Tednik »Novi Toti« izhaja redno vsako soboto. Naročnina 2naša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 13.325. List naročajte pri: Upravi »Novega Totega«, Maribor, Aleksandrova c. 30. Izdaja konzorcij. Odgovoren: Gerželj Ivan, v Mariboru. Rokopise, ki jih ne vračamo, pošiljajte na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova c. 30. Telefonska številka naše pisarne je: 26-39. Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru.
VSEM ČASNIKARJEM SVETA!
Tajnik nekdanjega Društva narodov v Ženevi je namesto venca na grob Društva narodov podaril trikrat po desettisoč dolarjev za tri nagrade:
1.	za najboljšo pečeno časnikarsko raco v tem letu;
2.	za najbolj pomirjevalni članek pred največjim viharjem;
3.	za najučinkovitejši demanti v tem letu.
Zelo nožno zn nmoinlke!
»Novi Toti« je dobil tudi novo številko čekovnega računa i. s.: 13.325.
V prihodnji številki priložimo že nove položnice- vsem- naročnikom.
Vljudno prosimo, da se novih položnic cenjeni naročniki takoj po-služijo ter nakažejo naši upravi denar, ki ga težko in z veseljem pričakuje.
Uredništvo.
o barvah
Profesor je zahteval pri izpitih vedno prav natančne določbe barv-. Torej: ne rjav, temveč sivorjav z zanosom v zelenkasto in tako slično.
Kandidata, ki- ni odgovoril po njegovi volji, je ra-zjarjeno vprašal:
»Kakšno barvo pa ima moja suknja?«
Kandidat si je natančno ogledal suknjo-in potem mirno odgovoril: »Ko je bila nova, je.bila bržčas modre barve.«
Mladenič je skušnjo dobro prestal.
SLOVENSKA NARODNA: Ti boš pa doma ostala, ti boš pa doma ostala, ti boš pa doma ostala, kruh enotni ribala.
V BOKSARSKEM RINGU
ustrahovali!
Kako si Janazek predstavlja
oiuvanje ameriške svobode
ODJEMALCI
Odjemalec: »Zelo mi je žal, gospod Kva-sar, tega prvega Vam ne bom mogel vsega plačati.«
Trgovec: »Je že dobro. Veselilo bi me, če bi i-mel 50 takih strank.«
Odjemalec: »Res? Zakaj pa?«
Trgovec: »Ker je takih, kot ste Vi, že
500!«
GOSPA POPREKOVA
»Slišite, gospa Poprekova, sedaj mi je pa tega dovolj! Vaši štirje pobi so že spet na moji jablani.«
Nato PoPrekova radovedno: »Kje pa je potem ostala Mira?«
NAŠI VRABCI
so se odločili odleteti na Francosko, ker so jih pri nas spoznali za škodljivce. Že vrabci namreč vedo, da uživajo Francozi danes veverice in vrane, pa jim hočejo ponuditi svojo korist v obliki — vrabčje rižote.
LJUDJE NEKOČ IN DANES
NEKOČ
— V teh luknjah ni nič kaj varno. Lahko se ti zgodi, da naletiš na skrivališče divjih zveri.
DANES
— Še najvarnejše je dandanes v teh luknjah. Sicer se ti lahko zgodi, da naletiš na sovražne aeroplane.
NENAVADEN POJAV
so opazili ribiči v Primorju, da namreč ribe same skačejo v nastavljene mreže ter se kar prostovoljno obešajo na trnke. Pojav je pripisovati dejstvu, da so se ribe odločile za ta nenavaden korak, ker se jim smrt potom morskih min zdi premoderna.
JASNA ŽELJA
Gost: »Ali je bila to kava ali čaj?«
Natakar: »Zakaj vprašate?«
Gost: »Če je bila kava, mi prinesite v bodoče čaj, če je bil pa čaj, mi prinesite kavo.«
Miroljubni kužek: »Prenehajte vendar s tem klanjem. Saj se grizete in tepete med seboj kakor — ljudje!«
NA POMLAD
zrase trava, ki jo zauživajo' krave. Te dajejo mleko. Iz njega nastane sir. Zato se je zdaj na pomlad piove-čalo zanimanje za Sirijo.
MODERNA SREČA
—	Oh, danes sem pa tako srečna.
—	Zakaj pa?
—	Vso noč ni bilo nobenega alarma in sem enkrat v miru spala.
V PANAMI
bodoi lovili komarje in kačje pastirje. V ta namen so nastavili nekaj vabljivih posod z medom in drugo sladkarijo. Obenem so pa naredili nekaj baz za jeklene kragulje, ki bodo pazili na to, da se sladkarij ne bo polotil kdo, ki bi navsezadnje Panamo panal.
STROKOVNJAKI,
ki so pregledali Gibraltar, predlagajo, da bi z ozirom na spremembe v njem dobil novo ime: Kamenita krtina.
AMERIŠKO POLITIČNO POSLOVANJE
je zelo povezano s številko 11. V Washingtonu je senat razpravljal 11 ur o enajstih predlogih. Pri enem izmed enajstih predlogov je dobila vlada 11 glasov večine. In ko se je senat malo odpočil, je ob 11. uri nadaljeval sejo. Torej bo številka 11 prišla v ameriško zgodovino.
JE SLIŠAL
Sodnik: »Vi, priča, boste povedali samo to, kar ste sami videli in slišali, ne pa, kar so vam drugi povedali. Kdaj ste pa rojeni?«
Priča: »Ne smem reči, so mi drugi povedali.«
D. Goflja:
Pravljica
Nekoč je neki Janez bil, za influenco težko : je zbolel, že na tihem je kraljestvo zrl nebeško ...
Ledvička, jetrca povrh so tudi obolela, ker duša Janezu bila ni — vinu odolela.
Srce bilo razširjeno je po ljubezni hudi, nekoliko seveda zbog ljutomerčana tudi.
Tak bil je Janez res bolan, kot se to zanj spodobi, zdravnika je pričakovcd, ležeč v domači sobi.
Prišel je doktor Aspirin, recept napisal mu je, na kar je Janezu bilo čimdalje vedno — huje...
Razen ledvičk in jetrc ter še influence zraven postal Kalanu je povrh želodec neprebaven.
Doktor Obkladkovič prišel je zdravit zdaj Kalana in Janeza napadla je bolezen stopnjevana.
Tako njegova že bila je kritična bolezen,	i
da vsak, ki ga zagledal je napravil križ je čezenj.
Povezan je bil še doktor Pik in to ga je rešilo, ker Pika zaposlenega I sploh k Janezu — ni bilo...
In če ga tudi ni bilo pozneje, potlej Janez živi poln zdravja in moči \ sigurno pač še danes!
AMERIKA
je postala po najnovejših sklepih orožarna Anglije in je vpisana v trgovski register kot družba z neomejeno zavezo.
ČE BI DANES NASTAL VESOLJNI POTOP,
bi vzel Noe v svojo barko: dve puški, dva tanka, dve plinski maski, dva aeroplana, dve konzervi, dva pakta in dva demantija ...
KER JE AMERIKA odprla Angliji vrata na stežaj, obstoja bojazen, da nastane v Evropi že v bližnji bodočnosti silen prepih; zato se je bati, da zadene Evropo poleg drugih težav še splošen — revmatizem.
ŠE NE VE
»Kaj pa neseš v tej ka-si?«
»Še sam ne vem. Jutri boš že bral v časopisih.«
SLADOLEDARJEVA ŽELJA

— Oh, da mi je biti na Daljnem vzhodu, tam, pravijo, je taka vročina, da bi mi kupčija krasno cvetela.«
VELIKOBRITANSKI OTOKI
igrajo v sedanji vojni važno dvojno vlogo. So namreč piva amerikanska in zadnja angleška obrambena linija.
JANEZEK
se čudi, ko pišejo listi, da se bo šele zdaj začela svetovna vojna, ko se vendar ves svet že dolgoi vojskuje.
Da vsaka je tretja obljuba dejanje, najlepše bi bilo stoletje sedanje.
(Anton Medved.)
—	Na dan 40tih mučenikov je dopoldne lilo, popoldne pa se je zvre-menilo. Na ta način bodo lahko imeli po preteku 40tih dni lep izgovor in čisto vest: če bo 40 dni deževalo, bodo lahko rekli: »Saj je 10. marca deževalo!« Če bo 40 dni lepo vreme, pa se bodo lahko trkali na prša: »Saj je bilo 10. marca lepoi!« Sicer pa: na tak način vsak lahko drži besedo.
—	Po naši deželi hodi neki pevec. Večkrat se sam pohvali: »Moj glas napolni tudi največjo dvorano!« Pa se je oni dan pojavil v neki zelo veliki dvorani, na kar so skoro vsi pričujoči zbežali. Tako njegov glas, ki sicer res lahko) napolnjuje največje dvorane, te dvorane — prazni. Tudi ljudje z dobrim glasom so lahko na — slabem glasu!
—	»Življenje poje« je naslov knjige, ki jo je spisal koncertno-operni pevec Slavko Lukman lastnoročna Tak pojav je treba vsekakor pozdraviti, kajti življenje poje danes samo menda Slavku Lukmanu. Tako je to-rej ta knjiga priznano edinstven pojav v naši nepojoči literaturi!'
—	»Policijo so zasluženo nasekali« ... Da se ne bi kdo škodoželjno in na tihem veselil, končujem gornje poročilce: »na boks-maču med Mariborom in S. K. Policijo, Zagreb.«
—	Neki dejanski ravnatelj je nedavno daroval za Zimsko pomoč in lastnoročno napisal na dotočni poli »Din 5.—«. To je res zimska poimoč, ker človeka pri taki pomoči kar — zima strese!...
—	Pred kratkim so vlomili V neko gimnazijo. O tem vlomu trdijo dijaki, da je napravil naravnost ogromno škodo1, ker vlomilci redovalnic — niso pokradli! Tatovi so usmiljenja vredni ljudje: če kradejo ni prav, če ne kradejo, kot se vidi, pa — še manj!
Smrtni vozač,
ki je vsako leto izvajal smrtne vožnje z motorjem na »Mariborskem tednu«, ko je vozil po steni, nam javlja, da letos ne bo izvajal svoje umetnosti na steni, temveč na — Tržaški cesti.
MODRIJAN
Janez gleda luknjo na loncu in na čevlju pa modruje: »To je res čudno, pri loncu teče voda ven, pri čevlju pa noter.«
GODOVNIK GOSPOD NI-LENEC
javlja, da letos spričo težkih mednarodnih razmer ne bo proslavljal svojega godu deset dni pred in deset dni po svetem Jožefu. Letošnje praznovanje bo obhajal le tridnevno in še to izključno v najožjem prijateljskem in rodbinskem krogu.
Toliko v vednost.
Op. ur.: Objavil sem to vest kljub temu, da me bo godovnik odpravil z: »Kaj vas pa to briga!«
Božo.
NAPREDNA MLADINA
Stric: »Že zopet mi kadiš! Bodi pameten in odvadi se že enkrat! Kaj imaš vendar od tega neprestanega kajenja! ?«
Nečak (petošolec): »Dragi stric, pa vendar človek v mojih letih ne more biti takšen materialist, da bi od vsake stvari moral kaj imeti!«
Če sirene tulijo■..
Mož: »Kolosalno! Kolosalno!«
Žena: »Kaj je neki kolosalno! Saj mi bo uho razneslo!«
Mož: »Meni je pa ta glas strašansko všeč. Če namreč sirena tuli, tebe ne čujem!«
Postavitev novega mariborskega gledališča zagotovljena 11
Da bo že v najkrajšem času stalo novo mariborsko gledališče, ni več nobenega dvoma. Poleg že izgotovljenega načrta sta se namreč odločila tudi tenorista Jarc in Lukman prirejati odslej koncerte v korist sklada za postavitev novega gledališča v Mariboru, Lepa gesta zasluži vse priznanje in daje upanje na skorajšnji začetek gradbenih del. I
Štajerska kulturna Kahinln
nam je spekla konec predpusta božično potico. Ko je bil že kruh na karte in ko so se ga privadili že tudi kulturniki, se je zgodilo nekaj, kar je menda že malokdo pričakoval: izšla je decemberska številka revije za leposlovje, umetnost in publicistiko:
OBZORJA.
Mnogi so Obzorja že zdavnaj na smrtno posteljo dajali, nekateri so jih celo pokopali. Zdi se, da so bila močno prehlajena, ko niso pogledala na svitlo. Ali pa jim tisti, ki jih oblačijo, niso dali suknje za na pot, pa so se prikazala šele ob prvi pomladanski sapi. Pomlad sredi zime je občutil novopečeni pesnik Obzorij Juraj Tjoš, ki mu brnijo 'po glavi različne Disonance pred viharjem. K sreči so Obzorja izšla vsaj tik pred postom. Drugače bi Miško Kranjec najbrže težko oženil Matija Berdena. Fant je ženil svojega očeta. Miško je pa v svoji navihanosti vse tako speljal, da je postarno nevesto dobil sam Matija, ki j# bil pohlepen na njen denar. Seveda je do denarja tudi prišel. Zato je Pa Rošev Gregor opravil svojo smrt brez denarja. Bil je samo hlapec in nič več. Morda je to napotilo P. K, da se je razpisal o socializmu in ga s pomočjo Gitermana nekoliko pokritiziral, kar je dandanes moderno. Štefan Vujec je poslušal Odmeve sodobne zemlje, ki so močno ropotajoči, dočim je Branko Rudolf zapel Trubarju v čast kar dva soneta. Nekaj verzov je naklepal tudi J. Caestus, Zoran Mušič je pa pohvalil in pokritiziral svoje kolege iz slikarskega kluba Brazde, dočim je dr. V. Kralj, ki nad Obzorjih kraljuje kot urednik, povedal, kaj in kako so igrali v prvih mesecih mariborske gledališke sezone. Dr. Glonar je pa med drugimi zapisovalci in ocenjevalci razložil slovenskemu kulturnemu občestvu, da ima Oton Zupančič profesorski izpit iz geografije, ki po tolikem spreminjanju meja najbrže ne drži več. To nas pa ne sme narediti črnoglede. Kajti izza gore je pogledal Zagorski in zapel Neurjem vsem. Tudi Obzorja naj neurjem vsem kljubujejo.
SODOBNO
V javnem kopališču blesti pri blagajni sodoben napis: V sled izrednih razmer je prinesti milo s seboj. — Prihodnje leto bo predvidoma sledil že pripis: Vsled še izrednejših razmer je prinesti tudi brisačo s seboj. — Čez dve leti utegne slediti še naknaden pripis: Vsled najizrednejših razmer je prinesti tudi vodo s seboj.
POBOŽEN PROFESOR
»No, kako je bilo pri izpitu?«
»Imenitno očka. Profesor je bil tako dober in pobožen.«
»Kako, pobožen?«
»Da. Kadar sem kaj odgovoril, je sklenil roki in dejal: »Moj Bog, moj Bog!«
Celjski obrazi
Oj vemo, vemo, da poklic si zgrešil: Visoko te častimo kot slikarja, a vedno znova kažeš nam mornarja, kot kuhar, boksar ne bi se osmešil.
Gotovo se nihče še ni pregrešil, ki v tebi je zagledal pridigarja. Ustvarjen zate zdi se stan krčmarja: Bi drugim žejo (sebi tud’?) utešil.
Le vkup, le vkup, uboga celjska gmajna,
zdaj nam je dana prilika sijajna, da zvišamo še teh poklicev zmedo:
Ti si ustvaril, Sirk, naš krog izbran, zato le urno stopi v našo sredo: Obrazom celjskim bodi kapitan!
Mikula Letič.
Po naši mili zemlji
IZ PTUJSKE OKOLICE
Ker ni dosti petroleja, ker še luna slabo sveti, v Markovcih je zdaj začela nam elektrika goreti.	I
V NOVEM MESTU
bi življenje lepo teklo naprej, če ne, bi bili vsi meščani in z njimi tudi drugi Dolenjci, ki niso meščani, ampak so b i v bratovščini z rajnim Krjavljem, vznemirljivo razburjeni. Razburjeni pa niso zaradi svetovnih napetosti, temveč zaradi — pasje stekline. Nevarnost je, da se pošteno razpase ta pasja steklina. Četudi naši meščani in gospe meščanke drug drugega radi ščiplje-mo in obiramo, zgristi se pa le še ne maramo.
MURSKA SOBOTA
Kakor znano, nam je ušlo Pet tičkov, od katerih so se trije že vrnili. Gotovo zato, ker je narodu znana igra »Trije tički«. Vse skupaj se je pa lahko pripetilo vsled tega,
ker smo svojo pozornost posvetili pustnim prizorom pod skupnim naslovom »Viteški pljunki«.
ŠTAFETO
Slovenjgradec—Vuzenica so kljub neugodnemu vremenu priredili stekli psi, ki so res dobro tekli, a so bili kljub temu neugodno sprejeti.
IZ SELNICE OB DRAVI
Culi smo, da se je pri nas narodil nekomu sinek. V svoji veliki sreči je atek čutil potrebo po zahvali. Zahvalil se je za naklonjenost, toda ne Bogecu; vragu je molil zahvalo. — »Iz tega fanta bo gotovo še nekaj,« hudomušno pripominjajo Selničani.
Iz Trbovelj
OPOZORILO
Če nočeš s sodnijo opravkov imeti, če hočeš brez ričeta v miru živeti; ne bodi jezičen in ne obrekuj, v naše zadeve nosu ne v tiku j!
Odbor
za zavezovanje jezikov-
Po gorenjskih kotih
JESENIŠKI OBRAZI
Vitki, črnolasi Pavel menja.nam valute tuje, za ljubezen v opereti publiko rad navdušuje.
NA BLEDU
je kljub temu, da še živimo v mrtvi sezoni, veliko vznemirjenje. Vse pričakuje nekoi splošno revizijo. Pravijo, da bo prišel revizor. Namreč Gogoljev »Revizor«. Ta pa ne bo pregledoval hotelskih računov in je strah odveč.
VES KRANJ
se zanima za usodo usodnega Hace-ta, ki mu je ravno na kranjskih tleh tako usodno spodrsnilo. Mnogi ugibajo, kako bi dobili vstopnice za razpravo. Mnogi pa še bolj ugibajo, kje -so tisti dinarčki in jurčki, ki jih je blaga duša nabrala za tiste, ki so se upali nad Haceta, dokler še ni bil zvezan.
KRANJSKE MDSTI
Zanimanje Kranjčarov za Kondorjevo razstavo ni takšno kakor bi karikaturist zaslužil. Kranjčani se namreč upravičeno boje, da bi jih utegnil slikar bolje zadeti kakor najboljši fotograf.
Naše mesto je uvedlo1 carinsko ogrado zoper — pokvarjeno koruzno moko'.
Potuhtali smo patent za zdravo prehrano. Moko, ki ji ne zaupamo, da bi bila zdrava, oddamo1 veletrgovcem, ki jo oddajo našim govedarjem, da krmijo krave. Če krave
obole, ni treba ljudem in tako nam dvakratna služijo. Ker nismo tako oholi kakor nam radi marsikod očitajo, prepuščamo najnovejši patent tudi drugim v uporabo.
PRETILA JE NEVARNOST,
da se bo na Jesenicah in v okolici razširila sladkorna bolezen. Nevarnost je pa srečno mimo, ker je v pravem času zmanjkalo sladkorja.
FILMSKA NOVOST Ker Willy Forst ni utegnil priti na Gorenjsko, dobimo v kratkem film »Moč lepih Miminih oči«. V njem nastopi gospod, ki se je zaklel, da bo hodil v en sam kino, drugega pa bojkotiral, a zaradi lepih oči ni mogel ostati zvest svoji prisegi.
IZ ŠKOFJE LOKE
Zobobol je huda reč. To je občutil naš brivski pomočnik. Poslal je vajenca k zdravniku po sredstvo zoper zobobol. Dejal mu je: »Ce vpraša doktor, koga bolijo zobje, reci da tebe.« Vajenec je šel in zahteval naročeno. »Sedi na stol,« je velel doktor, »kateri zob te boli?« »Ta-le,« je pokazal fant. Dobil je injekcijo... Ena, dve, tri — in zdrav zob je zagledal beli dan. — Ce je pomočniku to sredstvo kaj pomagalo, ni znano. Znano pa je, da se je opisani slučaj resnično dogodil.
V šoli
Učiteljica: »Paglavec, le kje si se naučil tako grdo lagati?«
Učenec: »Doma, gospa učiteljica!« Učiteljica: »Pa ne da bi tvoji starši ...«
Učenec: »Radio imamo doma.«
JUAN ROBANI*
IZVIREN KRIMINALNI ROMAN • IZHAJA V NADALJEVANJIH
4)
»Res? Radoveden sem kakšna je ia ideja.«
Julio Morero se je ponosno prestopil in zmagoslavno odgovoril:
»Moja ideja sloni na psihološkem spoznavanju mojega naroda in temelji na moji izredni sposobnosti Vživi janja v hudodelčevo duševnost.«
»Nisem vedel, da imam take kriminalne tipe v svoji službi,« ga je zbadljivo prekinil njegov predstojnik, »pazite se, da vas to , vživi jan j e v hudodelčevo duševnost’ ne spravi še v luknjo1.«
»Radi tega ste lahko brez skrbi, jefe, ker v meni ni drugih komponent, ki bi me lahko pripravile do kaj takega. Kakor mora vsak dober kritik imeti nekoliko literarne žilice, tako mora vsak dober detektiv imeti — če se lahko tako izrazim — nekaj zločinskega na sebi, to se. pravi, da mora biti teoretično disponiran zagrešiti zločin, ki ga trenutno odkriva, torej se mora njegova duševnost v marsičem skladati z- duševnostjo hudodelca, ki ga zasleduje in preganja, kajti le na ta način mu je mogoče po najkrajši in zanesljivi poti priti do jasnih ...«
»Muchas gracias, señor Morero', o kriminalni psihologiji boste lahko kdaj drugič predavali. K stvari, prosim! Rad bi namreč vedel, ali je vaša ideja sprejemljiva in izvedljiva.«
»Kakor želite, señor jefe! Vi sami dobra veste, da so nekateri drzni in podjetni zločinci — h katerim brez dvoma spada tudi naš zakrinkani jezdec — v očeh našega ljudstva pravi junaki. Te »junake« so v starih časih poveličevali razni romanopisci in jim s tem na eni strani dajali potuho, na drugi strani pa so jim priskrbeli simpatije množic. V novejšem času pa delajo reklamo zanje razni amerikanski filmi. Tako se je morala ta zločinska aristokracija^— če lahko takoi rečem — podvreči mnenju množic in si prostovoljno nadeti okove neke razbojniške morale in časti. Za svojo čast zastavi tak razbojnik vse.«
»No, in ...?«
»Po mojem spada ta zakrinkani jezdec med take razbojnike.«
»No, in...?«
»No, in tako sem si mislil: če mi postavim« po zunanjosti prav takega jezdeca, s pirav takim konjem, prav tako oblečenega in zakrinkanega, pa da se mu vsako podjetje izjalovi in se sam osmeši, potem — mislim — se bo pravi junak kaj hitro javil in demantiral našega moža. Potem nam bo seveda delo mnogo olajšano.«
»Ideja ni napačna, toda kje dobiti takega moža? Podjetje je namreč zelo tvegano in zahteva precej poguma.«
»Poznam človeka, ki bi mu bilo vse to igrača in zabava obenem.«
»Tudi na to sem že mislil. Pio1 izpovedi očividcev je nosil razbojnik nazobčano krinko, naš bo pa imel krinko brez zob. Dobro boi, če takoj vse obvestite o tej zadevi.«
»Vi redu! Pa obilo sreče!«
»Zaupam v svojo zvezdo. A Dios!«
»A Dios!«
Še tistega dne je Julio Morero zajahal policijskega konja in se vesel napotil proti Sieri Nevadi de Santa Marta. S strmino je rasla njegovo razpoloženje. V duhu je že videl svojo sliko v vseh časopisih in bral ognjevite članke, ki poveličujejo njegovo iznajdljivost in duhovitost. »Da,« je v duhu bral odlomek nekega članka, »ideja z dvojnikom za-
m nekaj
strelov v dva preplašena mimoidoča.
»Pa je zanesljiv?«
»Vsekakor!«
»Dobro! Uredite to sitno zadevo in želim vam obilo uspeha. Rad bi namreč zamašil usta tem časopisnim kričačem...«
»Upam, da se nam to posreči.«
»Še nekaj! Dobro, da sem se spomnil. Pri svojih pustolovščinah bo prav gotovo prišel v stik z našimi organi. Kaj, če ga že pri prvem podvigu ubijejo?«
krinkanega jezdeca je mojstrovina in njen oče zasluži mesto v: Sclotland Yardu...«
V takih in podobnih mislih je ^riše! naš detektiv na vrh griča. Odprl se mu je razgled po majhni dolini. Sredi jase je stala ena sama hiša. V ogradi okrog hiše se je paslo' kakih dvajset konj. To je bil dom Pedra Alvareza, zagrizenega samca in prekupčevalca s konji.
Julio je spodbodel konja in zdrk-
nil v dolino. Ko je prijahal k hiši, je privezal konja k ograji in vstopil v hišo.
III.
V	Riohachi se je drugega dne po zgoraj «opisanih dogodkih zgodilo nekaj nenavadnega, razburljivega.
V	dopoldanskih urah se je mlada Pepita Bórrala sprehajala po mestnem trgu med pisano množico prodajalcev in kupcev. Dobre volje in prešerno razpoložena je hodila od branjevke do branjevke, jih pozdravljala in spraševala razne malenkosti, ki zanimajo edino žene in dekleta.
Marsikateri stari branjevki se je utrnila solza ob pogledu na živahno Pepito, kajti spomin na mlada leta se ji je spet obudil in ji kruto povedal, da je najlepše že zdavnaj minilo.
V	takem razpoloženju se je Pepita sprehajala od enega konca trga do drugega.
Ko« se je hotela skozi neko stransko ulico vrniti domov, se je nenadoma pojavil zakrinkani jezdec, oddal nekaj strelov v dva preplašena mimoidoča, nato §e pognal proti Pe-piti in jo kakor kragulj golobico zagrabil, vzdignil k sebi na sedlo in odjezdi! ...
(Prihodnjič: Inkova palača pokaže bralcem svoje prve skrivnosti)
SAMOMORILNI KANDIDAT
Samomorilec: »Ali ima ta vlak zamudo?«
Progovnik: »Da, gospod, točno pol ure. Če se vam mudi, pa izvolite na drugi tir, tam imate vlak že čez pet minut.«
V ŠOLI
Profesor med razlaganjem opazi, da si neka dijakinja čisti nohte. Dobrohotno jo opomni:
»Dana, kaj ne veste, da se ne spodobi, da si v naši tako imenitni družbi čistite nohte.../?« i Oglasi se veteran iz zadnje klopi: »Gospod profesor, menda vendar ne želite, da v tako imenitni družbi sedi z neočiščenimi... ?«
ČASU PRIMERNA ZADNJA ŽELJA
Upokojen politik na smrtni postelji:
»Samo časopis, v katerem bi ne bilo nobenega demantija, bi še rad učakal, potem pa lahko v miru umrem.../«
Od te nove špiže, kir ene vitamine oli živlake v sebi derži inu kej,
kdaj inu od kakovih Judi so ti-isti zmišleni
Lubi kerščenik! Nikar poprej nej-so ludje tulikajn za volo nih špiže oli košte se brigali, koker zdaj per našim času, kir so eno takovo špižo
zmislili inu stuhtali, de ona ene živlake oii po bukovski ričenu ene vitamine v sebi derži.
Oli tubi kerščenik, vejditi imaš, de ti-isti živlaki oli vitamini, od zlu-djoVih inu buhernih ludi zmišleni, nejso božje dejlu inu tu za vlogo ti-ga, kir nih nejso naši brumni očaki znali, jejdli inu se ž nimi špižali.
Inu ti eni vučeni MKŠffa.— oli nih vučenust je od tiga ^HBšta — su-seb ti arcati vuče ini^|Proti enimu bolnimu kerščeniku zagvišujo, de oni hočjo te bolne inu švoh ludi, kir so reumatiš, išijatiš inu rahitiš z le-tej-mi živlaki zdraviti inu nih bolejzni panati mu ferdamati.
Le-ti živlaki oli vitamini sol od tih enih amerikajnerskih bogatih paurov oli farmarjov zmišleni, suseb za volo tiga, de bi oni ležiši tu mlejku inu ta regraf prodali.
Ti farmarji boge ludi ž nih falš vukum nesramnu nore inu terde, da
tu korejne inu ta rejpa dosti vitaminov v sebi ima.
Oli ti-isti nesramni inu nepiidni farmarji — buli ričenu ti farbarji — nejso nigdar te rejpe inu korejna jejdli, temeč so imer inu vselej nih a • ■ ' trebuhe s tejmi prafelni špižali inu futrali.
Per tejh-istih časih, kir sem jest suj lebien pelal nejsmo tejh ferdama-nih vitaminov znali, pak smo mi buli inu dolgu živejli.
Obtu ima vsak brumen kerščenik vejditi, de sol le-ti živlaki oli vitamini zgul ene babske marine inu de ništer dobriga v sebi ne derže. — Vaš
Primož Truber.
ZASPAL JE
Mihec noče zaspati. Oče sede k njegovi postelji.	’ ’
»Lepo Pravljico «ti bom povedal, da boš zaspal.«
»Prav očka«!«
Očka pripoveduje pol ure. Pripoveduje celo uro. Pripoveduje dve uri. Nazadnje potihne vse. Mati v sosedni sobi si oddahne. Vrata v otrokovo sobo se tiho odpro.
»Ali spi?« vpraša mati.
Tedaj se pokaže mali Mihec med. vrati s prstom na ustih:
»Da, mamica,« pravi, »naposled je pa le zaspal.«
ISTO
Sodnik: »Kaj vam je obtoženec res rekel, da ste idiot?«
»To ravno ne, toda rekel je: kar se tiče nadarjenosti, si lahko seževa v roke!«
Pijancev© modrovanje
— Hvala bogu, svojo stalno gostilnico že« najdem kar po instinktu. To mi bo prav prišlo v slučaju zatemnitve !
Pomlad Je zunaj tvojih vrat
Šolska naloga.	Danilo Goflja.
Črna umetnišKa borza
V Ljubljani — tako poročajo časopisi — cvete prodaja lažnih Jakopičevih in drugih slik.
Predsednik »umetnikov«: »Dragi kolegati, ni važno, če znate slikati, važno je perfektno podpisati Jakopiča in bodočnost vam je zasigurana!«
Ljubljanska opera
v prvem polletju umetniškega leta 1940-41
L)a bi Ljubljana ne bila preveč zaspana in da bi vendar lahko v pravem času sladko spala, so ji preskrbeli operne in operetne predstave. Najprej nas je pozdravil gospod Beethoven s svojim Fideliom, nakar je brž poslal gospod Lehar Grofa Luksemburškega, Janaček pa Jenufo. Komponista sta namreč zvedela, da sam Mozart pripravlja Figarovo svatbo, kjer je mnogo prilike za srečne zveze, ne le za tiste, ki jih na svatbi uradno poroče, temveč tudi za tiste, ki se tamkaj šele seznanijo. Zato ni manjkalo v operi niti vroče Bizetove Carmen in ne Lebarjeve Friderike, da, celo Nicolaieve Vesele žene Windsorske so našle tjakaj pot. Ker so bile pa med njimi tudi srečne matere, so za ta čas prepustile svoje otroke Angelu z avtom, da jih je vozil sem in tja ter z njimi prepeval in muziciral. Ljubezen do otrok je velika čednost, opera in opereta je pa ženskega spola. Tako lahko razumemo, da so za drugimi damami prišle na oder spet tri nove in sicer veličanstvena Goldmarkova Sabska kraljica, potem jetična Traviata in naposled celo nežna Madame Butterfly z Japonskega. Morda so prav te dame skovale kak dobrodelen komite, kajti imeli smo prepotrebno akademijo za zimsko pomoč. In prve pomoči je bil deležen Hlapec Jernej, ki mu je nihče ne bo zavidal, saj ga vsi poznamo in je torej vse v redu, če je s pomočjo Bravničarjeve muzike iskal svojo pravico. Možakar se je po stari slovenski navadi ustavil Pri belem konjičku, kjer so za pred-pust priredili Ples v maskah, ki ga je s svojo navzočnostjo počastila celo gospa Frasquita. Tako smo primuzicirali, pripeli in priplesali na kraj prvega umetniškega polletja, za drugega bomo pa počakali, kaj nam bo še prinesel.
JUTRO V EVROPSKEM MESTU
Ona: »Kakšno vreme bo danes?«
On: »Padavine bomo imeli.«
Ona: »Kakšne padavine: dež, sneg ali bombe?«
PROFESORSKA
Služkinja: »Gospod profesor, zunaj čaka neki gospod dr. Koleselj in želi ,z vami govoriti...« 1
Profesor: »A, dobro, dobro, že vem, to je tisti, ki je pred kratkim umrl. Recite mu, naj kar vstopi...«
SODOBEN POKLIC
»... postati hočem rudar, bom vsaj deset ur dnevno na varnem pod zemljo.«
Pri zdravniku
Damica: »Gospod doktor, imam fiksno idejo, da vsi ljudje bulijo v mene.«
Kadar se beli Sneg izpremeni f tisto kemično sestavino, f obrambo katere pogrešamo zadnje čase kaioše in sploh gumijasto Endustrijo in ki ji pravimo »zlausa«, »brosga« ali pa tudi »blato«, takrat jaha f Deželo vitez Jurij, kakor se po Slovensko reče Spomladi. Oziroma je to znak, da je Spomlad' zunaj Tvojih vrat in da bo mogoče f teku kakih štirih, največ petih ted-nof že znotraj Tvojih vrat in bodo zares rožice zapele in ftičke spet zacvetele. Do-tedaj bo seveda še zapadel Sneg f veselje smučarjef in finančnih Referentof raznih občin. Živo Srebro bo še drčalo pod Ničlo, da bo še kaj leda, ki je nujno potreben Pivovarnam radi slabe žetve Vina. Dame se bodo spet zavijale f okrilje kožuhof in krznarji bodo spet na puf lahko prodajali kakega Zajca za Srebrno lisico. Razni _ .
(EiVs * •	1 trpeči Bolniki še ne bodo
mogli občudovati proste Narave ter bodo morali spet hoditi f kino, f gledališče ali kam drugam, kjer je zakurjeno in obenem Tema, skratka potem, ko bo zlausa, nastala iz Snega, naznanjala, da je zunaj Tvojih vrat Spomlad, bo še Starka zima puhala iz Njenih aztmatičnili pluč mraz in druge Zimske premičnine.
To se ponavlja zadnja Leta redno in je to mogoče najbolj redni Pojaf f našem nerednem Vremenoslovju, da je pri nas namreč redno zima, kadar bi morala biti že Spomlad zelena, fsem Človekom razcvetena.
Tako prav prvi znaki Spomladi potem vedno nafdajajo z Nejevoljo, jezo in drugim žolčnim Udejstvovanjem, kajti kdo je sredi današnje Žifčne vojne tako potrPež-ljif in brez dražlajef, da mu ne bo šlo čez Njegova jetra, če Sneženi zameti kar na lepem recimo preložijo prihode Osebnih Vlakof za cele tri ure in to tedaj, ko je že zdavnaj Gastronomična Spomlad?
Pa to tudi ni lepo od zelene Spomladi, da se ne drži njenega voznega reda. Gori f nebesih bi se že lahko reda držali in bi poslali Spomlad na zemljo točno 21. marca, kot je po Disceplinarnem redu zapovedano. Če se niti Nebeščani ne držijo reda, kako pa ga smemo potlej zahtevati od čisto navadnih pozemskih Inštitucij, kot so železnice, uradi, kinoti in drugi pojavi? Kaj?
Sicer pa ne smemo takoj napasti in obsoditi Spomladi, zlasti ne zdaj, f Njeni odsotnosti, to bi bilo klevetanje in to ni moj Rajon. Obsoditi pa ne smemo Spomladi iz tega razloga vun, ker je Ona mogoče toliko . fino čuteča in suptiljno izbrušena, da ne mara kaziti enotne slike Napredka, ki je f tem, da je zmeraj za precej časa od zadaj. Recimo — Moda: če se danes rodi f Parizu, smemo z gotovostjo pričakovati, da bo mogoče že čez tri Leta tudi pri nas. Ali pa kaki literarni Pojaf: ko mu pojejo drugod že »Blagor muki«, se pri nas šele rodi! Tako je skoro f fseh Ozirih in zato bo tudi zdaj, ko je Spomlad zunaj Tvojih vrat, šele — zima! Naj f Miru počiva!
Iz protestaI
Časopisna polemika o škodljivosti in neškodljivosti vrabcev je v splošnem priznala vrabca za koristno ptico.
Užaljeni parček: »Ne bova te požrla, ne! Kar delaj škodo nevoščljivcem grdim, ki nama štejejo že vsako
proso v zlo!«
Najdeni predmeti
Perifirijiski kino icbjavlfa /seznam predmetov, ki so jih obiskovalci in ljubitelji ■kina pozabili od januar ja naprej:
Loža:
Nagobčnik {manjši, modernejša izdajaj.
Daljnogled (brez leč).
Trd ovratnik (gopod je najbrže gledal film a la »10 mrtvih za 1 din«).
Snežke.
Dva damska dežnika in ženska marela.
Notes (po poreklu iz Učit. tiskarne, po zapiskih sodeč last privatnega detektiva).
Damska torbica (vsebina: ogledalo, puder, odrezek krušne karte).
Prašek proti bolham (uporabljiv brez Flit aparata).
Zaklopni sedeži:
Vstopnica za tretji prostor.
Penkala nalivno pero.
Žep zimskega plašča,	|
L prostor:
Sveženj ključev z dvema kljukcema.
Sveženj ključev z dvema ključema.
Česalnik (po dejanskem stanju sodeč last plešastega gospoda).
Cigaretna doza z dvema zobotrcb ema.
Prazna doza za »Prašek proti slabim! živcem«.
Žepna ura (starejši model na ključ).
IL prostor:
Rokavice (ženske pripadnosti, brez palca).
Zvezek za domače matematične naloge.
Vžigalnik.
Tenis žogca.
Zavojček njuhalnega tobaka.
Žvečilni gumi (še neprežvečen).
Legitimacija športnega kluba (nogometni odsek).
III.	prostor:
Kuhinjski nož.
Klobuk št, 58 (črne barve z belim trakom).
Serija slavnostnih poročil o Hacetu in Kodru (časopisni izrezki).
Natrgani mošnjiček s tremi kovanci po 10 din (od katerih eden je ponarejen, druga dva pa «ta stara, že vzeta iz prometa).
Policijski poziv na ime: Miha Dolgoprsti.
Igralne karte.
»Boksar«.
»Svinjska noga«.
Lastniki naj se javijo v roku 24 ur, sicer bodo predmeti zapadli v dobre namene.
Iz Knofellievlh šolskih nalog
»Težnost je nekaj, če je ne bi bilo, bi vsi odleteli. Ona nas uči, zakaj jabolko ne more zleteti v nebo. Pojavi se najbolj v jeseni, kadar Padajo jabolka z dreves.«
»Okostnjak je mož z notranjo stranjo na zunaj, ki mu manjka zunanje strani.«
»Črni oblaki nastanejo, če izhlapeva umazana voda.«
»Dedič je, če kdo umre, tedaj dobi, kar ostane.«
»Divji narodi so tisti, ki ne vedo, kaj je slabo, predno jim tega ne pokažejo belci.«
»Sonce zatone na zahodu in hiti okrog proti vzhodu, da lahko zjutraj pravočasno vstane.«
»Kadar gospod) učitelj vstane, mu odpremo vrata, da lahko izstopi in jih zapremo za njim.«
Čitdte „M Toti“!
POKVARJENA PUŠKA
Oficir: »Čuvajte orožje, ker je državna last in ker odgovarjate zanj!«
Rezervist:	»Oprostite, gospod
častnik, ta luknja je bila v puški že, ko sem jo dobil v roke.«
POGREŠKA
— Se vam ne zdi, da ste pri gradnji te stavbe gledali načrte — narobe?
BAJKA BREZ NASLOVA
Nekoč je pravil Anatole France to-le bajko:
Letal je čmrlj od cveta do cveta in sesal med. Pa je prišel vol, izpulil cvet in z njim pogoltnil tuai čmrlja.
Prišel je čmrlj v želodec in bilo je tam mnogo, mnogo cvetov, ki jih je. bil požrl vol. Opojne vonjave cvetov so čmrlja omamile in čmrlj v volovem želodcu je globoko zaspal.
In ko se je čmrlj prebudil, tistega vola ni bilo več 'tam...
NASLOVI
Strašno je danes z naslovi. Včasih si lahko rekel človeku: »Vi osel!«, zdaj moraš reči vsaj: »Vi nadosel!« Pa bo še zamera.
USPEŠNO SREDSTVO
—	Čemu stojiš ob tej črpalki cele ure?
—	Tu je prepovedano kaditi, jaz bi se
pa tako strašno rad odvadil.
etete mmm mu em
Najduže sen se stava pred štacunon, keri ma dve velki okni puni samih vur, prstaaov' ketnic pa drugega zlata, tak ka ti samo jemlje oči. Čakajte malo, naj se zmislin, keri je to, saj sen goreh antres orešteja. Aha, že ven: Ilgerjev sini VI. ji it ji *
V	• sen si misla, če ma že sin tetko vsega, kak bogati še te le ali morejo biti Ilgerov očal . .. Hteja sen še si notri malo spogledati pa sen prtisna na vrota. Komaj pa stopin motri, mi že slečejo mantl, klobuk pa ciiilo na klin obesijo imene pa posadijo na stolec. Namesto k viirmohari sen priša k frizeri, Kaj sen si htejal Obrili so me za par dinarov pa še namazali, ka sen še tri dni potli diša. Za takšne dišove še mi je ne niti predrago prišlo; v* kakšnen štaciini še te včosik 'bolj obrijejo pa niti ne diši. . Dere so me viin z rok spustili, sen stvar bolj nadrobno raziska pa sen spozna, ka ma Ilger vrota na spodjoj strani. Tak sen se že 'driigokort namarša!
Malo niže so imeli v okni puno Irisof pa ksihtof z imostočj, brez .mustoč, ženskih, moških, z debelimi nosi.. . Vsakšni je ko-šta nekaj meje kak kovoča, Saj van pravin:
V	mesti so van ftiči pa še ti pač tudi ksiht za nekaj krajcaov zamejajo. Jaz pa sen si misla: Če sen dozdaj bija zadovolen s tak-šnin, kakšnega so mi oča prštelali pa če se je tudi moja stara ne nič krez jega prto-ž.uvala, še si ga tudi zaj na štora leta ne dan zamejati ,. .
Ob štireh sen jo mahma prta umonskemi kini. Če sen že enok priša v Marprog, bi pač velki kv-or bija, če ne bi poskuša zvedeti, kakšna reč je te ali kino, ki je od jega o božiči prava teko sosedov Drašek, kteri se za imežnara v Marprogi viči. Gospodična, kera karte odavle, me je pitala, na keri prostor bi rad ša. Misla sen si: Tan naj-naprej ne bi rad bija, da bo najbrze dosta gospockih ludi prišlo pa Je ne za kmeta, ka bi se notri med jimi dremga. Rajši bon si ke odzaja seja pa bo še me celo fale prišlo! Tak mi je gospodična dala karto za predzadjo vrsto.
Dere priden notri pa so mi pokazali moj sedež na sredini same gospode. Ne ven, eli so toti ludje tak smeSni eli pa nema j o
telko pod palcon, kak se kažejo, ka si ne-mrejio privoščiti boljšega mesta. Kaj sen si hteja; navsezodje sen le nobel bija, prostora pa sen tildi več kak zadosti meja, ka sen se lehko na lakte naslaja, da =ta se frajli, med kerima sen seda, vsakšna na driigo stron od mene nagibali, . .
Večer sen vida, ka se van nabere po Aleksandrovi cesti ludi, samih mladih, hujše, kak pri nas na Glavosekiov sejen, io je pre promenada! Kelko bi se tii dalo zaslužiti, če bi smeja od vsakšnega dinar pobirati, kak to delajo v Ormioži, če češ prek mosta na Hrvacko .. ,
Pravijo, ka more kulturni človik hoditi v teater. Tak sen tudi jaz potegna večer ta, radoveden, če bo tiidi tan telko mrtvih, kak jih je bilo v kini. Meja pa sen že sku-šjo s kina pa sen si tak kupa karto za prvo vrsto, ka ne bi drguč odzaja med samimi gospockimi seda. Pa vete kaj se mi je zgodilo? V teatri je glih narobe kak v kini pa sen tak glih med najtavišimi živinami bija. Drgači pa je bilo vse lepo. Pisano oblečene pa namalane deklice so pele lepše, kak gda ma pri nas mežnar godovno, pa še mi je gnes lehko pri srci, igda se zmislim na je. Najbolj pa se mi je dopala ena, kera je sploh z glason sen pa ta, gor pa dol skakala, ka niti Pergarov Janto tak dobro ne zakuska. Zlo hudo mi je bija po godi tiidi gospod, keri je tak plesa, ika sen jemi ne folga iskati, ke se ga noge držijo. Po mojen de včista lehko s svojin plesajon nastopa v radii, dere dio ga dobili V Marprog, če nede tečas že v pezjion odiša.. .
Druge štorije, kak se mi je po teatri godilo, pa bon van driigokrat prava, dere me nebo stara poslušala ...
Brezskrbna mladež
v—
Indijanček: »Očka, ali letos ti ptiči ne bodo odleteli v severne kraje?«
Zmenek v Turčiji
Gospod: »Torej, gospodična, zmenek drži! Ob 9. uri zvečer vas počakam pred kinom, če ne bo — vojne.«
PRI PRODAJALCU PREPROG
— Ali b? mi hoteli še enkrat pokazati spodnjo preprogo?
DOBER ODGOVOR
—	Smrkavec, kaj me tako zijaš; ali še nisi nikoli videl meni podobnega človeka?
—	Brezplačno še ne!
Ježek: PSIHIATRIJA
No, res, mož je bil revež in pol, a zdaj je že mrtev. Njegova nesreča pa je bila taka, kot jo je tisti dan razkladal onemu znamenitemu psihiatru:
—	Da, gospod psihiater, vsega se prav natanko spominjam. Stopal sem po trotoar-ju prav komodno — tek, tek, tek — in mislil, ali bodo imeli nocoj pri Rumeni raci kokošjo obaro ali prešibka na ražnju. Samo to sem mislil, vse drugo pa mi je bila postranska stvar. No, potem sem prišel do mesta, kjer so bili k zidu naslonjeni količki, na njih pa je visel križ s svarilom: Pozor, krovec! Ne bom stopil na cesto, sem si dejal, na cesti je blato, a trotoar je čist kot ribje oko. Pripognil sem se pod količkom in stopal po pločniku dalje. Nič se mi ne more zgoditi, sem si mislil. Ura je štiri in krovci so pri malici. Zdaj nate-pajo slanino in kruh, nikogar ni na strehi. Nič se mi ne more zgoditi, sem si rekel. A krovci očitno niso bili pri malici. Kajti naenkrat sem zaslišal nad seboj — rssk, potem mi je zažvižgalo mimo ušes — fiii, potem pa je udarilo tik za menoj na tla — penk in opeka se je razbila na tisoč kosov ali še več, nisem jih štel. Strašno sem se ustrašil. No, ko sem Prišel malo k sebi, sem na grozo dognal, da se ne spominjam več, kako se pišem, kako mi je ime in kje stanujem. Nekaj časa sem se mučil, da bi se osvestil, a zaman. Potem sem pričel spraševati mimoidoče: Ali me poznate, gospod ali gospa ali gospodična? A nihče me ni poznal. Ali pa me niso hoteli spoznati. Mislili so pač, da jih hočem navrtati za denar. Že dva dni stanujem v hotelu in se skušam zbistriti. A vse je bob ob steno. Edina nesreča je to, da nikdar ne nosim legitimacije s seboj. V tem primeru bi bila stvar pač enostavna. Potegnil bi legitimacijo iz žepa, pogledal bi fotografijo, to sem jaz, bi si dejal, ime mi je torej tako in tako in stanujem tam in tam. A kot rečeno, legitimacije nikdar ne nosim s seboj. In zdaj sem tu in vas na kolenih prosim: Povejte mi, kdo sem. Napravite, da se bom spomnil svojega imena. Poglejte, zame končno ne gre. A doma imam mogoče ženo, ki je v skrbeh zame, ali morda celo otroke, ki ta dva dneva stradajo, ah Pa imam morda vsaj kanarčka doma, ki mu je treba premenjati vodo. Pomagajte mi, prosim.
Psihiater je naslonil brado na slušalko za srčne utripe in pripomnil.
—	Jako zanimiv primer! Imel sem paci-jenta, ki so ga, ko je bil še majhen, prestrašili z votlo bučo, v kateri je gorela sveča. Od tedaj se ni mogel spomniti, da je dva in dva štiri, temveč je vedno trdil: dva in dva je pet. No, tega nisem mogel ozdraviti, temveč sem mu nasvetoval, naj gre za natakarja. Ubogal me je in danes ima že svoj lokal.
—	Da, je prikimal ubogi mož, a jaz prosim, ki sem 'takorekoč deček brez imena, ne morem iti za natakarja. ¡Ker stalni gost-
je, vidite, so vajeni, da kličejo natakarja po imenu: Franc, belo s smetano; Toni, zapri vrata; Štefan, posodi mi 20 din. Da, njim je lahko, ker imajo ime. A jaz sem sirota. To je zelo hudo, gospod doktor.
—	Da, to je res zelo hudo, je potrdil psihiater. A obupati ni treba. Kajti, ko ste se obrnili name, ste takorekoč prišli pravemu v roke. Ozdravil sem že vse drugačne pacijente. Postavim primer bolnika, ki je pozabil celo, da ga je rodila mati. Vztrajno je trdil, da ga je zvalila kokoš in da je torej pišče. No, priznati moram, popolnoma k pameti ga nisem mogel spraviti. A vendar je zdaj mnogo boljši. Trenotno se namreč nahaja v blaznici in trdi, da je poldrug meter dolg jazbečar. Vidite, kako mu je moje zdravljenje pomagalo. Od piščeta do jazbečarja je pač lep skok navzgor.
A mož je bil še vedno strašno obupan:
—	Da, prosim, ne zanikam. A kar se mene tiče mi, prosim, najprej poizkusite pomagati, da se spomnim imena. Le, če res v tem smislu ne bo nobene nade več, potem prosim, me izpremenite v jazbečarja.
Psihiater je legel na operacijsko mizo in čisto mirno govoril:
—	Mislim, da ne bo treba. Za zdravljenje sličnih primerov poznam namreč več prav uspešnih metod. No, poizkusiva s prvo. Imenujte vseh vrst imena, ki vam padejo na pamet. Mogoče bo med njimi tudi vaše, ali pa vsaj ime vašega prijatelja, ki bi vam lahko povedal, kako se Pišete. Imenujte imena kar na slepo srečo. Pričnimo! Ime! —
—	Primož Trubar, je bleknil mož brez imena.
—	Ta gospod, je dejal psihiater, je menda iznašel smodnik in je prejkone že mrtev. Ne bo nama mogel koristiti. Naprej!
Ime! —
—	Al Capone. —
—	To je ameriški politik. Predaleč je, da bi lahko koristil. Dalje! Ime! —
—	Miklova Zala! —
—	To je psevdonim neke filmske igralke. Te dame so previsoke, da bi se zanimale za medicino, je pribil psihiater. Potem pa je nadaljeval:
—	Ta metoda ne bo rodila zaželenega sadu. Torej se bova poslužila takozvane rekonstrukcije slučaja. Izkušnja nas uči, da se nam na istih mestih ponavljajo iste misli. Storila bova torej kolikor mogoče pod istimi okoliščinami isto pot,* ki ste jo hodili oni usodni dan. Ste razumeli? —
—	Sem, gospod doktor. —
—	Torej pojdiva! —
In sta šla. Prav isto pot. In pod istimi okoliščinami. Prišla sta tedaj do količkov, na katerih je visel križ s svarilom: Pozor, krovec! A tudi to pot nista stopila na cesto, temveč sta se metodi na ljubo priklonila pod količkom in stopala po pločniku dalje. In glej le, tudi to pot se je utrnila s strehe opeka. Le, da je zdaj zadela svoj cilj. Priletela je možu brez imena prav na
sredo črepinje. Zakričal je in obležal v mlaki krvi.
—	Zadelo ga je, je dognal zdravnik. Potem pa se je sklonil k njemu in ga
vprašal:
—	Ali mi veste povedati, kako se pišete?
—	Pišem se Celofan Zabloda, nižji uradnik, oženjen, stanujoč Za vodo št. 3, rim-. skokatoliške vere, še nekaznovan. —•
Potem je izdihnil.
—	Umrl je, je spet dognal zdravnik. Ženi bom pismeno izrekel sožalje. Obenem bom priložil račun za uspešno zdravljenje.
PRI KOFETARICI
Žrtev: »Zadnjič ste mi napovedali vse težjo bodočnost!«
Vedeževalka: »Seveda! Danes je pa kavica veliko lažja in ne more dajati od sebe kaj težjega.«
ČASNIKARSKA
Poročevalec pride v zavetišče za stare in onemogle im vpraša vratarja: »Saj je v vašem zavetišču ženica, ki je dočakala danes stoletnico?«
»Da pri nas. Pravkar sem jo videl sedeti zunaj na drevesu!«
»Kaj? Sto let stara ženica pa na drevesu?« se začudi poročevalec.
»Da, včeraj so ga posekali!«
Filmi,
ki jih ta teden v Ljubljani ne morete videti:
KARAMBOL PRIVATNEGA AVTA OB 12. URI PONOČI,
ker je vožnja z avtomobili po 10. uri zvečer prepovedana.
LJUBAVNA REPORTAŽA IZ TIVOLIJA,
ker se je snemanje tega filma zakasnilo vsled nenadnega nastopa mraza.
FILM O NAJVAŽNEJŠIH DOGODKIH V EVROPI,
kajti najvažnejši dogodki šele slede.
tt »mn „ion ioni
Ivan Rob;
Štirje stezosledci
Kam, stezosledci, ste vi se zgubili, da vas v številki ni zadnji bilo?
V krimske goščave smo se razkropili, ker naši starši za nami gredo.
Milan hodi po tokavi, končno se na skali ustavi. Lep razgled se mu odpre: tabor pod seboj uzre.
Ves vesel junak se vrača, spati vidi postopača, urno za drevo hiti, po divjaško zakriči.
Jože na vse štiri plane, od strahu se trd ne gane, prebodeno v svet zija, Milan se mu grohotd.
Pavel več ne jadikuje, ker ga Slavko obvezuje, nič več mu ne teče kri, jež v naročju mu sedi,
(Nadaljevanje sledi.)
ki jih morete videti v Ljubljani:
Največji madžarski film!
Ganljiva zgodba male sirote
,Na materinem grobu1
V glavnih vlogah: Becsi Gizi in Adam Klari.
v kino Katici“
Telefon 22-41.
#
Od 15.—18. marca:
nV carstvu ljubeznia
filmska opereta. — Vi glavni vlogi: Albert Matterstock, Gusti Huber, Oskar Sima. — Režija: Reitihold Sehiinzel. — Glasba: At. Melicher. — Balet: Sabina Ress.
Od 19.—21. marca:
„Renata v kvartetu“
Zabavna muzikalna in ljuba vina komedija. V glavni vlogi: Käthe von Nagy, Gustav Fröhlich, Attila Hörbiger, Johannes Riemann.
V Kino „S L 0 01“
Telefon 27-30. Od 14.—17. marca:
Ljubosumnost
briljantna družabna komedija. — V glavni vlogi Tyrone Power m Linda Damell
Od 18.—21. marca:
Materina žrtev
krasen francoski film z najlepišo Francozinjo Hedwige Feuillere v
glavni vlogi.
n Kino „Unionu“
Telefon 22-21.