Listek. Zbirajte narodne noše! Ant, Korolee. Nekdaj se je sieer kliealo: Nazaj k aarodni aosi! A' ta klic ai imel uspeha ia je utihnil. Bolj potrebea ia umestea pa postaja sedaj za aas Sloveace drug klic: Zbirajte aarodae aoše! Našega ljudstva ae bomo ne z dobrim, ne s budim več prisilili, da bi se vrail k nekdanjim svojim aošam, kajti oao je v pretesai zvezi z omikanim svetom ia je tudi samo stopilo med vrste omikaaih slojev. Pri vsakem narodu pa giae narodaa aoša z aapredovsajem prosvete. To je aaravao! Gospodarsko življenje postane pri prosvetljenem narodu brezobzirao tekmovaaje posamezaikov za obstanek, koje odvrača njih misli ia skrbi aa važaejše predmete aego je kroj ia aoša. Napredujoča prosveta pa spremeai tudi druiabae razmere v celem aarodu ia oai sloji, ki 80 prej s spoštovanjem gledali pri omikanih stanovih njih aošo kot aekako vidno znameaje maogo večje omike, se čutijo z omikaaimi ravaopravai ia zato si osvajajo tudi njih nošo. Iz estetičaih, aarodaogospodarskib in zgolj narodaih razlogov pač vsakdo obža- luje, da 80 lepe aarodae noše izginile med našim ljudstvom, toda da bi se vrnile, ostane v bodoče le pobožaa želja aarodaih sanjačev ia prevelikih idealistov. Danes je glede aarodaih aoš naša aaloga, da jih ibiramo ia hraaimo! Na Spod. Štajerskem dosedaj nismo imeli ae zavoda, ne društva, kateremu bi se lahko izročevali ostaaki nekdanjih no5. Eranjci s svnjitn muzejem pa 86 niso hoteli ali niso znali postaviti aa vsesloveasko stališče. A letos smo tudi štajerski Slovenei dobili središče ia ogajišče za svoje aarodopisae težaje, aamreč nZgodoviasko društvo" s sedežem v Mnriboru. Vsakdo ve sedaj, kam mu je posiljati za sloveasko aarodopisje važae reči. Spodaještnjerski Sloveaci imamo v narodaib aošah bogato in zaaimiro preteklost. Ia kdo bi ae videl rad samozavestaega Pohorea v saknji, ki je bila baje zelo podobaa fraacoskemu fraku ? Poaosai Murski poljaaei, Ščavaičarji ia Pesaičarji bi se nam piedstavljali v kakem aarodopisaem muzeju v slovitih brgušah, kratkih roba^ah ia srebrnogombaih telovnikih, po zimi pa v kožuhih domačega pridelka. Ptujski poljaaci imaju Š9 sedaj svoje posebnosti v obleki, posebao ženske. ISavinjska narodaa noša je slovela zaradi svoje lepote ia dragoceaosti. Ponavljani eo aastopali nekdaj v gladkih, svetlib sareh, v širokib, nebarvanih plataeaib blačab ia z zajčjeki aa glavi. V šmai-skerri okraju se še vidijo ob žeaitovaajib ostaaki aekdaaje aarodae aoše, ki je bila t onih krajib običajaa. Le skupno smo tnkaj imeaovali prebivalce nekaterih okrajev, sicer pa je bilo v vsakem okraju še zopet maogo različnosti v nošah. Na potovanju po zabodaem Balkanu sva 8 prijateljem najbolj občudovala aarodopisai oddelek deželaega muzeja v Sarajevu. Kakor se veseli otrok aad lilikami, eaako veselje, toda razumao, obbaja omikanega človeka pri pogledu aa ligurine v krasnih pestrih narodnih aošah! Ia na narodopisni razstavi r zlati Pragi 1. 1895. smo se mlajši sloveaski obiskovalei, ki še nismo prav pojmorali pomeaa statiHtičnib tabel, diagraraov in enakih podatkov v drugib oddelkih, pač najrajši mudili v levem oddelku narodopisne palače, kjer smo gledali tipičae obraze iz različnih češkoslovanskih krajev ter se divili lepoti aarodnib aoš Haaako?, Valahov, Slovakov, Horakov ia drugih prebivalcev češkega ozemlja. Sad češke Barodopisae razstave je Narodopisai muzej v Pragi. Zakaj bi se tudi rai spodnještajerski Sloveaci ae osokolili ia ustanovili našemu nZgodoviaskemu društvu" aarodopisaega rauzeja? 0 potrebi ia veliki kultnrni vrednosti takega muzeja ai treba izgubiti niti besede, ker smo v tem vsi enakega naziranja. Najlepši začetek pa bi 86 storil z aabiraajem aaših aarodnih noš! Tako aabiranje je t gmotaem oziru aajlažje in bi aašlo med Ijudstrom tudi največ zaaimanja ia sodelovaaja. Ia tudi skiajai čas je za aarodae noše, da jih zbiramo in hranjmo, sicer bo prepozao! Ako bi bil ta korak storjen, vzbudilo bi se polagoma zanimaaje tudi za vse druge panoge aarodopisja. BZgodovinsko društvo" za slo?easki Štajer je mlado in aima sredstev, da bi samo vzelo v roke aabiraaje aarodaih aoš. Zato je potrebao, da vsak okraj sam začae svoje aarodae noše po aavodilih ^Zgodov. društva" aabirati in jib da potem društvu hraaiti. Za narodopisno razstavo \ Pragi, ki je imela naraen, ustanoviti narodopisni niuzej, se je priredilo po posameznih okrajih blizo 200 razstavie ia aa tisoče narodopisnih sbodov. Samo dijaki so priredili okoli 1400 takih shodov. Da se omoguči razstara ia ustanovi rnuzej, za to je deloval nazadaje ia se zanimal ves češki narod! če t počitnicah prihajajo potovalci iz drugib dežel v aaša mesta Maribor, Ptuj ia Celje. kaj jim aaj pokažemo slovenekega ? Edino lepe stavbe Narodaih domov, a v ajih? Pleeao d?orano, ia eno, dve sobaai — za pitjel Ali je to vse naše kulturao delo? če ima peščica spodaještajerskih reaegatov t r i <§e dokaj zanimive muzeje, bi pol milijoaa epodnježtajerskih Slovencev vendar labko imeli ia Tzdrževali vsaj e a muzej! Za ustanovitev spodnještajerskega slovenskega muzeja začaimo delovati z nabiraajem naših aarodaih aoš. Za to je treba seveda precej idealnega narodnega aavdušeaja ia resnobnega dela. Ia ker se ta dra predpogoja nabajata osobito ia gotovo pri aašem vseučiliščaem d.ijaštvu, bogoslovnem in posvetnem, obračamo se do njega, naj oao vzame po navodilih. ki jib bo dobilo aa željo pri BZgodoviaskem društvu", z nabiraajem narodnih aoš ia ako se da, tudi drugih narodopisnik pred metov. Za stroške se mu ai bati 1 Naše na rodno razumaištvo je ? takih rečeh radodarao z nasveti ia denarjem! Naša probujeaa kmetska mladina pa mu bo aajboljša in najpridaejša pomagalka pri iskaaju po stvareh na rodopisae vredaosti. Kako č&stao bi bilo za nas spodaještajerske Slovence, ako bi že v prihodnjih počitaicab bili povabljeni aa kako okrajao, četudi še tako skromao narodopisno razstavico! Spozaavajmo bolj svoj narod, da ga bomo bolj ljubili. Dokažimo svetu, da zares stojimo v vrstah omikaaih aarodov!