C IT ATE uri! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
B*eoteretf m S*e*nd CUu Matter September Zfith. 194« at Um Pot Office a* Ne« lork. N. V., under Act of Cwvreaa of March 3rd, 1879.
2A NEKAJ VEČ KOT	«
na dan dobivate ,	•
C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (izvzemžt sobot, nedelj in pnunikor
ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA
Ko. 80 — Štev. 80
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 23, 1942 — ČETRTEK, 23. APRILA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
NEMCI STRELJAJO TALCE
VČERAJ SO NEMCI V PARIZU ZOPET VSTRELILI 15 FRANCOSKIH TALCEV. — V ENEM TEDNU JE BILO ZARADI SABOTAŽE IN ZARADI NAPADOV NA NEMŠKE VOJAKE VSTRELJENIH NAD STO TALCEV. — Včeraj je bilo naznanjeno, da je bilo vstre-1 jenih 15 talcev, eno prejšnje poročilo pa je naznanilo neznano število usmrčenj.
KAKŠNA JE RUSKA FRONTA?
Nek časnikarski pororvalee, ki iti je z aeroplanom ogledal rusko fronto poroča, da je pokrajina naslednja:
KAVKAZ: trda in suha zemlja pod gorkim »oneem. POKRAJINA Olt VOLGI, V JUŽNI UKRAJINI: trda, toda mrzli vetrovi ohljajo sonce.
VOLGA V GORENJI I KRAJINI: blato in vo«l» VOLGA NA OSRKIINJI FRONTI: Se h«to pa tam nekoliko snega in ledu, ki pa *e naglo taja.
Samo na skrajnem severu in v okolici Leningrada si-zima &e drži in ravno tukaj ho v teku največji boji.
Obenem pa je bilo tudi naznanjeno, da bo moralo umreti 115 talcev, ako napadalci na vojake iu sabotažniki niso iaručeni nemškim zasednim oblastim, in sicer jih bo danes vstreljenih v Rouenu 80, ker je (bil iztirjen nemški vojaški vlak in je bilo ubitih 44 vojakov, v Parizu pa bo 2tJ. aprila vstreljenih 15 talcev, 29. aprila pa 20.
Iz Ilouena bo kfai>e» deportiranih 1000, iz Pariza pa jih bo 500 poslanih v delavska taborišča v vzhodni Evropi.
Smrtne obsodbe podpisuje vojaški podgoverner v zasedeni Franciji general Ernst. von Sehaimrtnirff.
FRANCOSKI DIPLOMATI ODSTOPAJO
Ker se je francoska vltfJa v Viehvju vklonila Hitlerju in ker je Pierre Laval stopil na čelo vlade, je pri poslaništvu v Washmgtonu več visok i li uradnikov odstopilo. Svoj odstop je včeraj poslaniku Gasitonu Henry-Haven naznanilo pet uradnikov in sicer:
Leon Maivhal. poslaniški svetnik; Baron James Bae-	BH ■■	^H
yens, prvi tajnik poslaništva; pdJkoimil Andre Fiot;	«?va fronta je
i v lordski zbornici Ioni Sel-
Commandos v akciji
Včeraj zjutraj so angleški commandos napadli francosko obal v bližini Boulogne ter so pregnali Nemce, ki so stra-žili obrežje, po dveh urah pa so se zopet umaknili.
Vojno poveljstvo naznanja, da so Commandos po napadu na St, Nazaire letali nad francoskim obrežjem ter preizkušali nemške obrambne postojanke in nabirali vojaške infor-
'oja.-maeije.
V uradnih krojili v Londonu je .še vedno mnogo govorjenja o morebitnem vpadu ameriških in angleških armad v Franci jo in uradno je ibila sporočeno, da Nemci v Franciji zelo utrjujejo razne kraje, kjer pričakujejo vpad.
Na zahtevo mnogih poslancev, da naj Anglija bolj tesno sodeluje z Rusijo in da se naj
^.tienne Burin des Roziers, atašej; Charles Benoi L rav natelj urada za šifrirano pisavo.
Benoit m Fiot sta »bila v Ameriki nad "JO let, vsled česar je bilo mogoče pričakovati, da se bosta odpovedala svo-
ifoorne v imenu vlade rekel, da
Cene bodo "zmrznjene"
Iz zanesljivega vira je prišlo poročilo, da bo vlada v namenu, da prepreči inflacijo, v torek razglasila, da bodo vse cene "zmrznjene" na podlagi višine v marcu.
Tovarniške defoclo
jo bilo mnogo razpravljano o vpadu v Francijo ob času obiska generala (icorgea C. Mar-shalla, šefa ameriškega generalnega štaba v Londonu.
Lord Selborue je priznal, da bi ibLl tak vpad v zvezi z rusko fronto velikega pomena, toda o tem se morajo dogovoriti London, Washington in Moskva.
Ministrstvo za gospodarsko vojno je naznanilo, da se Nemci tako zelo boje napadov commandos, da so zasegli polovico francoskemu pridcll-a cementa, da ž njim gradijo utrdbe ob obali. Nemci porabijo nad nii-Ijon ton francoskega cementa za svojo obrambo.
ji služjbi, toda odwtop March a- pa
T:; »a barona Haevensa je zelo
značilen.
Vsi Štirje uradniki so odstopili samo iz protesta, ker je Laval prevzel vodstvo vlade. Časnikarji, ki so vprašali v poslaništvu, so prejeli prijazna pojasnila.
Uradniki v Washington*! kažejo veliko zadovoljstvo nad tem, da so najvišji uradniki pri francoskem poslaništvu skrajno nezadovoljni z izpre-niembo v francosflri vladi. Splošno mnenje je naslednje — "Ako celo diplomati, ki jih je vlada sama ižbrala, ne morejo prebaviti sramotne kapitulacije, kaj pa naj o tetn misli francoski narod!"
In po v»em Washingtonu se je razširilo upanje in prepričanje, da se francoski narod, ne glede na to, kaj bo delala vlada, ne bo pokoril nemeškim poveljem in nI t i mat umom in bo lojalno podpiral združene narode, kadarkoli odpro drugo fronto v zapadni Evropi.
Barona Bnevensa ni bilo mogoče najti niti v poslaništvu,
niti v njegovem stanovanju, toda MarChal je naravnost rekel
j NACUI IN TAJNA
Kareliji i VOJNA NA BAT .KANU
1 - ■ *
eem.
BOJI NA FINSKEM
Ruska armada na
, < la je rajše od sto pil," kako r !-je d^ilu velika oj^nja, ter j Carigrad, 11. iiprila. (Tiie bi služil pod nemškim hlap- takoj Prvem lla^adu Pre~ »Christian JScience Monitor, iz
r jtma iinsko črto na dveh kra- poročila g. DercnTPatinor-a.) i jih. Finci, ki so hoteli zadrža-1 "Po verodostojnih vesteh z Lavala so Nemci dolocMli,-' |ti Ru,0 2a vsako ceno, so ime--Balkana so se narodi na Halje rekel, da bo držal b rancijo }i velike izgube.	kanu začeli dvigati proti suro-v pokor-mu Jaz pa ne morem | KoL pravi -Pravda", so Ru-'vim metodam Hhmnlerjevega
si s pomočjo tankov in artile- (jestapo-a itn zJbirati v dobro rije preftnfi nemško črto na o- organizirana tajna društva:
poti povelji takega človeka služiti v francoski vnanji službi."
Franooski generalni konzul r Now Vorku Armand Marie Jacques d'Aumale je v svojem uradu rekel, da nima nika'ke izjave in da mora vse tozadevne izjave dati poslaništvo v Wa^iingtonu.
V čakalnici pred uradom francoskega generalnega konzula stoji na straži newyorski policist, ki pa je rekel, da se tani nahaja vedno policist, odkar je padla Francija.
Jean Marcadet, trgovski a-tašej pri francoskem poslaništvu, ni hotel sprejeti časnikarskega poročevalca in mu je poslal sporočilo, <1 a je v časopisih bral o o<ktopu »tirih francoskih poslaniških uradnikih, da pa nima o tem ničesar povedati.
srednji fronti in se polastili 40 utrjenih krajev. Na skrajnem severu se Rusi
Jugo slo van ska V-etn iška o rga-nizacija je sama po sebi tajna družba, ki je organizirana po
poslužujejo daljnega dneva in vsem jugoslovanskem ozemlju so poslali v boj dve gorski di-'fcn celo v Beogradu, ki so ga vjziji, ki sta mirovali vso zi- Wedle nacijske čete, mladi ro-mo. Rusi so na gore spravili doljubi prihajajo v zvezo z a-svoje topove, ki so jih vlekli Wiiti generala Draža Mihajlo-
Samo moj firer ve . . .
Holandska podmornica je torpedirala hA nemški trgovski parni k ter vjela posadko s kapitanom. Nato pa je holand-ski poveljnik jiodmornice pričel izpru»evati nemškega kapitana.
4'Kako dolgo »te bili že na morju?" vpraša.
"To ve samo moj firer," odvrne Nemec.
"Kam ste bili namenjeni?"
"To ve samo moj firer."
In tako je nemški, kapitan odgovarjal na vsa vprašanja. Slednjič pa ga holaiuMki kapitan vpraša:
"Kdo pa je tvoj oče'"
amojedoki psi na saneh ter so pričeli streljati na nemške postojanke. Vnel se je ljut boj, ki je trajal tri dni, dokler ni bil v globoftd soteski zajet bataljon nemških planinskih lovcev. Nato so Rusi prebili obrambo ter posamezne nemške oddelke, napadli s stormoviki, ki so streljali na Nemce s topovi in strojnicami. Štirikrat so Nemci poskusili polastiti se izgubljenih postojank, pa vselej 4.0 bili vrženi nazaj.
viča m se vpisujejo v njegovo narodno vojsko.
Kvizlinški general Milan Ne-dič in nemške olblasti so napravili vse, *kar je bilo ntogoče, da bi zadušili čet nilsko delavnost v Beogradu, a vse do sedaj so imena Mihajlovičevih agentov v Beogradu ostala tajna . .
— iz urada JIO.
cene, cene na in cene na drobno bo razglasil administrator za cene Leon Henderson v torek.
Teden pozneje pa bo predsednik Roosevelt naznanil posebne odre* foe, po katerih cen ne bo dovoljeno zvišati.
Zatem pa pride racjoniranje niznih potri<bščin in za sedaj samo za sladkor in gasolin. Za sladkor bodo izdane nakaznice, na katere ilx> mogoče sladkor kupovati od o. pa do 16. utaja, in ibo mogoče kupiti en funt sladkorja za vsako osebo v družini. Potem pa "bodo izdane nakaznice v naslednjih dobah : od 17—30 maja, od 31. maja do 13. junija i.11 od 14. junija tlo 27. junija.
Te nakaznice se bodo dobile po šolah.
Hoteli in restavracije bodo dobile samo polovico sladkorja, kot lansko leto, slaščičarne pa 70 odstotkov.
Raci jo ni ran je gasolina v 17 vzhodnih državah pa pride v veljavo <35. -maj« ^ 9a bodo privatni avtomolnlrsti dobili 2 in pol galoni do 5 galon na teden.
Urad za določevanje cen pa je naznanil, da bo to raeijoni-ranje samo začasno in da bo prišlo splošno racijoniranje v veljavo okoli 1. julija.
Poročila z vzhodne fronte
Japonci so zopet vdrli v petrolejska polja v Burmi ter se zopet polastili Jenangjaunga, Kitajci pa, ki so bili prejšnji teden poslani, da pomagajo Angležem umakniti se iz pasti, zadržujejo Japonce, da se morejo Angleži umakniti proti severu.
Poročilo iz Burme pravi, tla ' so Japoiu-i z močnim protinapadom prisilili Kitajce, da so se umaknili in da so v teku boji v Jenangjangu in njegovi okolici. Jenangjaimg, ki se 11a-
VESTI IZ "NEODVISNE"
Poroča Jugoslovanski Informacijski Center v New Yor-ku:
ha'a »-redi > trolc'sikc-a > l"a 1 Dne 26. februarja je govo-' * . ' . , " '. ,ril na radiu v "saiboru" mar-
so Angleži pred teunom zazgali i -	• • - •. 1
1 .....	, , . aal Kvatermk in izjavil, da je
111 v njem nnu-idi vse i>etrolej-	, ... ,	. ,
j 011 v zadnjih 800 letih prvi hrvatski "vojni minister." Po-■ tem je nadaljeval: " L'stvarjenje naše vojske je bilo mogoče samo s podporo naših velikih
HfHf	in
gjannga,
njem uničili vse petrolej ■ke naprave, sedaj pa je že zopet v japonskih rokah.
Poročilo dalje pravi, da so se umaknili čez reko Pinčaung,
nekaj milj severno od Jena 11-1	.	. _ „. . ,
J xt- 1.-1-	zaveznikov, zlasti 'iirerja'
toda izgubili -so ne- . . . . . . .	. tluce-a.
kaj vojakov in vojnega mater
ala Ko o c l inotu i prvič Delegacija Paveličevega 'sa-
polastili0 Jeimngjaungi s o i^Vv kateri tud.i Angležem zaprti pot za mn\k »xk Dosen in zunanji minister
proti severu, nakar so Kitajci :^kavie, je obokala nem^cega >od poveljstvom generala Stili- ^Ulika m mu izročila tople 'vol la vda rili s' severa, odprli r^rave in zelje za Hitlerjevo
Angležem pot in so Japonce
ARETACIJE NA MADAGASKARJU
Na povelje Pierre Lavala so pričele francoske oblasti na
Poškodovan tanker prišel
Včeraj je na kvarantinsko postajo pred newyorakim pri- j Madagaskarju v Indijskem stan išče m dospel argentinski oceanu ob vzhodni obali Afrike tanker Victoria, ki ga je na vo- preganjati iu zapirati "svobo-žnji zadel torpinlo, ali pa je za dne Francoze." del ob plavajočo mino. Na kro-I Odkar so prišli Japonci v vu je bilo 39 mož posadke in Indijski ocean, je francoska kapitan ni niti ve<lel, ali je bii'poHcija na povelje nemškega k<lo ranjen.	gestapa aretirala več &to pri-
Iz Washngtona je dospel stažev generala De Gaullea. argentinski mornariški atašej Kdorkoli kaj reče proti Japon-
kap'.t4in Alberto Brunet, da iz-] praša poveljnika Victor i je kapitana Felixa Salomone in da dožene, kaj je poškodovalo tan-I ker.
Tanker Victoria je odplud 12. marca iz Buenos Aires proti i New Yorku in da bi ga vsaka (osi.^ka podmornica ali bojna
Samo moj firer ..." je pri- ladja spoznala, da je nevtra Čel, nato pa se je zavedel, da ion, je -vozil ponoči popolnoma
vskli- . «i7flv»tlion in nor! hrcrentisnsko
govori nmraiost in je knil: "Donnersretter!"
razm-etljen in pod argentinsko zastavo.
ceni ali proti Nemcem, je takoj aretiran. Med aretiranimi je tudi tajnik (generaln>eiga go-vernerja.
Generalni govemer Mada-^askarjii je Armand Annot, ki je zvest sluga vlade v Vichy j 11 in odreja aretacije de Gau;11e-jevih pristašev. Višji uradniki so večinoma zvesti svoji vladi, nižji uslužlbenci pa kažejo odločno nalklonjenost do generala De Gaullea.
Ameriški ujetniki na Japonskem
.Taponsko vojaško poveljstvo 11a Filipinih je naznanilo, da je bilo do sedaj vjetili 62,600 ameriških in filipinskih častnikov in vojakov. Med temi je 10,600 Amerikaneev, od katerih jhh je 1600 v -bolnišnicah, 52,COO pa je Filipincev.
Skof Berggrav zaprt
Skof Eivind J. Bergfrav, primat norveške protestantske cerkve, je še vedno zaprt v neznanem kraju, četudi je bil izpuščen iz zapora v Bretvedtu.
Stoekholmski list "Svenska Djig'bladet" porot'a, da mu ni bilo dovoljeno vrniti se v Oslo, kjer je sedež njegove škofije in da je na'odre<ibo Quislinga zaporu, kjer ni nikomur dovoljeno ga obiskati.
Njegova aretacija je bila vrhunec njegovega srditega boja proti Hitlerju in njegovim na-jetežem, ki so hoteli spraviti poti isvojo Oblast duhobno življenje na Norveškem.
Četnisko delovanje v okolici Petrove Gore
Washington, v aprilu (JIC) — Tukajšnji krogi so prejeli iz diplomatskih virov vesti o krvavi bitki med če 111 Vi in za-sedno vojsko pri Petrovi gori v Hrvatski, kjer je^ na obeh straneh padlo nmogo <sto vojakov. Isto poročilo navaja, da :.o četniiki pocfnali na mnogih mestih v zrak žitleznlško progo med Karlovccm in Petrinjo.
Požar na mehiški železniški postaji
V glavnem mestu Mehike je nastal velik požar na glavni železniški postaji. Šlkoda znaša več stotiaoč dolarjev.
pregnali iz mesta.
Amerikanci na Panaju se umikajo
Vojni department naznanja, da se Amerikanci in Filipinci na otoku Panayu lx>re proti mnogo močnejšim Japoncem in da -so bili primorani umaikniti se v gorati pokrajini okoli Lambnnao.
Japonci tudi napadajo ameriške postojanke v Antique, v zapadni provinci Panaya in vse kaže, da Japonci silijo sedaj proti otoku Negrosu, nad katerega so že prileteli poizvedovalni aeroplani.
Japonska postojanka bombardirana
General MacA rt bur naznanja iz svojega glavnega stana, da so avstralski in ameriški aeroplani napadli japonsko postojanko v Raibamln in je pričelo več vojaških poslopij goreti. Izstrelili so tudi štiri ja-
zdravje in bodočnost neiitške-ga imperija. Potem je delegacija obiskala italijanskega poslanika, ki ga hrvatski tisk i-menuje 'ambasador' . . .
'Poglavnik' Pavelič je pri proslavi obletnice vkorakanja nemškili čet v Zagreb odlikoval maršala Goeringa z najvišjim hrvatskim odi i!k o vanj eni in mu zraven še poslal brzojavno čestitko . . .
Hrvatski Paveličev tisk imenuje četnike 'komunisti' 111 pravi, da so izvršili, nmogo zločinov v bližini Petrove gore. Zdaj trdijo, da so jih razgna-li in rešili mi rod pred "komunističnim divjanjem" . . .
ponske aeroplane, ki so napadli Port Moresby na Novi Gui-neji.
Pri napadu na Rabaul na Britain otoku so letalci vzeli na cilj pristaniške naprave 4n vojiiška poslopja in letalci so videii velike požare, ko so se vračali na svoje letališče.
RUSKI OSTROSTRELCI PREŽIJO NA NEMCE
Gorenja slika je bila v Ameriko poslana po radio in kaže ruske vojake v belih uniformah,
ko skušajo pregnati Nemce iz ne&e vasi.
V VASI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI SE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — K OT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE N.JROČI?
"GLAS NARODA" — Ne« York
THURSDAY, APRIL 23, 1942
VSTAKOVLJEN LETA ttf*
"GLAS NARODA
PB09LP) i
99
(lOICi
OVM0 ud PobUabed by Slereale P•Utahlv Cifrit, (A Oarporatb*). fruk 8Uiw, Prudent; X. Lapaba. See. — PUce of baslnea« of tki Mrporatlo* u« tMmM Of above officer«: 21« WB8T 18th ""	NEW I OB*, N. Y.
49 th Year
"Wlae Karoda" la Uanaa mrmrj day except Saturday«, Bondaya and Holiday a. BabacrlpUoa Xaarly H-—. Adrertiiefoent on
Sa eelo leto valja llat aa Asaeriko la Kanado $8.— : aa pol lata m tetrt lata «1.10. — Za New York aa celo leto 17.— ; aa pol lata 9SJ«. Sa laaaesMCTO aa oalo lato 97>-; aa pol lata «8.00.
■HNaa Naroda" tabaja vaaki dan Imun«! aobot nedelj In praanlkor.
•ULAI NARODA," 11«
WIST )M STRUT, NEW CHelaea 1-1141
IOBB, H. X.
PROGLAS
UDEUŽfeNJA JUGOSLOVANSKIH AMERIČANOV
(Uniop pf Yugoslav American^)

ITALIJANI RAZSTRELILI SPOMENIKE V LJUBLJANI
(Izvirno poročilo iz Ljubljane.)
Takoj po prihodu italijanske vojslke so Italijani zalite vali odsfrrtanitev "srbskih" spomenikov v Ljubljani-Mislili so pri tem na spomenik kralja Petra I. pred magistratom, spomenik kralja Aleksandra v Z vez/ti, njegov spomeniik na Vi<t*u itd.
"Visoki Komisar'* O ravioli je naročil me-sftheimi svetu ljubljanskemu, tki spomenike odstrani. Tega pa ni storil naravnost, ampaik po oviinkhi. Ta korak je v popolnem skladu z italijanskim značajem in metodami, ki z njimi vi alia .j o Lahi v "Provincia Liibiaina". Mestni svet rti smel omeniti, da je to naročilo prišlo od komisarja. Treba je bilo, da mestni svet naredii ta sklep -'sam od sebe5
Italijani so iforej hoteli imeti pri vsem tem "čislte roke.." Grazioli se je hotel v Rimu pobahati, da Slovenci >ami <J:H sebe podirajo spomenike, brez vsakega pritiska od strani Italijanov. To bi bil za Lahe lep "dokaz", da so Slovenci proti Srbom. . .
Toda ljubljanski mestni svet se zahtevi Gra«iolija ni vdal. Tako so Ibili še v mesecu juliju vsi spomeniki na svojih mestih.
V prvi polovici julija se je vršila seja mestnega sveta. XemiH'oma se je pojavil na seji sam Grazioli, nenapovedan in nepričakovan. Seveda je prišel s pripravljenim govorom.
In njegov govor je energično zahteval odsitirawitev spomenikov, "srbskih" spomenikov. "Obljubil sem vam, da bom čuval slovenski jezik, slovenske šege in navade, nisem vam pa obljubil, *ia bom čuval spomenike srbskih
kraljev. . ." Od tu naprej je pa že mak) popustil: "Naj-mainšj, kar morem zahtevati, je to, da spravite spomenike vsaj v kak muzej."
Dodal je še: "Na Vidov dan se je zgdiilo, da sta dve gospodični položili venec pred Aleksandrov spomenik. Obe sem dal takoj izgnati v Srbijo. Tako Ibo šel v Srbijo vsa,-kjlo, ki bi na podoben način kazal, da so mu ti spomeniki pri srcu. Dam vam en mesec časa, da spomeniki izginejo."
Po tem govoru je mogočoii mož odšel.
Mesec julij je minil, spomeniki so pa še vedno stali na svojih mestih. Profti koncu meseca je še enkrat kategorično aahetval, da se spomeniki odstranijo. Mestni svet se še vedno ni vti&l, zato je Grazioli odločil:
"Če nočete sami narediti tega, bom storil jaz.*'
Se isti večer so italijanski vojaki obkolili Zvezdo, kjer je *tad spomenik kralja Aleksandra. Postavili so sUrojnice vse okrog, pripeljali vojaške avtomobile z orodjem in pričeli podirati spomenike. Ves prostor okoli spomenika so poprej ograjiiLi z visokimi plankami, da ni mogel nihče videti, kako pada spomenik. Bil je iz brona, delo slovenskega kiparja Dolinarja. Aleksandrov kip sam so razbili, podistave pa razstrelili. Z delom so pričeli ponoči, trajalo je pa nekaj tdni in ves čas je bila Zvezda zastražena s strojnicami.
Kip kralja Petra pred magistratom je bil iz podpe-Škega mramorja. Tega so razstrelili. Ljudje so se ustavljali tam okoli in pobirali koščke kamna, da si jih hranijo za spomin. Ifrfolijani so pa padali po njih, odvzemali jim kamenčke in jih po vrhu še kaznovali.
Razburjenje ljudstva je bilo tiste dni ogromno. Prišlo bi bik* brez dvoma do velikih izgredov, toda pomisliti je treba, da je v Ljubljani preko 60,000 italijanskih vojakov. Skoraj na vsakega domačina prldfc po eden. Ravno zato jo pa treba dati mestnemu svetu toliko veeje priznanje. Ni klonil, ni se vdal ne grožnjam, ne sili.	-
Slovenci v Ljubljani so videli v svojih kraljevih spomenikih simbol svojega jugoslovaaiskcjga prepričanja! Z odporom proti laškim zahtevam so manifestirali za Jugoslavijo. Uporalbdli so priliko, ki jim je ibila dana, da so Lahom pokazala svojo zvestobo in ljubezen do Jugoslavije in njenih predstavnikov. In uporabili so jo izvrstno. -
— Iz urada Jugosl. Inf. Centra/
V zgodovini človeštva pride jo jo časi, v katerih so meseci in leta važnejši za bodočnost naroda, kakor stoletja v drugih zgodovinskih epobah. In v takih časih je odgovornost vsakega naroda in vsakega poedinca neizmerno velika, od njih zavisi njihova lastna sodba m sodba človeštva.
Danes doživljamo tako zgodovinarko dobo. Danes je ves svet v velikanski boi^bi: na eni stranr svoboda in bratstvo, napredek in socijahia pravica — na drugi nacijonalno suženjstvo, tiranstvo, beda in teptanje vseh človeških pravic.
Na strani ropa in tiranije &o sile Osišča z nacizmom in fašizmom.
Na drugi strani so vsi svobodoljubni narodi. Na ti strani je v težki borbi tudi naša velika domovina!—!Z/drnžene Države Ameriške.
V tem boju je vsak Američan dolžan dati vse svoje moči za varstvo m zmago svoje domovine. In s tem bojem moramo biti med prvimi mi, Američani j ugoslovenskega porekla. Za to imamo važne razloge.
Nas veže ne samo dolžnost napram naši domovini Ameriki, nego vsa naša zgodovina, naša tradicija in naši spomini. T-o nam nalagajo interesi naroda, iz katerega smo, iki vodi danes krvavo osvobodilno borbo proti našim skupnim sovražnikom. To nfltn veleva tradicija in spomin, ki nas veeeta z vsemi slovanskimi narodi: ti so danes pod vodstvom ruskega naroda v junaški borbi proti sovražnikom človeštva, proti sovražnikom naše domovine, velike demokratske Amerike.
Zato se mi združujemo z na raenom:
da na temelju teh principov združimo vse izseljene Jugoslovane: Srbe, Hrvate in Slovence; da združeni očistimo svoje vrste in dokažemo svetu, da
Prezidij: Frank Kerže, Kle-ment Miaracič, Pavao Peric;
(Tajništvo: Srdja Priča;
Pom. tajnik: Anton Zuvič;
Blaga jništvo:
Marie Piljurevic;
stoje Jugoslovani složno in odločno viboju proti sovražnikom demokracije: fašizmu in nacizmu vseh vrst;
da z vsemi silami pomagamo pri obrambi in boju naše domovine Amerike, dokler ne zmagamo;
da pomagamo vsem organizacijam in podpremo vse akcije, katere imajo namen pomagati in braniti našo domovino in zaeno pomoč vsem našim zaveznikom;
da svojcem pomagamo v boju za svobodo vseh južnih Slovanov izpod jarma naših sovražnikov, zaeno proglašamo, da je edina rešitev za Jugoslovane v slogi, edinstvn in skupni bodočnosti;
da kot Američani slovanskega porekla doprinesemo čim boljše poznavanje in razume vanje uveh velikih svetov, katera se danes borita skupno za boljšo bodočnost človeštva— to je: ameriškega in slovanske
ga sveta. V ta namen hočemo sodelovati v tesnem stiku z o-stalimi brati slovanskega porekla.
Smatramo, da moremo edi-nole s skupnim, složnim delom pritegniti za aktivno delo vse one, ki so danes neaktivni in neorganizovanL Tako bomo največ pripomogli pri izvrševanju nalog, katere so danes pred demokratskim svetom.
Na, podlagi teh principov smo se združili) mi, Američani jugoslovanskega porekla, predstavniki petdesetih naših organizacij iz New York a ki okolice, dne 15. februarja 1942 in smo izvolili svoj skupni, Centralni! odbor.
Vabimo i ostale ibrate v Združenih Državah, da potoni svojih društev fckličejo 'konference vseh krajevnih ali okrožnih organizacij in da zfcero na njih skupni Centralni odbor v namen edinstvenega patriotic ne ga dela.
Odbor: Lazar Balic, Mary Bortl, Nedjeljko Butat, Ivan Červenka, Anton Cvetkovich, Anton Ivančič, Širne Juretič, Harry M. J ust iz, Mato Kueer, Jožo Markov, Jovan M uši kič, Danica Nikčevič, Anton Šin-tič, Marv Vidošič, (NBhajlo Vufcčevie.
in aja^T n» plottafa
Terertak* Polka
Na planinca*—TalCek Str. M STB in DUQUB8N« UNIVERSITY TMOtUCA — ttv. M 571
Za ta*, cenik ln cene plag£ m obrnite na: JOHN MARS ICH Inc. MS Wat 42nd Street, New York
Peter Zgaga
___n )i • - ■ _______
™ »	> ■iV^",.-
PISMO iS BOLJfZgyreB
i,". /. r m %j At i kr n£.■
Tajniški naslov: -
SRDJA PRIGA, 354 W. 17th&t., New York City. — Tel. CHelsea 2-8019.
Dodatek
Strahote v Jugoslaviji
Bern, 1-i. marca, — Nemški liset "Wiener TafcfbIaftT\ 'ki izhaja na Dunaju, poroča, da je sarajevska policija prijela trideset oseb, ki so ponoči delale sabotažo in se borile na strani četnilkov, podnevi pa delali v
tovarnah. Urednik "Wiener Tagblatt"-a v uvodniku poziva k miru. V neki radijski oddaji pa je dejal, da " plačani a-geuti Moskve in Londona po-sktlšajo Srbijp preplaviti s
krvjo." ;;v... . . CJIC.)
Ta proglas je vzprejela soglasno ljudska skupščina v nedeljo dne 29. marca, na kateri je bilo nad tisoč ljudi Nastopi-Ti so trije ministri jugoslovanske vlade in pa znani virtuoz Z3atko Balokovič. Govorili so tudi člani odbora. Za pokritje stroškov skup&čme in za na-daljno delo se je nabralo $400. prostovoljnih prispevkov.
Bratje, New York je pokazal pot, zdaj je na vas, da mu sledite. V vsaki jugoslovanski naselbini skličite enake shode, vzprejmite ta prqglas in s<poro-čLte nam. Ko bo vež naselbin orgamaovanih, bomo sklicali veliki narodni svet, ki se bo podrobneje pečal z vsemi problemi na&ega naroda.
Čas je kratek, zato hitite. Leto je inmiilo, odkar je padla Jugoslavija, a do danes nismo imeli nobenega večjega vzajemnega dela. In vendar je tako 3*ujno, da delamo.
Dolgo smo čakali podobnega gibanja, misleč, da bo velika tragedija naše domovine odprla oči in glavo. A kaj *>mo dočakali* ^Tisti, ki bi imet voditi narod, misli jo nase in na lastna korita. Iz grehov preteklosti kujejo svojo bodočnost, ne narodovo.
Narod jugoslvansfei je zdTav. Devet desetin v šefa je za skup-
nost, edinost in slogo. Narod ve, da je minila doba majhnega Človeka, majhnega podjetja, in majhnega naroda. Na Balkanu imamo pet slovanskih vej: Srbe, Hrvate, Slovence, Bolgare m Macedonoe. Vsi skupaj smo in moramo biti eno. In tudi bomo, če bo odločal—narod.
Resna je »stvarnost za našo nekdanjo domovino. Če narod sam ne prime v roke svoje usode, če si narod sam ne postavi temeljev svoje bodočnosti, bomo ia^nbili vse.
Delajte, bratje, dokler je čas. Naša domovina je sicer Amerika, a nam ne more in ne sme biti vsejedno, kako se godi tistim, s katerimi srno povečani s krvjo, tradicijo in jezikom. Ne čakajte na druge, ker drugih nL In če so, igrajo vloge pete ko-lone. _
Sklicite narod povsod v skupine, govorite ž njim in dosegli boste tisto, kar smo dosegli mi, v New Yorku: soglasno podporo vsemu, kar vodi južne Slo-vaue T skupnost, edinost ia složno, bratsko bodočnost.
Frank Kerže.
NB. — Zgorajšnji "Proglas" imamo tiskan v treh jezikih: v angleščini, srbo-hrvaOekii in alovensohii._ Pilite ponj, če ga rabite, ga dobite zastonj.
Janko N. Rogelj:
STORIMO SVOJO DOLŽNOST.
Nadalje so darovali za JPO slov. sekcijo sledeči :
Po $2.00: Anna Princ, Prank Mohle. Oulig Groceires Market John Bubkovieh Jr., John Ku-kar, Andi. Princ, Mike Grego-rieh. Jos. Golob, Fr. Miklicb, Jo.s Miiin, Ivan Primož, Mjatt Kolar. Jos. Babnik, 5V. Jager, Jos. Zabulkovvc, Pet tir Rrajdich Joe Pechak, Fr. Stark, Joe Hb-flhcvar. Rose Skender, Mark Vovoda, TIr. Okni, John Snyder Val. Maher, Jott. Atntz. Ant M-edved, Fr. Koehovar, Anton Rebol, Adolph Tenko, Ant. No-valk, John Pavchek, Fr. Javor-nSk, John Tekavec. St. Boite, Joe Zupančič, Ivan Gorsich, B. Kern, Francos Tom.«ich, Mike Graibjan.
!Po $1.50: Wm. Oulig, Frank Femie. Frances G rebentr, Jos. Težak. K. Mi«mafch, Anna But-kovipeh, Jof*. Gcnnik John Zupančič.
Po $1.25: Zupančič, Andrew Zupančič.
Po $1.00: Geo. Rawfcigb, Ro-Adamidi, Mayr Godec, Katt Knap, Khtzma Grishant Joseph Fir. John Janmik Sr. M»ry Božič, John Starasinieb, E. Carlson, Frances Krepenc, P. Peree, Angela Grebene. Josephine G Angela Grebene, Fr.. Rkgro. Josephine Glavič, Ant. Glach, A. Knafele, St. Šajn, Mary Zupančič, A'nt. Helac- Barbara Kar-liniger. Albert Evans, Jaws Sfcupnik Jr., Anna Škof, Angela Kenik, Lud. Princ, ita<ry Hren. John Papish, Miarv Perše, Peter Čulig Jr_ Kari Mežnar. J. Sterk, Joe Grahek. Josephine Bnufanjak, Louis Zpbeck, Joe Mienein, Frances Gregoricb, Fr, Petkovsefld, Mary Kogovaek Jeimy Ogulin. Tir. Blatn?k, L. Pieerehio, Rose Egan, Amelia RlcKjhevaT, Mary Zupančič, Jos. Bengles, John Perko. Rud. Tron tel. Fr. Garvas, Joe Pele, Frances Hribar. Louis Kasteiic, Joe Krai Fred Steric, John Kernc, Jack Papitsh, Fr. Jordan. Louis Lesar, Jemrv Simonieh, Mary Kalbazen, James Papish, Anna Stuzinski. Jack Novak. Frances [Pavčkih, Ant. Golotb Sr. A. Golob Jr. Mary Miismash, Joe Znidarsič, Mary Babnik, Anna PfffckovJšeik Rose Bambich Joe, Melhle, Mary Papisb, John Prijatelj, Nidk Mihalco, Jobn Petek Viktor Plut. Jos. Godec- J. Papish St., Jos. Obrien, Mary Francel, Farnoes Boltezar, J. Videč, Mary Janzel, L. Raspet. James Stmpnik Sr. Antoni a Zn-panitw.. John Hentgsraarn, Fr. Coiwtanca, Bd. Mensfnger, J. MerthaT. John Grahek Sr. John Grahek Jr., John Pavlin, John KlffnChar. John Rebo,l Alojzija Jalovec. .John Oražem, Jas. Pb-grajc, Jos. Bratina, Ant. Pre-Jesnik. Mary Hren. fVanoes Star, Katt Gemidh, Louiš Ora-7sem( Anton Gradisbar. Oskar Gorsdie, Joihn Petric, .tos. Kp-dftievax. John Gruden, P. Rus,. (Nadaljevanje prihodnjič.)
Bolničarke in zdravniki
Bolničarke nosijo belo platneno, nekoliko preko kolen segajočo uniformo, ki sicer o-čituje lepoto mladostnega sta-nikakor pa ne poudarja posameznih telesnih oblik. Na glaivi ima bolničarka beio platneno čepiso s črnimi naišivi, kateri označujejo službena leta. Po tem «e razlikuje od mladih zdravnic, katere so razo-glave.
Bolničarke po nekaterih katoliških zavodih so redovnice (usmiljenke), oblečene v črno ali rjavo raševino. Ob strani nosijo rožni venec, po prsih imajo pa vsepolno svetinje in križcev.
Z vnanjim cvetom so ob nastopu težavne sfcužbe prekinile vse stike ter se posvečajo izključno le molitvi in negi bolnikov.
Zamojdel je naposled vseeno, kdo mi streže, toda že vsaj za-zdaj raje vidim poleg sebe zdravq, naravno - rdeeetično, mlado in življenja prekipevajoče dekle, kot pa mrko usmi-ljenko, ki bi me pb vsakem svojem koraku in kretnji z rožljanjem svetinjic in rožnega venca opozarjala na Življenje ortkraj groba.
O zdravnikih ne vem dosti povedati; ker ranam izza sprejema v ta zavod samo z enim opravka.
V vsaki bolnišnici je stalno nameščenih nekaj doštudiranifc mladih zdravnikov in zdravnic,
timke grama natančno odmerjena.
Med mladimi zdravnicami imamo tudi neko Kitajko ali Mala jko, o kateri govore, da je dekle čudovitiih zanožnosti.
Sicer so pa zdravnice po večini Židovke-foegamfko iz bivše Avstrije in Nemčije, ki za silo lomijo angleščino, dočim bi za ves svet nem&ke besede javno ne spregovorile.
Bolnišnica ima najetih tudi nekaj starejših, izkušene jsib zdravnikov, ki vrše odgovornejša dela, kot naprimer manjše operaeije ter ugotavljajo značaj in vre to bolezni.
Za nevarne operacije je pa zavod v zvezi z vnanjjmi, splošno znanimi špecijalisti.
Za vsak, še tako zagoneten slučaj preskrbi uprava strokovnjaka. Če ga ne dobi v New Yorku, pač piše drugam ponj. Stroški ne pridejo pri tem vpo-štev.
Najbolje so seveda plačani sloviti kirurgi, ki znajo za svoje mojstersko delo bolnikom, kateri imajo kaj prida pod palcem, tudi primerno računa-
m.
Operacije v notranjosti lobanje se kirurg ne bo lotil izpod nekaj tisoč dolarjev.)
iZa zdravnika in dobrega kirurga mora biti človek pač že rojen. Spretnosti, naglici in prisotnosti duha se ni mogoče kar tako mimogrede naučiti.
Njegova roka mora biti nadvse sigurna. Pri operaciji ne
., . „ „ . _ sme napravSti nobene brezno-ln se praMivno ^e tetega, ce-|tre4>ne ^
sar so se v **>iah teoretično učili.
Hrano in stanovanje imajo v zavodu ter dobe na mesec nekaj dolarjev, kar je komaj za tofoalk.
Njihov poglavitni opravek je vožnja na ambulanei, da nudijo ponesrečencu kar na mestu nesreče prvo pomoč,
V bolnišnici so zaposleni v laboratoriju, čiistijo in obvezujejo rane ter odmerjajo važna zdravila, k i bi pomenila ^mrt za bolnika, če bi ne bila do sto-
@iiii!iittininiiiiiiiiniiii)ioi!RUMUg
Note i
§
PIANO-HARMON1KO ili KLAVIR
KUPUJTE
UNTED
SAVINGS BONDS in STAMPS
BREEZES OF .SPUING TIME OF BLOSSOM {Cvetni Cas)	=± 1
SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA	S
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA	s 3B
PO JEZERU K O L O	—•
OHIO TALLET SYLVIA POLKA	
tam na vrtni gredi MARIBOR WALTZ	M
SPA VAJ. MILKA MOJA OKPHAj* WALTZ	M
DBKLCINA VRTU OJ, MAfclfKA. PEGLJAJ	m
Ž1DANA MARALA (polk«) VESELI BRATCI (ma^orka)	m =?f
barCica MLADI KAPETANB	s
KO PTICI CA TA MALA ZVEDEL 8EM NEKAJ '	
DOL. 8 PLANINE
gremo "Na Štajersko
ŠTAJERlS
HAFPY POLKA ČE NA TUJEM
35 centov komad 3 za $1.
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA 1 P« 25« komad:-
Naročite pri KNJIGARNI
SLOVENIC PUBLISHING Cp. 21« Wert IStfc St, New York fe
Za na#x)ljšega ameriškega kirurga velja dr. Oarrell, čigar službo si je za jamčil Rockefeller je v Inštitut
Dr. Carrell je baje zmožen napraviti v navaden cigaretni papirček s tenko sivilo do šešt-sto šivov, ne da bi papirček količkaj raatrgal. Znan je tudi po naslednjem eksperimentu: s palcem in kazalcem prime svileno nit, vtakne prsta v dva inča široko odprtino ter napravi na niti vozelj.
Poskušajte, boate videli, če vam bo uspelo. Meni ni, in doslej še nikomur, kateremu sem to povedal, tudi ne.
Marsikdo je gotovo radoveden, če se med zdravniki- in zapeljivimi bolničarkami kdaj vname kakšno ljubavno rae-merje.
Povprečni človek bi rekel, da se, ker prežive toliko easa skupaj ter sov gotovem pogledu drug od drugega odvisnir
Na to vprašanje mi je precej točno odgovorila neka ta rojena slovenska bolničarka iz gornjega deta newyorSke države, ki je zdaj že dve leti supervi-zorica v veliki ^bolnišnici v San Franciocu.
Rekla mi je namreč:
— Včak zdravnik, mlad ali star, poročen ali samski lahko Ujame katerokoli bolničarko v svoje mreže, dcfeim mora imeti bolničarka izredne telesne ali duŽevne lastnosti ter mora rabiti vso svojo vztrajnost in tr dno voljo, predno zdravnika dobi.
S tem zaključujem svoj skrajno nepopoln opis bolnišnice, ljudi,, ki so v nji, in razmer.
■ Omejil sem se večjidel le na našo bolnišnico, kajti kako je drugod, ne vem i*1 vsiedtega tudi opisovati ne morem.
Jutri in pojutrišnjem bom dbjavil še dva nadvse zanimiva slučaja, ki sem jima bil priča.
Lahko bi jih objavil na stotine, pa se mi zdi, da bi s tem prijatelje, ki redno berejo mojo kolono, preveč utrudil in dolgočasi?.
(Dalje prihodajile.)
"GLAS N A EO D A" • Ne* I«rt
THURSDAY, APRIL 23, 1942
USTANOVLJEN URA 11»
VOŠČILO IN DRUGQ
Danes, ko to pišem, je 20. april v Gospodovem letu 19^2. In današnji dan je poteklo 53 let, ko je na Gorenjem Avstrij-sk«tn stisnila mati zobe v porodnih kileiih in Luč solnca je zagledal današnji voditelj 80 mili jonskega razbojniškega naroda, A<folf HitlfT, ca j večji sovražnik delavstva, vere in vsega civiliziranega sveta.
SpcWtujom materinstvo. Vendar se mi pa v tem slučaju korn-ča spoštovanje na koncu jezika, iz katerega naj zdrsnejo umazane psovke, na račun obletnice rojstva t »istega- kif je s svo-' jim hudodelstvom m zločiai-<*t<vom v 20. stoletju zasenčil krvoločne turške sultane in odo srednjeveškega mongolskega kralja Atilo.
Tistega, ki poganja neseče matere iz njifh skromnih domov v mrzlo Ldeno noč, tistega, ki nibija novorojenčke v porodniški postelji, 'ki požira domove in tepta žitna polja in ki .je z dimom smodnika za»*etičil celo tisto luč. ki mu je dala moč. da je učakal 53-Jetm rojstni dan — danes proklinjam.
Preteklo nedeljo se mi je zahotelo napraviti mali spomladanski izlet. Napotil setn s* v North Arlington, N. J. da *i ogledam, kako se zbuja narava iz zimskega spanja, in pa z namenom, da obišče«n Mr. in. Mi«. Veifl>ic, ki imata tam lep jn prijazen dom.
^ Akoravno že precej časa nisem hodil tam okoli, sem dokaj latiko našel VerbiČevo hlso. Saj je, kakor vedno, tudi stdaj prvi med svojimi sosedi, ki poskrbi, da rrtu niti ped zemlje okoli kise ne loži brez hasne.
Živa meja, s katero ima o-grqjeno nekaj zrahljane zerrdje pred 'hišo, in v kateri so že pokajene vrtnice in drage cvetlice je že tako lepo zelena in pristrižena, da človeka že od daleč vleče k sebi.
Mir. Verbiča sem na&l za hi-ho, ko je ravno rahljal zemljo, in druga dela opravljal, kar mora biti sipomladi napravljeno. IVxpadel «e mi ker je izgledal kakor pravi fawner. Mrs. Verbid «e je pa ravno senčila in vdihavala prijetni po-
mladanski zrak v topli svileni komorni, skozi katero ne prode-re hladna aprilska sapa.
Ko sem si vse dobro ogledal in se nasrkal svežega zraka, in ko me je gospa Venbie dobro pogostila, sem se poslovil, ker t*em bil namenjen na "Slova-TiovoM prired"itev»,ki se je vrinila v Slov Nar. dowm v Brook-
tPri odhodu sta me povabila, da naj se kaj pridom' na okoli.
Gotovo pridem, saj znam biti tudi vsiljiv. Ako ne preje pridem prav za gotovo, ko bo nova solata v zelniku vsaj toliko pogledala iz aemlje, kolikor .je veliko mišje uho. Seveda mora Kcank poprej znositi tiste štiri oglate kaanme, ki se mi zde da so o-4anki f«iptovskih piramid, nazaj, od koder jih je prinesel. .
Okoli 5. ure sem bil v Slov. Nar. donvn. Poleg toga da je bila prireditev napovedana ob 4. uri, sem prišelzadosti zgodaj. P: ijatelj I>rgaa»c mi takole pravi: "Vidiš* takole je s Slovenci; ob štirih je napovedano, pa se t*e sedaj ni začelo/'
<Na to opazko sem po krajcem pomisleku prišel do zaključka, da so napovedi pri-seditev, kakor tudi mi Slovenci popolnoma v rfdn. Saj je vendar vedno poročano, da se prireditev začne v tem in istem Času. ne pa program prireditve. Zato tudi začnemo prihajati v napovedanem času. Ker je pa nemogoiee da bi se mogli • tako z^jovofriti. da bi naenkrat p-:wli, kar tudi Bog olbva-i»j da bi, vzame eno uro do ene ure in pol, p redno se zberemo, p redno <?e malo ponneni-mo in zal i jemo, in predmo nam pokažejo ž nsikc pot na sedeže, kamor »padamo. 1
Kakor -vedno, je imjel * Slovantudi to pot jako zanimiv in pomemben program za sedanj; čas. Vrtsil se je v smislu vojnega časa, ki nas je starejše zelo spominjal na vojaško službo ped pokojno Avstrijo, in sicer kako «i vojajk različno preganja prosti čas, da si okrepi voljo do discipline. ,in do nekaj, komur se drugi, kateri
so bolj srečni na en ali na drag način odtegnejo Vojaki so po navadi sto procentu o zdravi
Z LETALIŠČA *
•Po earn, mesecu- odkar je bil
mladeniči. Imeti mora tolik©!****110*11 k vojakom, in je v**a pameti, da je pripravljen uibo- ** ®riorai Potiti svoje mesto gati, kadar mu je ukazano, in v	ura<*u> miiu J*
biti surov in ibrez vsakega d<u- Sa'^8er	nahaja
ševnega pomisleka. kadar mu kot Ui ^»tenant na nekem je tako zapovedano.	j velikem voje&ktan letalia&u v
Popolni vojak mora imeti *to>rk*i. Poroča nam, da je bil
vsaj teje*tri dobre lastnosti: biti mora dober strelec in pevec. Polog tega mora .biti ljubitelj nežnega spola, vsaj v stari Avstriji je bilo tako. Vojak
najprej poslan v Washington, D. V.. kjer je ostal en teden, nato pa je bil poslan v Flori do, kjer upa, da bo nekaj ča-*a ostal, potem pa bo zopet po
brez dekleta je bil ravno tako, jslan kam drugam. Pravi, da kakor prazen naboj.	vojaško aivljenje precej dru-
•Zato se mi .ie dopadel v *vo- i	od civilnega, da pa mu
ji vlogi Mr. Viktor Kobilca, ko Pri vseni teiu -iako T®**-je svojemu sotovariau v vo-l Kot ** Je vectao zanimal za .inšn;ci. ki je le samo vedno ^ slovenski živelj poprej, tako se tal knjige, takole rekel: "Kaj tu<ii zaninm, koliko slovenskih boš vedno zijav v ti*te bofkve, PaTrtov je ž njim pri vojakih kart in žen?k se poprimi, in ter Pravi. da jih je do^edaj na-
VABILO
Slovenski Club Inc. v Gowanda, N.
VELIKO PLESNO VESELICO
V SOBOTO, dne 2. MAJA
(začetek ob 8. pri zveCw-.) Ker bode to v korist S. D„ kateri mora biti motraj dokaj preurejen, »te vabljeni vsi delničarji in tboi in tirnice kluba, ter o«Uli Slovenci in Slo- . venke, da se te prireditve v obilnem M oni. številu vdeležite.
ClTATELJI VESELI PETRA ZGAG|;
(Priloženo primite money order za vsoto $9.Q0, 'kar gre za kritje naročnine treh naroen-i kov. kakor razvidi te iz priloženih nakaznic.
iljrugega posebnega vam nimam poročati; omenim vam le to, da so tukajšnji naročniki veseli, ko se je zopet oglasil Mr. Terček v svoji Zgagovi ko-Upamo in želimo, da bo
J A t A
4 0 - LETNO PREISKUŠNJO
WA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION s: ELY. MINNESOTA *
KI IMA 22,000 članov m dva mil jona in poj dolarjgy premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. ZavarO^fce sebe in *voje otroke pri Ampriaki bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in *par£>
Ako je dru$tato AJB.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika ta pojasnila, že ne, pišite na nrad, Ely, Minnesota.
maP zapoj zraven, pa bo« dobil rrtalo drugačne misli v slavo.'* Tukaj sent tudi opasii. da >e "Slovan" veliko obogatil, to sicer ker si pridobil naklonjenost sopran isti »je Mtss Aim J. Kepic, ki je v due tu s tenorjem Mr. F. Sta rito atom proizvajala p^p-ki prizor. .
Od njenega, kakor kristal čistega glasu- in dramatičnega nastopa, je bila javnost naravnost očarana. Poleg tega, da se je dogajalo na odru, se nam je videlo rn zdelo^da «e dogaja dramatična resnica. Saj je mogoče da je resnica, ako pa ni, je pa bila nešteto in neštetokrat.	- .* \ iZato upam, da mri bodo vsi. kateri so bili navzoči na tej prireditvi oprostili, ake. se v njih imenu javno zahvalim <ro-apici A. K. Kep'c, da je prišla med na«, da nam je vlila s svo-
atel 9. ki so: Jos. T. Arko. iz Cleveland, O.; Stanley F. Ma-jei, Cleveland, O.; Andr. Turkman, Cleveland, O.; Joseph J. Sfcuinii, Geneva, O.; John Ga-brenja. Jolmstown. Pa.; Ghas. L. Luk>ic, Smoke Run, Pa.; John Carl Zupan, Cleveland, O. Haniel F. Matnla, Sidman, Pa.; Emil J. Kaluža, Gowanda. N.Y.
končno na« priljubljeni iti*. Tonček popolnoma okreval in da se bo nekoč zopet pojavil med nami v Barbertonu in morda se bomo zopet sestali v veselem razpoloženju, kakor «mo
VSTOPNCE SO PO se CENTOV KOMAD S 3 CENTI DAVKA VRED
Igral bo slovenske in angleške komade znani JOE ROLIH m SINOVI ' Orchestra Iz -lana«* City. Peona.
C. Stmisha. blaga j.
dopisnico na Mr. Fr. Tekavec, Ohisholm, Minn, tako da bomo & prihodnjo zimo po*lii<ali naše mile slovenske pewni. Posebno se<laj je nam treba z-vedrila v ttfli i\«nih časih.
Od tukaj bo šlo 22. aprila zo-l>et 50 fantov k vojakom, med tem veliko naših, da bodo kmalu samo otroci doma in starejši možje. Sam Bog zna, kako se bo vse to stražo klanje koričalo. Zatorejj pomagajmo Ameriki s tem, da kapo jemo
POMLAP V MINNESQTI
(Prišla je pomlad tudi sem v	dmirtvo
^nn^oflo. Dam«?, to je l^'1<slo£rn„ št. 230 ABZ je kupi-aprila, je <0 nad ničlo, kar je . ' j. , , ,__■ • ■
nekaj izvanrednega za 3iian^ lo	w
J	° • :mewni rojaki pridno kttpojejo
železno rudo so
Farnk Troha. Barberton, O.
soto. Ali se ne smemo prezgodaj veseliti, kajti april je muhasti mesec.
Zadnjo nedeljo, to je 12. aprila se je vršil konoert The Dnquesne Universiyt Tamburaca Grah ostra pod vodsvtom na-
jo očarljivo nadarj«M><io	rojaka itatt. Goože, ro
kaj v dušo, kar nam morejo da ti edino ljudje njenem kova.
<^titam tudi prijatelju Mr. F. Starihatosp. Pole«? tejra, da priteče k vajam vedno zadnjL je na odru skoraj vedno prvi. K-ct ga poznam že skoraj celo l?vo|Jh življenje, &e dostikrat vjprašam, kako uslugo je vendar napravil Bogu, da ga drži večno rrfladega in ambicijoe-nee-a. .
Veilka posebnost na progra-mn je bila t»di trojica mladih
unretnikov na piano harmoniko. «n sicer John in njeigova sestra Marv G-riH, in n^nn prijatelj Cfharlets Penko.
Akorarao so Se vsi v otročji dobi, so po svoji umetniški zmožnosti že tako popolni, da lahko kot (posebnost nastopijo na vsakem večjem ameriškem odru. .
iKo so nam igral T naše slovenske narodne peemi, sem se
jenega na Ely, Minn. Velika dvorana v šoli je bila napolnjena do zadnjega kotička. Bilo je okoli 1506 ljpkli. toliko jih nisem še videla v dofesk? dvorani. Prireditev se je vršila pod pob: ovitelj stvom Ju-galvanskega Dobrodelnega Odft»ora za revne v sfari domovini in upam da je Vfpa vsota iz tega koncerta prišla v blagajno. Koncert je KI izvrsten v godbi, kakor tudi v petju. Sedaj nastopa tudi mladi, tukaj rojeni fant Eugea Kifoin, srn tukaj žvečili sta riše v. Priporočam jih, da kjeifcoli bodo nastopili, da jih greste poslušat.
i Poročam tudi, da je bil nc veliko nedeljo tudi konec jugoslovanske radio u>re za to sezono, kar bomo vsi zelo pogrešali. Kakor je naznanil naš predbednik- za radio uro Frank Tekavec zad-njo nedeljo, naj
I se piše na njeara dopisnico še ta mesec, tako, da se bo videlo, ---------- ---..afc m Jugoslovani zadovoljni,
ne bo ne duiha ne sluha od Slc^ vencev v New Yoiflcu." K tem reoem <(amo 'toliko; dokler bomo toliko zatvedni, da ?mo pri-prarvljeni pomagati do obstoja na&ih slovenskih kulturnih ustanov, bo prihajala mtd nas dobra ameriško slovenska mladina. ki bo prevzela naše naloge in dolžnosti do naše kulture in jezika. Zato nam že jamEri-io imena A. Kepic, Grill, Penko ftuibel itd., ki iiih ne jposnamo samo kot pos^lbne umetnike peč pa so člani pevksih zborov is drugih uhanov, in kaj radi (prihajajo med nas. Dane® ni več sramota peti našo pesem in poleg angleščine javno govoriti slovenski jeaik. Ako hočete vsfouditi zanimanje o sebi, povejte, da ste Jncugoslovan. Tako ao delali Nemci, in se danes tako delajo. In ravno zatopim je tako teSko priti do živega.
(Naj se tukaj tudi dotaknem vodlstva Slov. Nar. doma. Nič ne morem reči radi T>ost»re3be pri bari in v kuhinji, zelo "izvrstna je. tako eem tijel na nho od mnogih, ki so posftili to prireditev. Zdi se m$ pa, da vodstvo "Doma" liahko ukre-
(Nadaljevauje na 4. etr:>
da se bo še naprej nadaljevalo v jeseni s programom. Ker bo glavna seja prifhodwji mesec., zatorej vsi rojaki, oziroma Jugoslovani. pišite eno centovo
bonde. Tudi že zaičeli pošiljati od tukaj, kajti naroČil imajo za 95 milijonov ton to kto iz železne-
k orožja.
Končno pozdravljam vse citat el je "Glasa Naroda" posebno pa Peter 5^gago. da bi eko-
SMRT ROJAKA NA FARMI
Zopet vas nadlegujem z novim poročilo«n. Seiaj je še malo čtuša za pisanje, ker nam že tri dni <nog zadržuje vsako zunanje delo Blata nič koliko, ker naše poljska cc=te niso tlakovane, tako st vse udira do gležnje v. Seveda potrpeti je potreba, saj pra/*jj. da potrp-lejnje je bezja ma<t m « to mastjo se ve 'np mažemo, kadar nam vreme nagaja
P c je namen tega dopisa poročati, da smo iz naše srede izgubili enega rojaka za ivedtoo. N^jegovo ime je bilo Jerry Sever doma iz Košanc na Notranjskem. Rojen je bil 24. avgusta 1883, in je priSel v Ameriko meseca oktobra 1. 1910. Največ je delal v goadu. zadnjih 8—9 let pa tu okoli pri slovenskih farmarjih. Bil je dolber delavec in vedno ve-
raj ojzdrravel in nas zopet s ho- Pmn*l j* dne 14. aprila zvečer,
morjem razveselil.
iFrancea Laikanich, <Thi«iholm. Miinn.
VELKA BBEBEDiTEV
V nedeljo 26. aprila priredi kultnimi klnb
"Oetnik" veliko zabavo s koncertom in igro pod naslovom "(Vtnik" v Auchibon Hali, na vogalu Broad-vray in St. Nicholas Ave., zap. 166. nI. v Mew Yorku. .
(Ker je ves dobietk te zabave namenjen za Rdeči Križ, za ru-tsko armado in četnike. je upati da .bo na to zabavo prišlo veliko število Slovencev, Hrvatov im Srbov. Svoj poset so obljubili vsi jugoskrvaneki ministri in nastopil bo tudi "Slovan" in hiivatsko peveko dm-šfrvo "Jedinstvo."
Zaibava se pričtne od 3 popoldne; vstopnina znaša 75 oen-Na kraj zabave je najlažje
n^ri je dne 14 apTila zvečer, za pJSjtse-nioo. Bil je vodno zdrav in še zadmji dan ni hotel-zdravnika, ker ni verjel v zdravniško oskrbo. Na željo Mfr. Frank Pauliča v kateri hi6i je umrl. je le privolil, da se ga bil nobeden. Da bi pa padel pa amftmlančni voz, je izdihnil ravno v istem času, zakaj bo-h?zen je že opravila svoje. Nikoli ni pocčmvl zdravila v življenju. Umrl je brez vsakega denarja. Pri društvu tudi ni bil nobenem. D bi pa padel na občinske ettoške, to bi tudi ne bilo lepo od na^ Slovencev. Zatorej smo šli okoli prijateljev nabirat prispevke. I'rank Panlič, J. Nahtigal in jaz, da smo nabrali potrebno 'vwto, in ga dosatojno pokopali. Imena darovalcev so:
Mirs. J. Mravlja Sr., J. Davto Sr. F. Rt**, F. Koren. F. Kerž-man. J. Mravlja Jr. A. Habinc, J. Mikvc Sr., S. Babnik. "F. iParaKic, rP. Rode, darovali po $5.00. — Mr. M. Kruh -7.00. —
'JUL pijet©ttoy»y	^
da toV^ojfttato » ^ ^
r "ssss^^s
ln - • - y ,	telo 111
UGASI tSJO
utbdizdbavj«
PIJTE MLEKO!
Kovin« *a Vitamin«	. . — .HravK
Vit"""" — •»oitvljenl«'
rman)*«"
AltealU«14*
utrJi«"0*1 Vitam'" "A"
za odpor proti prehladu
KO*"« — dobro idravje
Kalcil « lepo po'*
Najceneje
popolna
pravna hran*
popolna celo druilno
C-udovita	dnevne
» ™alno ' aiieto. » jedi	prtporoHl*
naalmon. na.	Ucity.
Bureau of M«* *
Albany. 1
VELIK« PEČAT ORiAVE NEW VORK	-
^•Iti z m A^."p^dz^mJko ž^- Po^-00: Sledeči: J Golja, Mrs.
leznico. pa tudi z IRT 7tih Ave: podfecffnino že3eanico.


KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali
< (V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARQPOV
Stane aaipo
J
i N i'i (»i
i M i M
iH
| fi^Knjiga je trdo vezana in ima 621 stranišči
Recepti «o napisali ▼ angleiken^ jeriku; ponekod pa so 1 tudi T jesikn naroda, ki mu je kajca jed potelmo r navadi.
Ta knjiga j« nekaj posebnega sa ona, ki s« zanimajo xa^ ► knbanje in m hočejo v njem čimbolj lsvelbati in ispopolnitL
^^^^^.Narožite
KNJIGARN SLOVENIC PUBLISHING CO.
W Weat 18th 8treat	f ' Heir Yoyfc H.
\ i
V. Derganc. F. Poč kar, J. Štru-kol F. Pirnat, J. Baibnik, J. Nagtigal. — Po $2.00: Mrs. Ju-dovič, J. Koker Sr., A. Mostar, Mr?;. StaSič, J. Tairael. M. Ke-nig. A. Slivsek, L. Tft*en, J. Staudokar, F. Hreai. J. Zitko, $1.50. — Po $1.00: A. Gianko-ffrteli, A. Paul in. A. Grgi^ Sr. Liipšac. J. Mravlja Sr. J. Ivanke, J. Naples J. Kenig. F. Naglic, Mr?. Škerl, Cb. O'Brien F. Kobi. — Po 50c.: B. Fencek J. Besna. R. 6mrt4i, Mtp. Kra-veo in J. Ohapy.
Nabrala se je vsota $119., kakor je iagoraj razvidno. Po-Ejrobntk. pokopališče, duhovnik m Obleka $95; venec za na kr-
prosimo, k o jo ta naročnino, da s# ppslntnjejo —
vnrnsD states
ogloma CANADIAN POSTAL MONEY QBDJEB. ako je vam te priročno
.sto $5.00. Za preostali denar bi t no naročili nagrobni spomenik, in za par niali. Vsa plačana potrdila inia Mr. Frank Paulič. Banjki zapušča v starem kraju tri sestre, in tu v Cleveland« enega bratranca Mr. Smrdela._
Tu vidite dragi prijatelji, le" malo dobre volje je treba, pa se vse naredi. Najlepša hvala družini Fr. Pauliča in J. Nahtigal. ki so bili navzoči ob zadnji uri umirajočega. Hvala tudi J. Mravlju Jr. ki nam je dal avto na (razpolago za dva dni. be-pa hvala Mns. M. Krnil za krasni venec in vsem, ki so darovali prispevke vsak po svoji moči. Pokopan je v East Worcester na spodnjem pokopali-t3Su. Bilo jih je lepo število, ki so rajnega spremili k zadnjemu počitku. - Rragi Jernej, počivaj v miru, in naj ti bo lashka ameriška gruda.
S pozdravom,
P. Bode, Worcester, N. "T.
-GLAS NARODA" — Ne« Terfc
THURSDAY, APRIL 23, 1942
V8TAN0VLJEN LBTA
Kakor plaz...
Zgodovinski boman.
S3
Iz slovenskih naselbin
na

v pravem čajni pirpraviti go-r ka jedila.
T^ko je človeku sedeti za baro, ko irni noroadno udari v nes iz kuhinje duh po golašu. iko pa p: 'dem v kuhinjo, da si pa pirvoščim poreijo, mi pa pravi kuhar: "Moras počaika-ti še eno uro, raje malo več; nismo imeli pr»je časa, ker smo morali opravljati druga dela" Xe briga me. kakšna dela vodstvo doma nail oži svojim "uslužbencem, glavno nx" je postrežba. Ako si hočem med presledkoma privoščiti par porcij takega gulaša kaikor ga sedaj napravi jo v tej kuhinji, mi vendar ne more nobeden očitati, da sem požeruh.
Saj že zdrava pamet razodeva, da človek ne more dve ali tri ure ulivati v se žganje brez podlage, ko rrfisli. d aiga drži v ravnotežju. .
Da se to tiče farno mene, no bi zapisal tega. ker sem v velikih ozirih posebnost. Vseeno sem pa slikal resnične pritožbo j tudi od dragih, in celo od naših bratov S hov in llirvatov, ki so polotili to prireditev.
Ka tej prireditvi se je pri-p til zoipet še dragi nedosta-tolc. Kaikor som zvedel, bi moralo vodstvo "Doma" preskrbeti njodbo za ples po končani predstavi, oziroma konča acq n društvenem programu. Resnica je, da je bil to pot program nekoliko krajši, kakor po navadi. Vendar pa ne za celo uro |n pol.
ulija in Italija morila, tod« tudi ti dve državi se sprijaznita z Ker po končanem programu izviršenim dejstvom in ne pošljete v hoj niti enega moža. Sa- ni bilo noben.ga godbenika od ■no sosedne d:žave bi lahko grozile z vpadom in vojno, toda'nikoder, je za nekaj časa zgle-S tem i bom že <mn — obračunal."	j dalo, da pijemo sedmino. Po-
Wolkonstein seveda ni soglašal s cesarjevim mnenjem..'leg tega. da nisem "Slovanov" "Boj.m ^ veličanstvo, da bo antanta vendarle ugovarjala j član, n>e je navdajala skrb, da n s tem dala madžarski vladi dobrodošlo pretvezo, da odstavi bo splošnji polonv in to še radi Habsburžane in da sprejme to določijo tudi v ustavo. Priznavam, da bi se antanta ob koncu koncev vendarle sprijaznila z izvršenimi dejstvi ter pr znala vašo vzpostavitev, toda ta restavracija bi se mcela izvršiti samo zol>oroženo silo proti Horthvjevenru vojaškenra opora."
"Ogrski vojaki se ne bodo borili proti svoj nru kralju."
Toni II >fer jo * sočustvonf zrl na težko borbo, ki se je raz-vljnl: v ikiši njegovega gospodarja. . Tako dobro je poznal r:>.vo bistvo, da je uganil grofuve misli. Bolelo ga je, da .,< hotel grof v svoji zvestobi do padlega cesarja zaigrati svojo x.itliro ljiubtzenisko srečo. Kako rad bi imel mlado, lepo ba-jom-j-o, da bi postala soproga njegovega gospodarja! In ako usoda odločila drugače! Toni je bil že navajen resignacije. A\ to je dirjal najprej brez prestanka. Na Dunaju se je pre-m tlel grof na vlak in «e odpravil proti jugu. Njegova pot j41 vodila v Švico. .
Tu je čakal nanj cesar Karel. Veselo ga je pozdravil. "Z največjo nestrpnostjo sem čaikal na vas, grof Wclken-n. Poročila, ki sem jih dobil *mi pravijo, da se je vas na-■ i i popolnoma posrečil. Nadejam se. da mi prinašate prijetna poročila."
Radostno cesarjevo razpoložm jo je silna ganilo grofa: "Veličanstvo, ne moenn zamolčati, da smatra madžarski državni upravitelj Horthv čas za neugoden, da bi se izvršile priprave za povratek vašega veličanstva na Madžarsko. Razpoloženje madžarskega na; oda ni naklonjneo vzpostavitvi habsburške dinastije. Madžari hočejo sicer pridržati monar-ii i jo, hočejo pa za vladarja tujega kneza. Imenujejo se kandidati, katerih izvolitev bi obvarovala Madžarsko pred novimi političnimi zaplctljaju Mod temi kandidati sta na prvem mestu vojvoda Teok in prnnc Ciril bolgarski." Karel je neverno zrl g~ofu v oči.
"Saj sem vendar jaz maceiljeni in kronani kralj Ogrski! Meni so prisegli zvestobo! lV>kler živ.on, si ne morejo izbrati drugega kralja!"
Wolkenstein je molče poslušal te besede. Smilil s? mu je i i.esrečni vladar ki so ga varale zadnje nade. Karel je dejal: "Horthv ima vendar vt»e vojaštvo v svojih rokah. Ako ti hoče, me lahko zopet pod zaščito orožja poadi na prestol." "Gotovo vel čanstvo, farno ako lioce. toda bojim se, da tega noče storiti! N jogo v a častihlepji ost stremi višje, kakor po slavi, da bi bil rešitelj propadktga kraljestva."
"Ako Horthvja spomnim na to, kaiko sem nuu bil naklonjen in kako sem ga odlikoval, mi ne bo nehval žen.*'
"Poti pretvezo notranjepolitičnih razmer ki odpora an-tantnih držav, tla bi se zopet na Madžarskem vzpostavila habsburška dinastija, bo on to odklonil. S svojega mesta se umakne le, ako bo k toanu prisiljen,"
"Francija ne bo ugovarjala moji vrnitvi na Ogrsko. An-
VOSCILO IN DRUGO (Nadaljevanje s 3. str.)
niio nekaj za tiste, ki imajo v [ je vreden naslova, katerega osikrbi kithinjo. v*aj v dnevih, mfu je šele podarila v izgnaoi-ko so prireditve, da zamorejoj stvu.
Pred menoj leži njegova slika, 'katero je priobčila 17, apr. "New York Post". Po njegovi obleki izprevidkn, da njegovi stotisoičeri pristaši in somišljeniki. med katerimi je Ibrez dvoma dosti Slovencev, ki jih je nenUški bar barizem pognal v daljno Srbijo, ali pa, ki so prostovoljno zapustili iz narodnega sočutja svoje domove in se pridružili njemu, niso bolj opremljeni, kakor je on.
V tej grozni vojni, ki nima primere v zgodovini, je neonski vojni getroj napravil že veliko čudežev. To čudo je pa zasenčil general Mihajlovfo, ki bo brez dvoma prizadejal smrtne udarce sovražniku do prihodnje ziaiUe. Do t stega časa je pa naša sveta dolžnost, da oblečemo njega, kakor njegove domoljube v topli kožuh, seveda po naši moči, da bodo v položaju zavdajati snrrtne udar ce strupeni kači za vrat, med tem ko jo bo niativška Rusija bila v obraz.
Zato Še enkrat povdarim. da mi Slovenci se v takih sulčajih ne smemo preveč izolirati, ker jo možno, da nam bo enkrat v veliko Iskodo. Zato naj vsak tisti ki je pri volji Hitlerju pljuniti v njegov satanski ob raz. pose+i to prireditev, katere Čisti dobiček io namenjen za tiste, ki se z nadčloveškim odporom bon.io in žrtvujejo svoje -življenje za pravice in svo bc-do sloK-anskesra naroda.
-F. R. V.
tega, ker sem vedel, da javnost v splošnem ne ve za ta vzrok,
reditivi naš nlladi umetnik na harmoniko, katerega sen* že
LIST >RT JE VSRO.
Tukaj vam pošiljam enoletno naročnino za 'Glas Naroda*. List mi zelo ugaja, ker zvem dosti novic iz Amerike in Evrope in sploh iz cvlega sveta.
'Želim, da bi se iNtr. John Tpt ček kmalu pozdravil, da bi zopet kaj -smešnega pisal.
preje omenil kot člana progra-"Ogrska zgodovina je polna vstaj in uporov proti kralju. nxa- Charles Penko,. ki je z ne-L porniki so postali narodni junaki. - Horthv sledi samo na-jkaterimi mladimi sovrstniki rodovim tradicijam, ako se upre svojeniu kralju.-»	j d' ganiziral celi "orkester"
Wolkeneteinova ruiima pojasnila so mogočno vplivala na'**** '~*egaT melodijo se je užive-ctsarja Karla. .	1| WM HHflUŠI I
"Ali naj pozovem narod na borbo proti u>urpatorjem? Ali naj apelirani na zvestobo Ogi^ke kot potomec Marije Terezije?"
S spoiltovanijem in pozdra-K «rf& se je na tej pri-j vam. vaš dolgoletni naročnik
John Shumrar, Rneton, Wafih.
*zije
"Nič ne bi pomagalo, > Vidim samo en izhod, veličanstvo. Denar vse premore. Kupi vojake, državnike, topove in paclaimentarcti. Z denarjem si upairt poklicati v življenje |H>kret ki bo pestal nevaren Horthv ju in ga prisilil, da ust reže želji vašega veličanstva."
"I>enar!" cesar se je pikro nasmehnil.
"Prosim vas, dragi grof. govorite o drugih stvareh! Uana-
zan posel je to- grof, ako se človek bavi z denarje m. Mene so ukradli, osleparili, a se nisem mogel tega obvarovati. Zato mi je uganka, kje bi naj ciobil denar, da bi abial na Ogrskem *voje pristaše. Že sedaj stojim skoraj pred polomom.'
"Veličanstvo, moja lastna srcdbtva so preneznatna. sicer b z radostjo žrtvoval vse >voje imetje vaišim namenom. Kljub teauu pa moraaito iznajti ta sredstva."
Oesar se je zamislil.
"Morda i>ojdeu Zdi se mi, da ste s svojim predlogom zadeli pravo. O stvari spregovorim še s cesarico. Med tem ste moj gost. Ne moiem vam nuditi minogo. kar pa imaim vam nudim z vsega srca."
Karel se napotil k svoji soprogi. Žita je sedela sredi svojih otrok. Nepričakovan vstop cesarjev jo je presenetil in prestrašil.
"Kaj pa ti je, ali imaš slabe vesti?" ga je vrpraišala.
Z n .gotovimi glasom ji je odvrnil:
"Grof Wolkenstein je prispel, Žita."
Nagubaočila je čela Grof ni spadal ined njene ljubljence. Cesto se je morala zelo truditi, da je pobila njegove na-svete v cfcarjevih Ukrepih. .
"Kakšne vesti je prinesel?"
"Cesar je iskal prikladen iaraz, ki bi zmanjšal učinek Wol-kensteinovih vesti Žita je nestrpno ponovila vprašanje.
"<irof pravi da so izgledi za n*>j povratek na Madžarsko, skrajno neugodni.. HJorthj- ima v rokah državno krmilo in /e hočv tudi dbdržatL"
Cesarica je jtxlva udnšila italijansko psovko, ki ji je prida na jezik in je veljala madžarskemu državnefmlu upravitelju.
* 'Kaj HorthV se dnzue si prisvajati prestol svojega go spodarja ?"
Oe^ar Karel je skomizgnil z ramami. —:
"Me vtim, W'otkenste!n je pač tega mnenja, jaz pa toga ne morem verjeti."
(Nadaljevanje.)
j .-.i —
lo vse, in nismo pogrešali or kester.
li&paim, da vod??tvo "Doma" no dela z namenom takih tež-koč nekaterim najšim ustanovam- ker društvene prireditve v sedan.K*u Času niso strankar-Rkeiira po»me«na. pač pa v vseh ozirih odnoči^ejo pred vlelrko ameriško javnostjo za obstoj naše zasužnjene domovine Jugoslavije in nas samih.
Kakor sem čital v članku Primoiske Slovenike v št. 76. "GlavNaroda" priredi kulturno dnuštvo Oetnik svojo prireditev v pomoč organiziranemu odporu, proti zasuženjstvu naše zemlje in našega naroda koncertno prireditev v nedeljo 36. aprila v Audubon Hall, W. 166th Street. N. Y. C.
(Resnica je, da mi Slovenci nismo navajeni iskati prostora za rarvedrilo v tem delu mesta. Ker se pa ne gre samo za raz-jvodrilo, pač pa za re«no stvar pomagati tistimr ki jih je usoda tako zanesla, da so v dejanskem? stiiku s smrtnim sovražnikom/ našega naroda, ki nas hoče dobesedno uničiti, in orespati našo rojstmo zemljo, našo kulturo in jezik, zato apeliram na vse tiste, ki nosijo v srbi čut l.TUbofzni do svoje do-mov'pe in miatere, da se potrudijo, da najdejo ta prostor in se vdeležijo te prireditve
Zdi s? mi, da v stanova ni stranka-ska. oač pa da sloni na temelio resnične narodne pod-lasre, ki ima edini namen pomagati gfneralu MiihajTovič.n, prej Snjemra jtucosolvauskeimi stot-bilsn, za katerega jugoslovanska vlada preje ni vedela, da
ADVERTISE in
"GLAS NARODA"
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KAZE SVET, KAKORSEN JE DANES IN VAM PO-MAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO VAŽNO DELOVANJE
DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DR2 A V NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor Je izbral Izmed vel tisoč slik samo najboljše barvane slike— ta zbirka je tako popolna, da je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni.
Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — ivet, Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočje, Francija, Nemčija. Italija, Švica, Holandska, Belgija, švedska. Norveška. Danska, Cnija sovjetskih soeja-lističnih republik. Bolgarska, Rumnnska, Jugoslavija. Grška, Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija, Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija, Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del), ■iuina Amerika (juini del), Afrika, Severna Amerika, Kanada Združene države, Mehika, O-srednja Amerika in Znpadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam st»be popravlja, ima namen *e«ti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo « raxnih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja In podajajo rax-
srtSnost zemlje, prvine sonf-nega sestava, pokrajine In globotfno oceanov in j?zer, dolgost najdaljših n»k In prekopov, povrSino poglavitnih otokov ln visok<r«t svetovnih gora. Tu po odgovori na mnoga današnja vprašanja.
SAMO
35
centoy
48 VELIKIH STRANI
NOVA IZDAJA
Naročite ga še danes!
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
ZAOBLJUBA AMERIŠKIH SLOVANOV.
(V spomin Vseslovaroskemiii Kangnr^su v Dotroitu.)
Done zdaj naša *-rea ko -zvonovi
Sloven>kegn naan marša zvoki kri not i jo.
Mi nii-mo sami.
Ker pod zastavo z vocal tk>
stoji nas složnih petnajst milijonov.
Tu prod etin^i ve^o^jnesga sveta stojimo ko pradedje v naši Pragi so leta osem in štii-:doset<^ga stali tako kot včeraj vi. pregnani braitje ste stali v Moskvi starodavni.
Zato poslušajte naš glas,
ko od obrežij Velikih Jezer
prek širnih morij tja k v ant valuje;
poslušajte vi vsi. ki pod krvavim svodom
zemljo slovansko širno branite junaško
eejte mesta ne»kdaj slavna danes poteptana;
čujte kraj;, kjer so ?te»kle zibke naše
in še prej zibelke praočetov,
Aujte ljudstva, zde j na križ razpeta;
Vi niste sami!	<
K številu oniih na poljamaih bojnih
iprištojte naših petnajst milijonov.	r
Stotlsooe prištete rtA: žuljavih,
ki zemlji paemiog, rado trgajo iz nedrij;
stotrsooe prištejte rok obžganih	. . .
iki vlivajo jeklt-ne plot39e v jeklarn neznosenm žaru;
prištejte skrčene pesti,
plamene, ki v srcili nam gorijo
in čnjte našo sveto zaobljubo:	. s
- Spričo vaš:h žrtev neizamerniih spričo vaših muk, trpljenja i pri nas so vse ograje padle
in eovraStva stara so čez noč splahnela.	z
Zdaj nuisel velika nas nerazdružno spaja. Zdaj (Stanislav Struzyrrski in Scrgej Koffojpkin • in Vaclav Xovak. Amdrej Blaško	• *
stoje v trsti vrst izdihajo -z enim dihom. Zdaj Bogdan Petrovič in Mat« Ralič, Crolufbov Pančo in Jože ^Booni'k s pesmdjo dirug drugega bodi rjo.	~ ^
Zdaj vsi obenem	^
rno5 V80 svojo zbirajo V mišicaih naibrekljh; ~J
zdaj \*si oi>enem
silnoje ko kdaj prej zadirajo krainp v stene; zdaj vsi obenem
bremena težka ratJoHtno dvigujejo
telesa v silnem žara plavžev palijo,
samo da bi čimprej
orožje silno vam prišlo v roke,
vam, junaškim bratom,
ki pred oČnii vesoljnega sveta
moč uničujete hoi-d satanekih;
zavoljo novega Človeka
zavoljo darov zemlje še noraizdanih
bodočnosti svetlejše, radostmejše
prelivate kri v potokih.
Zato done nanl srca ko zvonovi zato Slovanskega nam marša zvoki zdaj kri razvnemajo Vi niste sami.
Stoji za vami i dežela naša silna, stojimo mi za vami — krvi vaše kri — stoje za vami vse zastave naše in složnih nas petnajst irtilijonov.
ElMJLIAN" GLOCAJt. prevel iz srbskega Ivan Jontez.
Jugoslovanski visokošolci v Angliji
London, 21. aprila (radio JIC) — Na univerzi v Bir-minghamu je bil danes zadnji dan zborovanja (Narodne zveze visokošolcev, ki so se ga u-deležili tudi 'predstavniki zavezniških držav. Visokošolci rz Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške so podali pred 1500 prisotnimi visokošolci sledečo izjavo:
"Mi, visokošolci iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske, Obrani na Zborovanju v Bir-minghamu kot predstavniki
miselnosti naših tovarišev izražamo svojo željo za mednarodno sodelovanje in medsebojno vzajemnost v času vojne in po vojni."
Zborovanje je trajalo štiri dni. Razen ostalih je govori L tudi prof. Baldan v govora z naslovom .'Odgovor fašizmu.' Poudaril je pomen mladinskega gibanja in zaklical visoko-šoleem, naj ne nasedajo proti-ruMri propagandi, temveč se nauče od Rusov tega, kar je dobro.

a