Praznovanje slovenskega kultumega praznika na osnovni šoli Louis Adamič Grosuplje
Osmi februar, dan smrti dr. Fran-ceta Prešerna, osrednjega književne-ga genija, smo letos na naši šoli pros-lavili malo drugače. Tej drugačnosti bi lahko rekli: poustvarjanje — ust-varjanje — razmišljanje.
Najprej smo prisluhnili predavan-ju tov. Lumbarja, ki nas je z zvoki si-tar in tabel popeljal v svet indijske klasične glasbe. Svoje predavanje je popestril še z diapozitivi o življenju, navadah in običajih v Indiji.
V drugem delu pa so učenci raz-mišljali o pesniku Prešernu in njegovi Zdravljici. Predstavitev Prešerna kot enkratnega poeta s poudarkom na Zdravljici je bila podana v besedi in glasbi preko šolskega radia. V okviru
danega teksta in glasbe so razredne skupnosti razmišljale in odgovarjale na zastavljena vprašanja. Učenci predmetne stopnje so s ponosom za-pisali, da je dal Prešernu pobudo za zapis Zdravljice Matija Vertovec iz Št. Vida na Vipavskem.
O tretji kitici, ki je bila najprej čr-tana, pa so zapisali, da je prav ta kiti-ca najboljša, saj poziva k bratstvu, svobodi in enakopravnosti vseh na-rodov. Vsebina te kitice je še danes aktualna, kajti vsi narodi še niso svo-bodni. Lahko rečemo, da skoraj ni učenca, ki ne bi vedel, kje in kdaj je pesem v celoti izšla.
Učenci so primerjali Premrlovo Zdravljico in sodobno varianto Zdra-
vljice Lačnega Franza. Obe pesmi sta jih navdušili in prevzeli z. naslednjimi ugotovitvami: Zdravljica Lačnega Franza je bolj privlačna, modernejša in bližja mladim. Pravijo, da je bor-bena in da doni z razdiralno močjo. Radi pa prisluhnejo tudi harmonično zveneči Premrlovi Zdravljici. Zbo-rovska priredba je zelo svečana, za-nosna in privlači tako mlajše kot sta-rejšegeneracije. Vsi učenci so mnenja, da različna glasbena izvedba ne spremeni pesnikovega sporočila. Tak način izvedhe Uultnmppsi dne
je omogočil sodelovanje, ustvarjanje in ocenjevanje vseh razrednih skup-nosti. To je bil tudi glavni smoter tega dne. Po ugotovitvah sodeč je bil smo-ter prepričljivo dosežen.
Prešeren je poudaril, da sta smisel svobode mir in bratsko soiitje med harodi. V srcih naših učencev pa so odmevali že tisočkrat in tisočkrat na-vajani Stihi: Žive naj vsi narodi,...
Šolsko kulturno društvo (predmetna stopnja)