GIMNAZIJA ŠENTVID LJUBLJANA RAZISKOVALNA NALOGA KAKO FILMI VPLIVAJO NA POZNAVANJE POJMA HOLOKAVST MED DIJAKI Jan Gobec in Ostap Korošec Prof. Eva Ravbar Ljubljana, marca 2024 Slika 1 Glavna vrata: Slika je bila posneta januarja 1945, po osvoboditvi taborišca Auschwitz-Birkenau. (voanews.com) Kazalo 1 Uvod ........................................................................................................................................ 7 2 Opis filmov ........................................................................................................................... 10 2.1 Schindlerjev seznam .................................................................................................................... 10 2.2 Decek v crtasti pižami ................................................................................................................. 10 2.3 Pianist .......................................................................................................................................... 11 3 Presoja resnicnih in fiktivnih dejstev ................................................................................ 13 3.1 Schindlerjev seznam .................................................................................................................... 13 3.2 Decek v crtasti pižami ................................................................................................................. 14 3.3 Pianist .......................................................................................................................................... 14 4 Anketa .................................................................................................................................. 16 5 Zakljucki .............................................................................................................................. 22 6 Seznam virov in literature .................................................................................................. 25 7 Priloge: Anketni vprašalnik ............................................................................................... 27 Povzetek Raziskovalna naloga obravnava razširjenost poznavanja pojma holokavst med mladimi in kako na to poznavanje vpliva popularna kultura, predvsem filmi. Izbrala sva si tri izmed najbolj gledanih in nagrajenih filmov o holokavstu: Schindlerjev seznam, Decek v crtasti pižami in Pianist. Zastavila sva tri hipoteze, ki sva jih z gledanjem filmov, prebiranjem literature in anketiranjem dijakov na Gimnaziji Šentvid potrdila ali ovrgla. Opazila sva, da nekateri dijaki ne poznajo pojma holokavst, zato naju je zanimalo, kje so dijaki za ta pojem prvic slišali. Te ugotovitve lahko pomagajo razširiti splošno poznavanje pojma holokavst, saj ga pozna vedno manj mladih. Namen te raziskovalne naloge je odkriti, koliko mladih ta pojem pozna ter od kod ga poznajo oziroma koliko ga poznajo iz popularne kulture, koliko dejansko popularna kultura pripomore pri posredovanju znanja o holokavstu. Z raziskovanjem sva prišla do ugotovitve, da popularna kultura znatno pripomore k posredovanju znanja, vendar je za tocnost dejstev potrebna kriticna presoja ali samostojno raziskovanje, saj filmi zaradi dramaticnosti zgodbe vsebujejo tudi fiktivna dejstva. Ugotovila sva tudi, da velika vecina dijakov pozna pojem holokavst in da poznajo dogodke, na podlagi katerih so bili posneti izbrani filmi, tudi iz drugih virov, ne le iz popularne kulture. Najmocnejši vir je šola, v veliki meri pa tudi pogovori s starši. Najpomembnejša ugotovitev je, da so filmi odlicno orodje za širjenje obzorja o holokavstu, vendar je treba biti sposoben lociti fikcijo od dejstev. Kljucne besede: holokavst, popularna kultura, filmi, Schindlerjev seznam, Decek v crtasti pižami, Pianist Summary We wrote The research paper on the topic of widespread knowledge of the concept of the Holocaust among young people and how this knowledge is influenced by popular culture, especially films. We chose three films, some of the most critically acclaimed and awarded films about the Holocaust: Schindler's List, The Boy in the Striped Pyjamas and The Pianist. We set up three hypotheses, which we confirmed or disproved through watching films, reading literature and surveying students at Gimnazija Šentvid. We noticed that some students do not know the concept of the Holocaust, so we were interested in where the students first heard of this concept. These findings can help to expand the general knowledge of the idea of the Holocaust, as fewer and fewer young people know this concept. The purpose of this research project is to find out how many young people know this term, where they know it from, or to what extent they know it from popular culture, and how much popular culture helps impart knowledge about the Holocaust. Through research, we have concluded that popular culture contributes significantly to providing knowledge. Still, the accuracy of the facts requires critical judgment or independent study, as films contain a certain amount of fictional facts for dramatization. We also found that the vast majority of students know the concept of the Holocaust and that they know the events based on which they made selected films, also from sources other than popular culture. The biggest of them is school, but also conversations with parents. The biggest takeaway is that movies are an excellent tool for broadening horizons about the Holocaust, but one needs to be able to separate fiction from fact. Keywords: the holocaust, popular culture, films, Schindler’s List, The Boy in the Striped Pyjamas, The Pianist 1 Uvod Napis na spomeniku holokavsta: »Najprej so prišli po komuniste in nisem spregovoril, ker nisem bil komunist. Potem so prišli po socialiste in nisem spregovoril, ker nisem bil socialist. Potem so prišli po sindikaliste in nisem spregovoril, ker nisem bil sindikalist. Potem so prišli po žide in nisem spregovoril, ker nisem bil žid. Potem so prišli pome in ni bilo nikogar vec, da spregovori zame.« Pastor Martin Niemoller (1892–1984), preživeli iz koncentracijskih taborišc Sachsenhausen in Dachau. Leta 1939 se je zacelo eno najhujših obdobij za cloveštvo. Med bliskom in gromom .. svetovne vojne se je clovek odpravil na morilski in unicevalski pohod s sebicnim namenom pokoritve sveta. Leta 1914 Adolf Hitler ni opravil sprejemnega testa za avstro-ogrsko vojsko, nakar se je po zaslugi napake v sistemu pridružil nemški. Kot zagnan mladenic, želec služiti svoji domovini, se je v .. svetovni vojni dobro odrezal in bil za to nagrajen z dvema železnima križcema. Z nekaj srece je vojsko zapustil živ, vojno pa kot poraženec. S porazom je zašel v krizo, radikaliziral svoje nacionalisticne ideje in vstopil v svet politike. Po vojni so se med Nemci okrepile ideje antisemitizma zaradi obcutka izdaje in kopicenja bogastva na racun nemškega poraza, intenzivne inflacije in relativnega bogastva Judov. To sovraštvo je postopoma narašcalo, kar je privedlo do izvolitve nacisticne stranke in posledicno (po požigu nemškega parlamenta Reichstaga) prineslo Hitlerju absolutno oblast kot nemškemu kanclerju in predsedniku. Hitler je kot nacionalist in patriot želel povrniti nemško slavo, saj so bili pogoji Versajskega sporazuma za Nemcijo sramotni. Dva tedna po prevzemu oblasti je bilo zgrajeno prvo koncentracijsko taborišce (Dachau) in se je zacelo intenzivno preganjanje in izganjanje Judov iz socialnega življenja ter iz države, kar je naznanilo zacetek enega izmed najbolj temacnih obdobij, ce ne najbolj temacnega, v judovski vec kot 3500-letni zgodovini. Leta 1935 so v veljavo prišli nürnberški zakoni, s katerimi so bili Judje uradno loceni od nemških državljanov in so jim bili vzeti tako državljanstvo kot osnovne pravice. “Prvic v zgodovini so bili Judje zanicevani ne zaradi verskih prepricanj, pac pa zaradi statusa ob rojstvu oziroma njihovih staršev ali starih staršev.” (myjewishlearning.com, What were the Nuremberg laws, 18. 2. 2024) Ti dogodki so vodili do II. svetovne vojne, holokavsta in obdobja unicenja, nehumanosti, laži, sovraštva, krivic in umiranja, pa tudi prijateljstva, samaritanstva in hrabrosti, kljub temu pa veliko ljudi tega sploh ne pozna. Slika 2: Judovski otroci v osvobojenem taborišcu Auschwitz. Kader iz sovjetskega filma Aleksandra Vorontsova, ki je bil posnet 28. januarja 1945. (Spominski muzej holokavsta Združenih držav Amerike) Tematika holokavsta je težka, vendar jo je nujno treba poznati. Vsak od nas ima prednike, ki so bili udeleženi v takratnem dogajanju – na katerikoli strani. Prav zato sva se odlocila narediti raziskovalno nalogo s to tematiko. Bolj ko se oddaljujemo od tistih nesrecnih dogodkov, bolj bledijo spomini nanje in vedno manj se prenašajo na mlajše generacije. Tisti, ki pozabijo svojo preteklost, so obsojeni, da jo ponovijo, in glede na trenutno dogajanje v svetu, se zdi, kot da smo jo že skoraj pozabili. S tem namenom bova poskušala odkriti, kakšno je poznavanje pojma holokavst med mladimi in kje se še ohranja spomin nanj. Pred zacetkom raziskovanja sva postavila tri hipoteze: . Hipoteza 1: Vec kot polovica dijakov pozna pojem holokavst. . Hipoteza 2: Dijaki poznajo pojem holokavst iz popularne kulture (filmov). . Hipoteza 3: Dijaki poznajo zgodovinska dejstva, na podlagi katerih so posneti izbrani filmi (Schindlerjev seznam, Decek v crtasti pižami, Pianist). Za ovrednotenje hipotez sva sestavila anketo in jo razdelila dijakom Gimnazije Šentvid. Metode dela, ki sva jih bova uporabila, so: prebiranje literature o holokavstu, ogled treh izbranih filmov in anketiranje. Prav tako sva preverila, ali se o holokavstu da uciti iz popularne kulture, zato bova presodila, koliko resnice vsebujejo izbrani filmi in koliko izmišljenih dejstev, namenjenih dramatiziranju ter boljšanju zgodbe. Prav te filme sva si izbrala, ker so bili deležni pohval in nagrad. Na lestvici najboljših filmov IMDB so prav v vrhu. Niso namenjeni ogledu za sprostitev, imajo težko vsebino, vendar so vseeno med najbolj gledanimi filmi, s cimer ohranjajo spomin na junake in dogodke. Veliko herojev je bilo v teku casa pozabljenih, glavne osebe teh filmov pa še dolgo ne bodo. 2 Opis filmov 2.1 Schindlerjev seznam Datum zacetka predvajanja: 4. februar 1994 (ZDA) Režiser: Steven Spielberg Skladatelj: John Williams Producenti: Steven Spielberg, Branko Lustig, Gerald R. Molen Nagrade: sedem oskarjev, vkljucno z oskarjem za najboljši film, najboljšo režijo, najboljšo montažo, najboljši scenarij po predlogi, najboljšo izvirno glasbo in najboljšo fotografijo; zlati globus za najboljši film – drama; nagrada BAFTA za najboljši film, najboljšo režijo in najboljši prirejeni scenarij; nagrada DGA (Društvo režiserjev Amerike) za izjemno režijo na filmskem trgu; nagrada PGA (Producers Guild of America) za najboljši film; nagrada WGA (Writers Guild of America) za najboljši prirejeni scenarij; nagrada AFI (American Film Institute) za film leta. To so samo nekatere izmed najbolj odmevnih nagrad, ki jih je film prejel. Schindlerjev seznam prikazuje nocno moro holokavsta. Poustvarja temno, zastrašujoce obdobje med drugo svetovno vojno, ko so v Krakovu, ki so ga okupirali nacisti, Judom najprej odvzeli podjetja in domove, jih nato namestili v gete in taborišca za prisilno delo v Plaszowu ter nazadnje preselili v koncentracijska taborišca smrti. Oskar Schindler, nemški poslovnež in oportunisticni clan nacisticne stranke, pridobi tovarno za proizvodnjo kuhinjskih in kuharskih pripomockov. Ker ne ve veliko o tem, kako pravilno voditi takšno podjetje, stopi s stik z Itzhakom Sternom, ki ima povezave s podtalno judovsko poslovno skupnostjo v getu. Posodijo mu denar za tovarno v zameno za majhen delež izdelkov, proizvedenih za trgovanje na crnem trgu. Schindler je prica grozljivim vizijam holokavsta in davku, ki naj bi ga placalo judovsko ljudstvo. Schindlerjev pogled se spremeni iz iskanja dobicka v cloveško socutje in z izdatnim podkupovanjem uradnikov SS mu uspe rešiti vec kot 1100 Judov pred smrtjo v plinskih celicah. (IMDB, 10. 2. 2024) 2.2 Decek v crtasti pižami Film Decek v crtasti pižami se osredotoca na Bruna, mladega nemškega fanta, katerega družina se med drugo svetovno vojno preseli v bližino koncentracijskega taborišca. Bruno se ne zaveda prave narave taborišca in se spoprijatelji s Shmuelom, tam zaprtim judovskim deckom. Njuno prijateljstvo zacveti cez ograjo, ki ju locuje, in bogati nedolžnost otroštva sredi brutalne resnicnosti holokavsta. Film obcutljivo sooci Brunovo zašciteno perspektivo z mracno resnico vojne in izpostavlja unicujoce posledice predsodkov in nestrpnosti. Ko se vez med fantoma krepi, pripoved ganljivo prikazuje nasprotja v njunem življenju in tragicno ozadje holokavsta. Vendar se zgodba tragicno obrne, ko nevednost fantov trci ob grozote taborišca, kar pripelje do srce parajocega zakljucka, ki jasno razkrije grozote, pred katerimi so bili nekateri zašciteni. Fant v crtasti pižami je mocan opomin na cloveški davek zaradi sovraštva in konfliktov ter poudarja pomen empatije in razumevanja. Skozi nedolžnost prijateljstva iz otroštva poudarja unicujoc vpliv vojne na nedolžno življenje in na obcinstvu pusti trajen vtis. (IMDB, 10. 2. 2024) Datum zacetka predvajanja: 12. september 2008 (Združeno kraljestvo) Režiser: Mark Herman Nominacije: za nagrado britanskega neodvisnega filma za najboljšo igralko, nagrado britanskega neodvisnega filma za najbolj obetavnega novinca (2008), nagrado goya za najboljši evropski film (2009), nagrado britanskega neodvisnega filma za najboljšo režijo (2008) Nagrade: nagrada britanskega neodvisnega filma za najboljšo igralko 2.3 Pianist Filmski ustvarjalec Roman Polanski, ki je kot decek odrašcal na Poljskem in opazoval, kako so nacisti med drugo svetovno vojno pustošili po njegovi državi, je režiral to vpadljivo dramo, ki temelji na zgodbi o privilegiranem glasbeniku, ki se je pet let boril proti nacisticni okupaciji Varšave. Wladyslaw Szpilman je nadarjen klasicni pianist, rojen v premožni judovski družini na Poljskem. Szpilmanovi imajo veliko in udobno stanovanje v Varšavi, ki si ga Wladyslaw deli z mamo in ocetom, sestrama Halino in Regino ter bratom Henrykom. Ceprav se Wladyslaw in njegova družina zavedajo grozece prisotnosti nemških sil in Hitlerjevih nacrtov na Poljskem, so prepricani, da so nacisti grožnja, ki bo minila, in da bosta Anglija in Francija priskocili na pomoc Poljski v primeru prave krize. Wladyslawova naivnost se razblini, ko nemška bomba eksplodira v radijskem studiu, medtem ko izvaja recital za predvajanje. V zgodnjih fazah nacisticne okupacije si kot cenjen umetnik še vedno predstavlja, da ni v nevarnosti. S svojim mocjo pridobi dokumente za zaposlitev za svojega oceta in dobi domnevno varno službo igranja klavirja v restavraciji. Toda ko se nemški primež nad Poljsko okrepi, so Wladyslaw in njegova družina doloceni za deportacijo v nacisticno koncentracijsko taborišce. Ker se Wladyslaw noce soociti z zanesljivo smrtjo, se skrije v udobno stanovanje, ki mu ga zagotovi prijatelj. Vendar ko njegov dobrotnik izgine, je Wladyslaw prepušcen samemu sebi in naslednjih nekaj let preživi v begu od enega zapušcenega doma do drugega v obupnem prizadevanju, da bi se izognil prijetju nemških okupacijskih enot. Nemški poveljnik, s katerim se je bil spoprijateljil, mu pomaga preživeti okupacijo, vendar se potem znajde v nemilosti pri sovjetski oblasti. Po vojni se Szpilman vrne na poljski radio, kjer izvaja Chopinovo Grand Polonaise brillante pred številnim prestižnim obcinstvom. (IMDB, 10. 2. 2024) Datum zacetka predvajanja: 13. marec 2003 (Slovenija) Režiser: Roman Polanski Zgodba: Wladyslaw Szpilman Podlaga za priredbo: Pianist: varšavski spomini : 1939–1945 Nagrade: trije oskarji: najboljši režiser (Roman Polanski), najboljši igralec (Adrien Brody) in najboljši prirejeni scenarij (Ronald Harwood); zlata palma na Filmskem festivalu v Cannesu za najboljši film; nagrade BAFTA za najboljši film, najboljšo režijo (Roman Polanski) in najboljšega igralca v glavni vlogi (Adrien Brody); césar za najboljšega režiserja (Roman Polanski); evropska filmska nagrada za najboljši film; nagrada Nacionalnega odbora za ocenjevanje za najboljšega igralca (Adrien Brody); zlati globus za najboljšo režijo (Roman Polanski). To so nekatere izmed najpomembnejših nagrad, ki jih je prejel film Pianist. Skladatelj: Wojciech Kilar 3 Presoja resnicnih in fiktivnih dejstev 3.1 Schindlerjev seznam Schindlerjev seznam temelji na zgodovinskih dejstvih, vendar so podrobnosti mocno dramatizirane in so v vecini nepodprte špekulacije. Lik Amona Goetha V filmu je Amon Goeth prikazan kot izjemno sadisticen in nasilen, ki s svojega balkona nakljucno strelja judovske zapornike. Medtem ko je bil Goeth v resnici nedvomno surova osebnost, je obseg njegove krutosti v filmu povecan zaradi dramaticnega ucinka. Film prikazuje tudi osebni odnos med Goethom in njegovo judovsko služkinjo Helen Hirsch, ki ni podprt z zgodovinskimi dokazi. Itzhak Stern Itzhak Stern, ki ga igra Ben Kingsley, je sestavljen lik v filmu. Medtem ko je resnicni Itzhak Stern tesno sodeloval z Oskarjem Schindlerjem in je imel kljucno vlogo pri ustvarjanju seznama, si film dopušca ustvarjalno svobodo pri prikazovanju interakcij in odnosov njegovega lika s Schindlerjem. Sternov lik služi kot pripovedna naprava za predstavitev sodelovanja med Judi in Schindlerjem. Dekle v rdecem plašcu Vkljucitev dekleta v rdecem plašcu je fikcionaliziran in simbolicen element. Lik, ki predstavlja nedolžnost sredi brutalnosti, ne temelji na doloceni zgodovinski osebnosti. Uporaba barve na ta nacin je premišljena umetniška izbira Stevena Spielberga, da bi poudaril vpliv holokavsta na otroke. Schindlerjevo osebno življenje Film ponuja vpogled v osebno življenje Oskarja Schindlerja, vkljucno z njegovimi odnosi z ženskami in njegovo ženo Emilie. Medtem ko je bil Schindler porocen, so posebne podrobnosti njegovega osebnega življenja, kot so zakonske težave in afere, v veliki meri špekulativne in dodane v dramaticne namene. Film uporablja te elemente za raziskovanje Schindlerjevih notranjih bojev in preobrazbe. Posebni dogodki v koncentracijskih taborišcih Nekateri prizori v koncentracijskih taborišcih, kot je prisilni tek po snegu, ne temeljijo neposredno na konkretnih zgodovinskih dogodkih. Ti prizori so ustvarjeni za kinematografski ucinek in za prikaz težkih razmer, ki so jih prestajali zaporniki. Medtem ko so splošna grozodejstva v taborišcih zgodovinsko tocna, se lahko posebne podrobnosti dramatizirajo. (IMDB, Schindler’s list, citirano 22. 2. 2024) 3.2 Decek v crtasti pižami Decek v crtasti pižami je izmišljeno delo, ki uporablja zgodovinsko ozadje holokavsta. Medtem ko se pripoved naslanja na resnicne dogodke, so posebni liki in številni prizori ustvarjeni za namene dramaticnega ucinka in pripovedovanja zgodb. Brunovo potovanje v taborišce Brunovo raziskovanje in koncno potovanje v koncentracijsko taborišce, kjer je zaprt Shmuel, je izmišljena tocka zapleta. V resnici bi bilo zelo malo verjetno, da bi mlad fant neopažen odtaval v koncentracijsko taborišce. Prijateljstvo Shmuela in Bruna Prijateljstvo med Brunom in Shmuelom je sicer osrednjega pomena v zgodbi, a je povsem izmišljeno. Liki služijo kot simboli nedolžnosti in tragicnih posledic predsodkov ter zagotavljajo leco, skozi katero pripoved raziskuje holokavst. Dejanja Brunovega oceta Medtem ko se lik Brunovega oceta opira na zgodovinsko resnicnost visokih nacisticnih castnikov, ki so nadzorovali koncentracijska taborišca, so posebna dejanja in odlocitve, pripisane Brunovemu ocetu v pripovedi, zaradi dramaticnega ucinka izmišljeni. Scena plinske komore Prikaz Bruna in Shmuela, ki vstopata v plinsko komoro, je izmišljen in zelo dramaticen dogodek. Pripoved uporablja ta trenutek za poudarjanje tragedije holokavsta, vendar se posebne podrobnosti ne ujemajo z zgodovinskimi porocili. Konec Konec zgodbe vkljucno s posebnimi okolišcinami Brunove usode je izmišljena stvaritev, ki naj bi vzbudila mocan custveni odziv. Od zgodovinske realnosti se odmika zaradi tematike pripovedi. (Blinkist.com, The Boy in the Striped Pyjamas, citirano 22. 2. 2024) 3.3 Pianist Pianist temelji na avtobiografiji poljsko-judovskega pianista in skladatelja Wladyslawa Szpilmana. Ceprav film na splošno velja za mocan in natancen prikaz Szpilmanovih izkušenj med holokavstom, še vedno obstajajo nekateri elementi, ki so bili prilagojeni za kinematografske namene. Szpilmanova razmerja V filmu je prikazana Szpilmanova romanticna zapletenost z Doroto. Medtem ko je imel Szpilman razmerja, je bil specificen prikaz njegovega romanticnega življenja v filmu morda izmišljen oziroma dramatiziran zaradi pripovednega ucinka. Lik Dorote je morda sestavljen iz vec žensk, ki jih je Szpilman poznal. Prijaznost nemškega castnika V filmu je prizor, kjer nemški castnik, stotnik Wilm Hosenfeld, izkaže prijaznost do Szpilmana, tako da mu priskrbi hrano in mu reši življenje. Ceprav ta incident temelji na zgodovinskih dejstvih, je bil obseg Hosenfeldove dobrohotnosti morda poudarjen zaradi dramaticnih namenov. Szpilmanova interakcija z judovskim policistom V filmu je prizor, kjer Szpilman sreca judovskega policista v varšavskem getu. Menjava med njima je napeta, posledice pa hude. Ceprav so se takšne interakcije zgodile med holokavstom, so bili specificni dogodki v tem prizoru morda dramatizirani za film. Koncni prizor Sklepni prizor, kjer Szpilman igra klavir za nemškega castnika po vojni, je pretresljiv trenutek. Medtem ko ta prizor temelji na Szpilmanovi lastni pripovedi, so dejanske okolišcine in identiteta nemškega castnika morda prilagojeni zaradi kinematografskega ucinka. Vloga glasbe Medtem ko je Szpilmanova predanost glasbi natancno prikazana, so bili nekateri prizori, ki vkljucujejo njegovo interakcijo z glasbo in glasbeniki v filmu, izmišljeni za popestritev pripovedi. Vloga glasbe pri Szpilmanovem preživetju je osrednja tema in nekateri elementi so bili prilagojeni, da bi izboljšali pripoved. Kljub tem pomislekom Pianist na splošno velja za mocno in avtenticno predstavitev holokavsta. Ceprav so bile nekatere podrobnosti prilagojene kinematografskemu pripovedovanju zgodbe, splošni ucinek in zgodovinska pristnost filma ostajata mocna. (nilsjohan, 13. 3. 2022, pianostreet.com, datum citiranja: 22. 2. 2024) 4 Anketa Anketo je skupno rešilo 179 dijakov, od tega 94 dijakov 4. letnika in 82 dijakov 3. letnika. V 4. letniku Gimnazije Šentvid je 145 dijakov, v 3. letniku pa 154 dijakov. Povprecno je anketo rešila približno polovica dijakov, torej so rezultati verodostojni. Takšen rezultat je bil razmeroma pricakovan in je potrdil prvo hipotezo, saj pojem holokavst poznajo prakticno vsi dijaki višjih letnikov Gimnazije Šentvid. Vecina dijakov pozna pravilno definicijo holokavsta. C:\Users\Igor.Podbreznik\Dropbox\My PC (p-IgorP)\Downloads\Iz roda v rod\Raziskovalna naloga (2).jpg C:\Users\Igor.Podbreznik\Dropbox\My PC (p-IgorP)\Downloads\Iz roda v rod\Raziskovalna naloga (1).jpg Rezultati so nekoliko presenetljivi, saj je bil pricakovan vecji delež popularne kulture (filmi o holokavstu in 2. svetovni vojni). Pricakovano je bilo, da se dijaki spoznajo s pojmom holokavst že pred obravnavanjem v šoli. Popularna kultura je sicer za šolo na drugem mestu. Ti rezultati zavracajo 2. hipotezo. Vec kot polovica dijakov pozna izbrane filme. Ker so ti filmi med najbolj znanimi o holokavstu, torej lahko sklepamo, da se približno polovica dijakov zanima za filme s to tematiko in si z njimi pomaga ustvariti boljše razumevanje. Grafikon odgovorov na obrazce. Naslov vprašanja: Ali si se ob ogledu enega izmed zgornjih filmov prvic seznanil z dogodki iz njihove vsebine?. Število odgovorov: 176 odgovorov. Grafikon odgovorov na obrazce. Naslov vprašanja: Ali poznaš vse spodaj naštete filme? –Schindlerjev seznam –Pianist –Decek v crtasti pižami. Število odgovorov: 176 odgovorov. 77,5 % vprašanih dijakov si je ogledalo izbrane filme, od tega pa jih je polovica že pred ogledom poznala dogodke iz njihove vsebine, kar potrjuje hipotezo, da dijaki (vecina) poznajo zgodovinska dejstva, na podlagi katerih so posneti izbrani filmi. Dogodke iz vsebine izbranih filmov dijaki najpogosteje spoznajo v šoli, zunaj šole najpogosteje zanje izvedo od staršev, ki znanje prenašajo na svoje otroke. Popularna kultura v tem tudi igra veliko vlogo (družabna omrežja, medomrežje, oddaje …) C:\Users\Igor.Podbreznik\Dropbox\My PC (p-IgorP)\Downloads\Iz roda v rod\Raziskovalna naloga (3).jpg Grafikon odgovorov na obrazce. Naslov vprašanja: Ali znaš v izbranih filmih lociti dejstva od fikcije?. Število odgovorov: 176 odgovorov. Po rezultatih sodec, lahko sklepamo, da imajo dijaki odlicno kriticno presojo oz. naredijo svojo raziskavo po ogledu filma. Rezultati so presenetljivi, saj so izmišljena dejstva v filmih lahko težko prepoznavna. Vecini dijakov se zdi, da bi se v šoli morali bolj poglobiti v temo holokavsta in ga poznati bolj obširno. Po gimnazijskem ucnem nacrtu se o holokavstu in 2. svetovni vojni ucimo samo v 4. letniku. Grafikon odgovorov na obrazce. Naslov vprašanja: Misliš, da bi morali ti filmi postati del obveznega ucnega nacrta in da bi si jih dijaki morali ogledati pri pouku?. Število odgovorov: 176 odgovorov. Grafikon odgovorov na obrazce. Naslov vprašanja: Se ti zdi, da se v šoli premalo ucimo o pojmu holokavst?. Število odgovorov: 176 odgovorov. Vecina dijakov Gimnazije Šentvid se strinja, da bi izbrani filmi postali del obveznega ucnega nacrta, saj niso samo zanimivi za ogled, ampak tudi poucni, gledalcu omogocijo poglobljeno razumevanje dogodkov. Presenetljivo veliko dijakov Gimnazije Šentvid je seznanjenih z datumom dneva spomina na holokavst (anketa je bila izdana nekaj dni po njem, kar je lahko vplivalo na rezultate). Grafikon odgovorov na obrazce. Naslov vprašanja: Ali veš, kateri dan obeležujemo dan spomina na holokavst?. Število odgovorov: 176 odgovorov. 5 Zakljucki Po raziskavi sva potrdila dve hipotezi in eno ovrgla. Ugotovila sva, da skoraj vsi dijaki poznajo pojem holokavst in da poznajo dogodke, na podlagi katerih so bili posneti izbrani filmi. Presenetljivo sva ugotovila, da vecina dijakov holokavsta ne pozna iz popularne kulture, pac pa iz šole. To naju je presenetilo, saj sva pricakovala, da so se dijaki s pojmom holokavst spoznali že pred njegovim obravnavanjem v šoli. Po presoji resnicnih dejstev v filmih Schindlerjev seznam, Decek v crtasti pižami in Pianist sva odkrila, da ozadje vseh filmov temelji na dejstvih, v podrobnostih pa se od dejstev vsak bolj oddaljuje, cetudi samo zaradi dramatiziranja. Pianist med njimi izstopa z natancno in pristno upodobitvijo zgodovinskih dogodkov. Ceprav je v filmih lahko vec fiktivnih dogodkov, se iz njih da veliko nauciti in bolje razumeti nekatera dogajanja. Filmi so lahko odlicen nacin za širjenje obzorja in raziskovanje zgodovinskih dogodkov, vendar je treba vkljuciti nekaj svojega raziskovanja in presoje. Po ogledu in poglobljenemu raziskovanju izbranih filmov sva dobila znanje, ki ga bova imela celo življenje, brez teh filmov pa bi spomini na njihovo vsebino pocasi zbledeli. Glede na odgovore v anketnem vprašalniku, približno polovica gimnazijcev gleda oziroma je gledala zgodovinske filme na temo holokavsta. Nedvomno so ti v njih navdihnili vecjo željo po poznavanju holokavsta – in tudi drugih zgodovinskih tem. Najvec znanja o holokavstu dijaki seveda pridobijo v šoli, popularna kultura (filmi) pa jim dajejo najvec znanja o njem zunaj šole, bodisi že z ogledom filma, lahko pa tudi z nadaljnjo raziskavo. Film pri novodobnih mladostnikih s kratkim razponom pozornosti omogoca odlicno rešitev za zanimivejše ucenje. Z dodatkom filmov v ucni nacrt bi lahko poskrbeli, da mladi ne bi zamenjali fiktivnih dejstev za resnicne ali obratno, s cimer bi se naucili sami prepoznati resnico od dramatiziranja, kar bi dvignilo njihovo razgledanost, saj prakticno vsi ljudje pogosto gledamo filme. Z vse hitrejšim razvijanjem Hollywooda je pricakovano, da bo na dan prišlo tudi vedno vec filmov o holokavstu, ki bodo poželi vedno vec slave in pohval. To je seveda dobra stvar, saj se s tem ohranja spomin na njegove žrtve in prizadete ljudi. Vedno vecja težava pa bo, ker bodo režiserji zaradi gledljivosti vse bolj vkljucevali fiktivne dogodke, saj se od krutih dogodkov holokavsta vedno bolj oddaljujemo. Predvidevava, da bodo mladi vedno manj kriticno presojali in razlikovali fiktivno od resnicnih dejstev in bodo vedno manj poznali pravo resnicnost holokavsta, saj bodo vedno vecji del znanja o holokavstu pridobivali iz popularne kulture, ki velja za enega manj zanesljivih posredovalcev znanja. Dober film v gledalcu vzbudi obcutke, ki jih doživljajo glavni junaki v dolocenih okolišcinah, vendar noben film, ki se ga da gledati brez vecjega miselnega napora, ne more prikazati natancne slike holokavsta, saj take bede ni mogoce prikazati na zaslonu. V filmih se lahko naucimo o zgodovinskih dejstvih o holokavstu, noben popularen film pa ne prikazuje takratnih obcutij ljudi, saj bi bil prevec krut za komercialno predvajanje. Tako kot ne vemo, kako so se pocutili Napoleonovi vojaki med bitko pri Borodinu, cez sto let ne bomo vec vedeli, v kakšni bedi so živeli Judje med holokavstom, lahko si bomo samo še predstavljali. Slika 3: Getty Images, osvobojen Auschwitz »Kaj tocno je bila razlika? Cudil se je sam pri sebi. In kdo je odlocil, kateri ljudje bodo nosili crtaste pižame in kateri uniforme?« – John Boyne, Decek v crtasti pižami Slika 4: Auschwitz zdaj (Jan Gobec, 3. 1. 2024) 6 Seznam virov in literature World War One: The British hero who did not shoot Hitler. B.B.C. news. URL: https://www.bbc.com/news/uk-england-28593256 Britannica. How did Adolf Hitler rise to power? URL: https://www.britannica.com/question/How-did-Adolf-Hitler-rise-to-power Rise of the Nazis and Beginning of Persecution. Yad vashem: The world holocaust remembrence center. URL: https://www.yadvashem.org/holocaust/about/nazi-germany-1933-39/beginning-of-persecution.html#narrative_info Origins of Judaism. Judaism: A Supplemental Resource for Grade 12 World of Religions: A Canadian Perspective. URL: https://www.edu.gov.mb.ca/k12/docs/support/world_religions/judaism/origins.pdf What Were the Nuremberg Laws? My jewish learning. Citirano 18. 2. 2024 URL: https://www.myjewishlearning.com/article/what-were-the-nuremberg-laws/ Schindlerjev seznam. Wikipedia. URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Schindlerjev_seznam The Boy in the Striped Pyjamas (film). Wikipedia. URL: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Boy_in_the_Striped_Pyjamas_(film) F.A.Q. IMDb. URL: https://www.imdb.com/title/tt0108052/faq Blinkist. Better than a summary. URL: https://www.blinkist.com/en/books/the-boy-in-the-striped-pajamas-en “The Pianist” Movie – A True Story. Piano street magazine. URL: https://www.pianostreet.com/blog/articles/the-pianist-movie-a-true-story-11531 Estimated Battle Casualties During the Normandy Invasion on June 6, 1944. Britannica. URL: https://www.britannica.com/story/estimated-battle-casualties-during-the-normandy-invasion-on-june-6-1944 What happened after D-day. I.W.M. URL: https://www.iwm.org.uk/history/what-happened-after-d-day Adolf Hitler: Biography. Sky history. URL: https://www.history.co.uk/biographies/adolf-hitler Oskar Schindler dies. Sky history. URL: https://www.history.co.uk/this-day-in-history/09-october/oskar-schindler-dies Genocide in WW2. Sky history. URL: https://www.history.co.uk/history-of-ww2/genocide Wladyslaw Szpilman. Wikipedia. URL: https://en.wikipedia.org/wiki/W%C5%82adys%C5%82aw_Szpilman Holocaust: 75 years since the liberation of Auschwitz. B.B.C. URL: https://www.bbc.co.uk/newsround/51223804 Auschwitz Then And Now. Voa news. URL: https://www.voanews.com/a/auschwitz-then-and-now/2615682.html Jewish historical institute. URL: https://www.jhi.pl/en/articles/impossible-to-describe-liberation-auschwitz-january-27-1945,4900 7 Priloge: Anketni vprašalnik Sva Jan Gobec in Ostap Korošec iz 3.E. Pri zgodovini delava raziskovalno nalogo z naslovom: Kako med dijaki filmi vplivajo na poznavanje pojma holokavst. Prosiva te, da si vzameš tri minute casa in rešiš to anketo. Za sodelovanje se ti skupaj z mentorico prof. Ravbar zahvaljujemo. * Oznacuje obvezno vprašanje 1. V katerem letniku si? * . 3. . 4. 2. Ali poznaš pojem holokavst?* . Da . Ne 3. Kaj je po tvojem mnenju pravilna definicija holokavsta? * . Sistematicno množicno unicevanje Judov med drugo svetovno vojno, ki ga je izvajala nacisticna Nemcija. . Nemška propaganda proti Judom . Zapiranje ljudi v koncentracijska taborišca 4. Kje si prvic slišal za pojem holokavst? * . V filmih (popularna kultura) . Od staršev . V šoli . Drugo: 5. Ali poznaš vse spodaj naštete filme?* Schindlerjev seznam Pianist Decek v crtasti pižami . Da . Ne 6. Ali si se ob ogledu, katerega izmed zgornjih filmov, prvic seznanil z dogodki iz njihove vsebine?* . Da . Ne . Nisem si ogledal teh filmov 7. Ce si zgoraj oznacil ne, kje si jih že spoznal? . V šoli . Od staršev . V knjigah . Drugo: 8. Ali znaš v izbranih filmih lociti dejstva od fikcije? * . Da . Ne 9. Se ti zdi, da se v šoli premalo ucimo o pojmu holokavst?* . Da . Ne 10. Misliš, da bi morali ti filmi postati del obveznega ucnega nacrta in da bi si jih dijaki morali ogledati pri pouku?* . Da . Ne 11. Ali veš, na kateri dan zaznamujemo dan spomina na holokavst? * . 27. 1. . 9. 5. . 1. 9. . 25. 6.