled. Kato Vrankcvič ne prizanese lastnemu očetu? Kato v rr ,nkcvič je kc.s vsaki izkušnjavi! Tako bo vriskalo ljudstvo in zaupalo ti bo brez kraja in konca.. Kaj ne razumeš, da potrebujemo ravno človeka, ki mu n era zaupati množica? Hvali Boga, Kate, hvali Boga! Zate je žrtev. Te ne moreš najti v ribjem trebuhu, kakor Polikrat svoj prstan. Oče pa - kaj bi te to skrbelo? Saj se mu ne zgodi nič. Živa duš'" se ga nc dotakne. Množica no bo imel niti časa, dn bi mislila na kazen; že zaradi tebe mu ne stori ničesar. Množica je tisti veliki otrok, ki vedno prizanaša. Ali ti no smeš biti otrok. Zgodovinska ura bije. Kato, tebe kliče! Bodi heroj? Kato ; (Mu stisne roko) Da, da, da. Od ljudi, ki jih rabi usoda, zahteva, da ji žrtvujejo vse svoje čute. Naposled so mond samo stroji, ki sami sebi ne smejo biti nič, svoji nalogi pa vse. Kar delajo, ni njih volja, samo odsev nekega ta j nega zakona, ki se pa bolj blešči k^ker vse majhne volje majhnega ljudstva. Tudi jaz som c-rodje. Koliko in malo, to jo vse ene. Cilj se mi zdi velik in zanj sem orodje. 90 - Pravica Kato : Brodovifi Kato : Pred ovi6 Kate : Brodovic Kate : Brodovic Kato : Bredovič Kat o : .3 red c vi č Bila so ptičnn slepila. Kič ni drugih potov, sonc- eden jo in po njem moram iti. Tja sem postavljen, tako mora biti. : Vidiš, kake hitro si premagal slabost? Ds, da, ti si tisti, ki nam ga jo treba v tem 6asu. V meni ni dvoma. In tebi zaupam sedaj kakor orleansko deklo svoji prikazni. Zaupaj? Svoj som zopet, v žilah čutim železo. Pojdi v dvorane, kmalu pridom zn teboj. : (Pogleda skozi dosnn vrata, potom vstopi.) Beg daj deber večer, gospod poslanec? Bredovič? Kaj ste Šo tukaj? : E, take Zadržal som so. Pojdi sem, pojdi tja, Peter to pošlje k Pavlu, Pavel k Jakobu, Jakc-b pa zopet k Petru. Nikoli ne opraviš. Tr černj sem se mislil odpeljati, pa sem šo tu. Danes sem pa slišal, da imate shod. Da, da. Takoj bomo začeli. : 0, vem, vem. - Saj sem vas že slišal pri nas. Ali jim boste dali, kajne? Slišal bes, slišal. : Pa kaj so naredili iz nas: Vse jim poveste. Nik jr ne pozabite na nas: Kar nič jim ne prizanesite? Saj ne prizanesem. : Oni nam tudi niso prizanesli. Loj ega soseda so spravili n.a beraške palico. Mej brat jo šol v Ameriko. Ako pobere človek suhe vejico v gozdu, ga težijo in zapre. Pozimi prc zehamo, poleti stradamo. To bo zopet drugače. Pravica mera zmagati. : Da, kajpada, ako bomo imeli take gospode, kakršen sto vi. Le udarite pc njih? Doslej so nas izdali šo vsi, ki so prišli k nam. E, vam p^ lahko zaupamo. Kat o : Da, da, prijatelj "rodovič? Da? Ali sedaj imam opravka. Sl - Pojdi v dvomno, trm bc govor. BrodcviČ : 0, seveda, noccj morate mnogo misliti. Ic, pa nič ne zamorite! Grem, grem. Le dajte jim, kar zaslužijo, pošteno jim dajte: Li gremo za vami v ogenj in vodo. Pravica : Pojdimo, pojdimo? Cas hiti. (Vsi razen Kat ona odidejo v dvorano,) Kato : (Vzame iz žepa spise ter jih pregleduje. Kmalu jih vtakne zopet v žep, prekriža roki na prsih, pobesi glavo in so zamisli.) Slavka : (Pride iz dvorano, zapre za seboj vrata in obstane) Kato: Kato ; (Se zdrzne in obrne) Slavko? Kaj delaš ti tukaj? Slavk: : Prišla sem na shod. Saj je svobodna udeležba. Kato : Ali nocoj - pojdi r jc domovi Slavka : Cernu bi zatajila svojo navado? Vedno me je zanimalo javno življenje. Zakaj me ne bi nocoj? Kato : Danes vendar ni primerno, da ostaneš. Slavka : Pa prav danes bo zanimivo. Saj vem: nocojšnji shod pomeni začetek novo dobe. Kate : Da, da. Ali vendar. Prosim te, Slavka, nc ostani nocoj tukaj? Slavka : Nocoj je večer tvoje slave. Pa da je ne bi smela biti deležna? - vsaj kot priča, jaz, ki te ljubim - ? Kato : Prihodnjič, Slavka, prihodnjič. Samo nocoj nc. Slavka : Zakaj pa nc, Kato? Prav nocoj meram biti tukaj, K'to? Saj se" je vendar že izjasnilo. Včeraj jo bilo hude. To sem razumela. Zadel te je udarec tako močno, da sc se ti mera le skaliti misli. Čutil si samo tisto bolečine, videl si očetovo pisavo, očetovo zmoto. Na njem, ki ti je bil prvi na svetu:, si opizil puge. Nisi se mogel spomniti, da je moral hoditi po grapavih potih in nosiei še težko hrome. 92 Kat o Slavka vat o Slavka Kato Slavka Kate : Slavka kat o ; Kisi si mislil, kako lahko se človek tedaj spotakne. .Ali tc je bilo včeraj. Danes pa ves, da je bil tvoj oče, ki je stal prod teboj s pchošenc glavo. Kato : No? Tr sega bi bilo konec, nko bi bil moj oče. Ako bi tekla njegova kri po mojih žilah - ali so ne bi moral bati, da preide njegova slabost tudi vame? Slavka : Kato, zatajiti vendar ne moreč njega, ki ti je bil res najboljši oče. Zatajiti ga nočem. Ali tolažba je, da nisem veja njegovega debla. Ah, to so misli za ure brezdelja. Tega ne razsojam. Dovolj mi je, da le storiš, k-r je prav. Zato sem prišla, Kato, ker ne bo nocoj nihče tako srečen kakor jaz. Drugi bede slišali, kar govoriš, tvoje glasne besede jih bede zanesle. Jaz pa bom vedela tudi, česar ne boš govoril. Vedela bon, da si prebil boj in da j c tvoja naj lepša zmaga v tem, česar ne izrečeš. Česa naj bi nc izrekel? Oh, saj veš: Ali pa jo tvoja zmaga tako velika, da si pozabil kakor izpevednik, ki ne ve, česa so se izpovedali ubogi grešniki pri njem? Slavka, mudi se mi. ljudstvo že čaka. Prosim te torej še enkrat: Pojdi domov? Ne norem ti sedaj razlagati reči. Tako ni, kakor misliš. Kr bi ti rada, da zamolčim, moram poved ati. Nc, ne, Kato, tega ne moreš, no smeš? Moram? Naš zrak jo poln kužnih snovi in izčistiti ga moramo temeljite, drugače'ne mere biti zdravja. Kaj pomenijo n-j lepše prispodobo? Resnica jo ona: cn je tvoj OČG, ti njegov sin in ne smeš ga izročiti sramoti. Izročil se je sam. Co pa razkrijem njegov greh zaradi ozdravljenja cele dežele, je prav tako, kaker da stopim sam pred ljustvo in, trkajoč sc na prsi, izrečen: Kriv sem - in pater, peccavi - - Slavka Kato Kako sc motiš, Kato! Ti, pa se tako motiš! Pomisli, da jo grešil iz ljubezni dc tebe, iz ljubezni dc tega naroda, kateremu ga nameravaš izročiti kot zločinca! Soditi mu nočem. Sodi n g ljudstvo, ki je vodno usmiljeno. Ljudstvo mu lahko oprosti, česar mu nc morem jaz. Slavk : Ne, no, no! Prepirati se no morem s teboj. Pametnejši si od mene in z besedami me lahko prekosiš. Čutim pa, da jo kritično. Ljudstvo je včasi usmiljeno, včasi p- ljubi maščevanje. A če bi mu prizanesle, je vendar grozno po¬ misliti, da postavlja sin očeta na oder in kaže množici njegove ude. Sin - očeta! ste : Ti vidiš samo sina in očeta, ne vidiš pa pomendrane pravice, ne vidiš pa bodočnosti, ki ne nore biti čista, ako .ne prc gene veter vseh. strupenih minzmev, ne vidiš dežele, iz katere je treba iztrebiti ves plevel, da bo lahko rodo¬ vitna . Slavka : Neusmiljenost vidim in ti hočeš, naj verujem vanjo. Kaj početi s tvojimi svetlimi cilji, ako jo vedno pripravljeno trdosrčnost, da uniči vso - ? Ne - ne - Kato - Ah, kako sem zmedena! 7 meglo se mi razblinjajo misli. Kato : Slavka! Slavka : Čakaj! - ~ - Tako govoriš - ■- in vendar - napačno som te razumela. Hudo me je prijelo in samo zato ne najdem pravega poučna tvojih besed. Ali - ti ne misliš tako. Ti no moreš pobiti svojega očeta - . Pravica : (Pogleda skozi polodprta vrata' Kato, začeti moramo. Ali prideš? Kato : Takoj, takoj! (Pravica izgine in zapre vrata.) Slavka : Povej mi z jasno besedo, preden greš, da ne storiš tega?! 94 Povej mi, Peto? Toko, dn morem razumeti prav. Tfr, it o : Slavka Kato Slavk, im ' (j C " Slavka Kato : Ho muči me, Slavka! Ti nc moreš presejati roči, cd katerih si oddaljena. Pcjdi domov, meno kliče dolžnost. (So ga oklene) Zaradi mene, Kate! Povej mi, dn so no dotok neš ničesar, kar hi meglo raniti očeta. Prosim te, Slavka! (Iz daljave se sliši slab Šum ljudskih glasov in godbe.) Slavka : Bodi usmiljen z menoj! Ali vidiš, kake trpim'? Reši mo te groze, Kato! "csedico zagotovila mi reci in mirna pojdem od tod, mirna k kor otrok., ki zaupa. se ji-) tak, kakršen sem. Znnč jnost je hotel utelesiti in do¬ segel je svoj cilj. - : Strašno ja to. Siliš no govoriti tako, kakor no bi nikoli rada govorila; kaj pa vendar pravi tvoja - hvaležnost? Ali jo tudi prazna p na? Ako je grešil, jo grešil zate. Kaj bi bilo iz tebe, ako bi bili njemu vzeli kruh? Iz mene - ? Jaz - jaz? Da sem samo plod tistega zločinstva? : Toga nisem rekla. Ho, nc, no, a mislila si tako; moje izobrazbe, moje značaj nesti ne bi bilo, oho bi bil on ostal pošten! Njegove hude delstvo jo tudi mojo. Jaz - jaz som užival cd njega in s« au uživam! 95 Slavka Kate! Air o -■ no ~. Olj ljubi ni! - 96 “ 97 - Slavka : Fo petih hodiš, k'.nor ti ne maram slediti. Ce greš tja Slavka : ho. Takoj! Ali mi obljubiš? Slavka : ZbCgcm! Prisegam ti, da ne bon nikdar veš tvoja. Prisegam Slavka : Pusti me! K .it c : Ljubim to, Sirta. Oh, sij no veš, Liko te ljubim? povedni, kakšna jo ti silo v meni, k.nj mi broni Moja naloga je. Sirti : Dobro. Pojdi, pojdi? Sedaj to scvrnžin. Ti si ne ponižal in sama sem se ponižala pred teboj. Take strašne sen so motila, do me jo sram. 7 tvojo ljubezen sem zaupala, in verjela, po je ni bile nikdar v tebi. Kdo ve, kaj imenu ješ ljubezen: Da, do - sram ne je. mislilo sem, d a te goni na veliko delo in v velik boj velika ljubezen do človeka, cd katero padajo vroči, zlati žarki tudi name. Toda kratke vidna sen bila. Ah? - Nič ljubezni ni bile, same fantomi? Prazno j c tvoje srce, samo v glavi snuješ načrte. Mislila, - 99 - sem, da si človek nad drugimi ljudmi, človek z vocjo duše, s toplejšimi čustvi, z vročo, plemenito krvjo. Pa si samo stroj pravice, soha značajncsti, kamen v človeški podobi. In jaz sem ljubila kamen \ Kako sem osramočena! Kato : Ne razume S me, Slavka! Pojo žrtve no razumeš - Slavka : Tr elikan - hshai Kako majhnega te vidijo mejo oči? Da sem te lo vsaj spoznala. Stud mi je v moni. Zbogom! (Naglo odide.) Kato : (Plane za njo.) Slavka! (Strmi v zaprta vrata, potem se opoteče, se ujame za mize, pade na stol in strmi predso kakor v sanjah.) Irma : (Stopi izza pcrtierc) Tr stani, Kato! Pojdi, pojdi! Nared čaka nate. Pojdi, zmagovalec? Zmagaj popolnoma in pred teboj bom klečala in podala ti bom kelih cgnjono pijače in s plamenom čudodelna strasti tc ovij cm jaz, ki ljubim tvoj c moč in tvojo božanstvo? Kato : (Vstane) Irma Irm Kato Irma : Kato Kato t Zmagovalec, Kato - ! 0, soj sem vedela, da si močnejši. Kaj bi ti s sanjavo sentimentalnostjo brez krvi in žerj a vic e? Odidite, Irma! Ne rogajte se človeku, ki trpi! Premagaj trpljenje, Kato! Tudi jaz sem premagala mnogo in sedaj sem močna. Oh, kako te ljubim! (Poklekne in ga prime za reke.) Kakor kraljica svojega paža in kakor sužnja svojega gospodarja. Ponižno bi kleč :la pred teboj in strastne bi to objemala - (Vstane in ga objame.) Irma! Irma? Oh, kake se mi pretaka goreča kri po žilah, kakor razbe 1j one - Irma: (Izvijo sc ji in jo pahne od 3cbo.) Kdo, kdo mi hoče nadomestiti njo, ki jo nisem poznal de toga trenutka? -100 - Pravica : (Pride iz dvorane.) Kate; Kato? Skrajni čas je? Kato ; Peci, da nisem tak, kakor sc mislili. Majhen sem, nizek, 101 - Krst g : (Pl-no pokonci, pohiti k oknu in ga odpre.) Ne, ne, no (Iz dvorano pride mnogo ljudstva.) Kato Vrenko r ic je otrok, smešen otrok, slabotnož! Sanjale se mu je nekaj Irma : Kato! Kato : - pa je mislil, da ima veliko volje. A samo sanjalo se mu je - Pr svic a - Band zij a : Ka t o ! Ka t o ? Kato : Drugačen nor- biti tisti, ki pride. Ne Kato! Ne Kato! Pravica -- Irma : Kato! Kate : (Se prisiljeno nasmeje, naenkrat zapiska, pade na stel, lice zakrije z rokama. Vse j c tiho. Sliši se lc njegove ihtenje.) K c n e c