XX - 93 - 1999 gnezda zgrajena iz manjših kosti in lesne- ga drobirja, ki ga je verjetno prinesla voda. Drobne kosti pa so pobirale kar na betonskih t8m8ljih, gaj • flG nanjG pogosto zatečejo bolni ali poškodovani galebi ali druge ptice in običajno tam tudi poginejo. Ob pomanjkanju gnezdilnega gradiva na povsem goli betonski površini pač vse prav pride, v našem primeru tudi kadaver rečnega galeba. Franc Bračko, Gregorči­ čeva 27, 2000 Maribor TURŠKA GRLICA Streptopelia de- caocto COLLARED DOVE - A leucistic indi- vidual on 2:č1d March 1998 in Ljubljana city 22. 3. 1998 sem imel v središču Ljubljane priložnost opazovati nenavaden par turških grlic. En osebek je bil normalne sivorjave ali okraste barve, drugi pa je bi precej svetel. Svetli osebek pravzaprav niti ne bi bil tako opazen, če ne bi bil poleg normalno obarvanega osebka, saj so bile na njem vidne vse zunanje morfološke značilnosti turške grlice, le da je bilo vse skupaj nekoliko svetlejše. Barva peruti je bila skoraj bela, le konci peres (večinoma krovcev) so bili okrasto obarvani. Tudi glava je bila bela, vendar je bil črni ovratnik dobro opazen oziroma normalno črno obarvan. Osebek bi težko štel za albina, saj so bili nekateri temni vzorci perja (ovratnik, črnina v repu), ki jih srečamo tudi pri normalno obarvanih grlicah, povsem dobro izraženi, svetli oziroma beli pa so bili le deli, ki so pri normalno obarvanih grlicah sicer sivo rjave oziroma okraste barve. Takšnim osebkom ponavadi pravimo, da so levcistični. Grlici sta se divje spreletavali po dvorišču in videti je bilo, da normalno obarvani osebek odganja levcističnega. Pozneje levcističnega osebka nisem več opazil, priletela pa se je še ena normalno obarvana turška grlica. Turške grlice na našem dvorišču v središču Ljubljane gnezdijo že vrsto let v okrasnih smrekah, vendar pa sem levci- stični osebek tokrat opazoval prvič. Al Vrezec, Pražakova 11, 61000 Ljubljana ACROCEPHALUS MALI SKOVIK Glaucidium passeri- num PYGMY OWL On Yd Janumy 1998 at Vrhnika (C Slovenia) Skupaj s kolegi sem si 3. 1. 1998 ogledal mrhovišče za lisice blizu Ulovke pri Vrh- niki. Zanimivo je bilo namreč zaradi velikega števila krokarjev, ki so se tam hranili. V toplem vremenu (+5 stopinj C, rahel dež) so se krokarji zadrževali visoko po drevju. Približno 100 m od krmišča pa nas je razveselil mali skovik. Sedel je na vodoravni veji dobesedno nad našimi glavami, približno 6 do 7 m visoko, ter nas radovedno opazoval. Hitro smo ugotovili, da se predmet njegovega zanimanja v resnici skriva v gostem robidovju pod kolovozom. V gosti zimzeleni robidi je šaril stržek ter se značilno oglašal. Mali skovik je za kratek čas odletel ter se v krogu vrnil na bližnji gaber, kjer je razburjeno krožil s svojim kratkim repkom. Ob tem je treba opozoriti na nizko nadmorsko višino okoli 500 m ter pretežno listnat bukov-gabrov gozd, saj je mali skovik običajno ptica stalnica v sredogorju ter visokogorju vse do drevesne meje. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija KOZAČA Strix uralensis URAL OWL - 2 males and a Jemale on 2:č1d July 1998 at Trnovski gozd (W Slovenia) Poleti 1998 je bil tabor študentov biologije v Vipavski dolini, natančneje v Šempasu. Udeležil sem se le prvih dni tabora, in sicer v okviru ornitološke skupi- ne, ki jo je vodil Peter Trontelj. 22. 7. 1998 smo se odločili, da nekoliko pobliže spoznamo nočno življenje Trnovske- ga gozda, kjer naj bi po podatkih BENUSSI & GENERO (1995) bivala dokaj velika populacija kozač. V Trnovski gozd smo se z avtomobili odpravili pozno popoldne. Že med potjo smo na cesti, ki pelje po robu Trnovskega gozda proti Kuclju, v gozdu splašili veliko uharico Bubo bubo, ki je v gozdu verjetno lovila. Ko smo prišli do kraja nočnega postanka, smo se utaborili na robu gozda ob večji jasi v bližini Kuclja. Medtem ko smo zbirali dračje za ogenj, 61