Predstavitev okvirov, ki jih Zavod za gozdove Slovenije uporablja pri izbiri drevja za posek v sestojih, namenjenih strojni sečnji Presentation of the Frameworks Applied for Selecting Trees in the Stands Intended for Mechanized Felling by Slovenian Forest Service Jurij BEGUŠ* Izvleček: Beguš, J.: Predstavitev okvirov, ki jih Zavod za gozdove Slovenije uporablja pri izbiri drevja za posek v sestojih, namenjenih strojni sečnji. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 10. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 4. Prevod Breda Misja, jezikovni pregleg slovenskega besedila Marjetka Šivic. Prispevek predstavlja razvoj strojne sečnje v Sloveniji in odziv Zavoda za gozdove na take težnje. Predstavlja okvire, ki jih uporablja Zavod za gozdove pri izbiri drevja za posek in pripravi dela v sestojih za strojno sečnjo. Ključne besede: izbira drevja za posek, priprava dela, strojna sečnja, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenija Abstract: Beguš, J.: Presentation of the Frameworks Applied for Selecting Trees in the Stands Intended for Mechanized Felling by Slovenian Forest Service. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 67/2009, vol. 10. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 4. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. The article presents the development of mechanized felling in Slovenia and the Slovenian Forest Service's response to these trends. In addition, it presents the frameworks Slovenian Forest Service applies for selecting trees to be felled and preparing the work in the stands intended for mechanized felling. Key words: selecting trees for felling, work preparation, mechanized felling, Slovenian Forest Service, Slovenia 1 UVOD Spoznanje, da sodobne tehnologije sečnje in spravila lesa ne bodo in ne morejo obiti Slovenije, je slovenska stroka spoznala še dovolj zgodaj, da se je poskušala temu pravočasno odzvati in tudi pripraviti na nove razmere. K hitremu odzivu je botrovalo tudi dejstvo, da je v začetku tega desetletja prvi stroj za sečnjo kupil kmet iz Luč, Moličnik, kar je bil jasen signal, da poti nazaj ni več. Bil je pionir na tem področju in je spodbudil slovenski gozdarski postor, da je začel intenzivneje razmišljati in se tudi ustrezno odzivati na nove razmere. Glavni problem je bil in je še vedno preskok v miselnosti stroke in javnosti, ki se pojavi vedno, ko se spremeni trehnologija. Nič drugače ni bilo v času, ko je ročno žago zamenjala motorna ali ko je konja nadomestil traktror. Na Zavodu za gozdove Slovenije smo se hitro (menimo, da tudi pravočasno) zavedali, da je treba na tem področju nekaj narediti. Zato smo v sodelovanju z drugimi subjekti gozdarstva že leta 2002 začeli z delavni- cami, kjer smo obravnavali različne vidike strojne sečnje in na katere smo povabili vse, za katere smo menili, da se jih omenjena problematika zadeva. Od leta 2002 do 2005 smo organizirali pet takih delavnic, ki so v glavnem zajele vse do takrat znane probleme, predvsem pa so nakazale na nujne korake, ki jih bi bilo treba opraviti pri uvajanju strojne sečnje v Sloveniji. 2 NAVODILA ZA PRIPRAVO DEL V SESTOJIH, PRIMERNIH ZA STROJNO SEČNJO Prispevek nima namena zajemati problematike v vsej razsežnosti, pač pa prikazuje predvsem usmeritve, ki jih na Zavodu za gozdove Slovenije upoštevamo pri pripravi del v gozdovih, kjer bo potekala strojna sečnja. Preden jih predstavimo, moramo pojasniti, da je to trenutno edino, kar lahko zaposleni na ZGS * J. B., spec, univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana Dobrodošla je vsaka dobronamerna pripomba, ki bi jih lahko izboljšala. Formalni okviri priprave del Pod »formalnostjo« okvirov razumemo možnosti, ki nam jih omogoča zakonodaja. Temeljna akta sta Zakon o gozdovih in Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju goz- dnih lesnih sortimentov. Ob tem je treba poudariti, da z gozdonogodpodarskimi načrti in posledično z odločbo ne moremo predpisovati tehnologije sečnje in spravila, lahko jo le prepovemo ali postavimo določene omejitve. Če razmere omogočajo dolo- čeno tehnologijo, potem je odvisno od lastnika, za katero tehnologijo se bo odločil. V odločbi za sečnjo oziroma v njenem izreku torej tako kot za druge tehnologije opredelimo potrebne omejitve in zahteve, ki jih je treba upoštevati ali izvesti (čas, razmočenost, gozdni red ...). Pomen vrste stroja glede na omejitve Pri pripravi delovišč, izbiri drevja za posek ter določitvi in označitvi sečnih poti je pomembno, s katero vrsto stroja se bosta izvajala sečnja Slika 2: Delavnice za strojno sečnjo (Kočevje 2005) Slikal: Prvi stroj za sečnjo v slovenski lasti vzamejo v roke. Vsi, ne le zaposleni na Zavodu, smo namreč v položaju, ko se poskušamo bolj ali manj ustrezno znajti in usmerjati delo tehnologij, ki pri nas nimajo dolge tradicije. Da zaposleni na ZGS pri tem ne bi bili goli in bosi, smo leta 2005 pripravili začasna navodila za pripravo del v sesto- jih, primernih za strojno sečnjo. Naj opozorimo, da so navodila začasna, saj jih na podlagi novih izkušenj dopolnjujemo in popravljamo. Navodila so tudi na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenij e. Preglednica 1: Vrste strojev za sečnjo (LOSCHEK) IL L. Majhni Srednji Težki Masa T 4-8 9-13 13-15(18) Širina Cm 160-200 240-280 260-290 L roke M 6 8,5-10 10-11(15) Drevo Cm 20 35 55 Učinek m3/h 3-5 4-8 5-15 Uč./leto m3/leto 7.000 12.000 18.000 in spravilo, pa tudi za kakšno kombinacijo izvedbe se bomo odločili (samo s strojem, stroj v kombinaciji z ročno sečnjo ...). Zato je pri tem pomembno grobo poznavanje strojev in njihove značilnosti. V navodilih navajamo raz- vrstitev, ki smo jo povzeli po avstrijskem vzrorcu (LOSCHEK). Značilnosti so pomembne zaradi podatkov, ki določajo prostorsko razporeditev sečnih poti, njihovo zmogljivost in omejitve pri debelini debla. Poleg temeljnih značilnosti so pomembna tudi območja delovanja stroja, ki omogočajo še normalno delovanje stroja, in sicer normalno za okolje in napravo samo: - prevoznost: brez težav je 35 do 40 % nagiba terena; - največji nagib terena za HV je 50 do 60 %. Označevanje drevja za posek Če ni drugačnega dogovora z izvajalci, drevje za posek označujemo na običajen način. Dodatna označitev je strošek izvajalca. Če je pripravljen priskrbeti dodatno barvo in pomoč pri ozna- čitvi, drevje za posek označimo na način, kot želi, sicer si sam dodatno označi že označeno drevje. Ker je sečnja s strojem hitrejša in strojnik ne pride v »fizični« stik z označenim drevesom, morajo biti oznake dovolj vidne. Obstaja več načinov (pike na obeh straneh drevesa ...). V navodilih navajamo že preizkušen način, ki je prikazan v nadaljevanju, povzet pa je po avstrijskih navodilih (LOSCHEK). Drevesa označimo z dvema poševnima črtama na nasprotnih straneh debla, dolgima 20 do 25 cm, ker so pike premalo vidne. (LOSCHEK) Priporočamo uporabo dobro vidnih in kako- vostnih barv (oranžna, živo rdeča, svetlo zelena, rumena, fluorescentne barve). Kadar označujemo sečne ali spravilne poti, jih označimo z znakom X. (LOSCHEK) Drevje evidentiramo na terenskem manualu. V njem niso zapisana drevesa, ki ponavadi dodatno napadejo na sečnih poteh (drevesa, za katere se pri delu pokaže, da jih je treba odstraniti zaradi Slika 3: Sanacija vetroloma na Črnivcu (foto Jurij Beguš) gibanja stroja, niso pa bila označena). Podatek za evidenco takih dreves dobimo od lastnika gozda, koncesionarja ali drugega izvajalca sečnje, kar pa nemalokrat povzroča težave. Omejitve, ki jih je priporočljivo oziroma treba upoštevati Omejitve, ki jih predpišemo, je treba v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih vnesti v gozdnogojitveni načrt in posledično v odločbo o izbiri dreves za posek oziroma v odločbo o sanitarnem poseku. Pri izvajanju del izvajalce opozorimo na nepravilnosti. Če je treba delo prekiniti, to od izvajalcev zahte- vamo. Če z deli nadaljujejo, takoj pisno opozorimo gozdarsko inšpekcijo. Izkušnje so pokazale, da je treba v izrek odločbe zapisati, da mora izvajalec del ZGS opozoriti o začetku del. Omeniti pa je treba, da omejitve veljajo v normalnih razmerah. Nekaj povsem drugega so izredne razmere, na primer v ujmah poškodovani gozdovi, kjer je treba hitro in učinkovito poskrbeti za sanacijo. Na omejitve vplivajo sestojne razmere, časovna izvedba del, prehodnost oziroma prevoznost terena, vremenski vplivi. Omejitve zaradi sestojnih razmer Na že pomlajenih površinah je zaradi manjših poškodb priporočljivo, da se strojna sečnja kom- binira s klasično. Smer podiranja drevja naj bo izvedena tako, da bodo krošnje ležale zunaj že izoblikovanega mladja. Pri intenzivnosti odkazila za strojno sečnjo se upošteva stabilnost sestoja. Naj- mlajša razvojna faza, v katero je smiselno posegati s strojno sečnjo, je mlajši drogovnjak. Strojna sečnja naj poteka na način, ki ohranja strukturo habitatnih tipov, na primer šopasto rast. V sestojih, kjer je že potekala strojna sečnja, naj bi z njo nadaljevali tudi v prihodnje. Pomembno je, da mora biti velikost stroja prilagojena razvojnim fazam gozda (lahki stroji ne morejo delati v debeljakih in obratno). Ob pravilni izvedbi del bi moralo biti po kon- čani sečnji in spravilu poškodovanih manj kot 10 % stoječih dreves. V začetku vegetacijske dobe izvajanje strojne sečnje ni priporočljivo, saj se lubje na delujočem kambiju zlahka olupi z debla (najbolj tvegan čas je prvi mesec vegetacijske dobe). Čas izvajanja del kot omejujoč dejavnik V varovanih in zaščitenih območjih (parki, Natura 2000) in v okolici biokoridorjev strojne Slika 4: Strojna sečnja v zimskih razmerah (foto Jurij Beguš) sečnje ne izvajamo med sončnim zahodom in vzhodom, ker se tako izognemo zvočnemu in svetlobnemu spreminjanju naravnih razmer. Na zimovališčih se dela ne izvajajo v času zadrže- vanja divjadi na takem območju. Na rastiščih divjega petelina se dela ne izvajajo v času gnez- denja (marec-junij). V gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo naj se dela izvajajo zunaj sezone največjega obiska. Vremenski vplivi na sečnjo Vremenske razmere vplivajo na zmogljivost in učinkovitost stroja (premagovanje nagibov, višina snežne odeje) in na vidljivost (megla, močno deževje, sneženje). Visoka snežna odeja oteži rez drevesa na največji dopustni višini panja. Ob poseku v zimskih razmerah morajo biti sečne poti dobro označene, da stroj ne zaide na pomlajene površine, skrite pod snegom. Poškodbe gozdnih tal Gozdna tla so zagotovo najbolj omejujoč dejavnik pri strojni sečnji, predvsem pri spravilu lesa iz gozda. Nosilnost tal na sečnih poteh ne bi smela popustiti v času izvedbe del. Na manj nosilnih Slika 5: V tem primeru smo ustavili izvoz lesa. (foto Jurij Beguš) tleh se odločimo za strojno sečnjo takrat, ko so tla zmrznjena ali suha. V navodilih je določeno, da se sečnja s strojem ali izvoz lesa prekine takoj, če se na sečni poti (ne na gozdni vlaki) stroju vdira za več kot 20 cm pod nivojem terena na več kot na 10 % njene dolžine. To določilo je bilo deležno največ strokovnih komentarjev in kritike. Zago- tovo ga moramo pri omejitvah upoštevati tam, kjer bomo ocenili, da je to smiselno (smrekovi sestoji na Pokljuki). Prav poškodbe na sečnih poteh, torej na gozdnih tleh (saj sečne poti niso objekti v pomenu Pravilnika o gozdnih prometnicah), ki praviloma nastanejo pri izvozu lesa iz gozda, so tiste, ki povzročajo največ strokovnih dilem in vprašanj. Ko bo stroka, bolje rečeno znanost sposobna posredovati ustrezne rešitve, se bomo pri omejitvah temu prilagodili. Priprava sečnih poti in skladiščnih prostorov - Trase sečnih poti Na karti umestimo strojno sečnjo v okviru dopolnil • SWadišSni prostori v tehnološkem delu goz- dnogojitvenega načrta. Tuja literatura ni enotna glede vnaprejšnjega opredeljevanja sečnih poti na karti, saj je ponekod obvezna oziroma pripo- ročljiva, drugod ne. Sečna pot je negrajena gozdna prometnica, po kateri se gibljeta stroj za sečnjo in stroj za izvoz lesa. Praviloma na terenu označujemo sečne poti. Če je mogoče, naj pri tem sodeluje lastnik gozda, koncesionar ali izvajalec del, lahko pa je odločitev o poteku vožnje prepu- ščena tudi strojniku. Predvsem je pomembno, da pri tem zaposleni na ZGS tesno sodelujejo s strojnikom, kajti izkušnje obeh bodo dale najboljše rezultate. Če sečne poti označujemo, je priporočljivo, da jih označujemo pred ozna- čitvijo drevja za posek. V čim večji mogoči meri v sistem sečnih poti povežemo obstoječe poti in vlake, ki pa morajo ustrezati velikostim strojev. Vlake, ki so služile kot sečne poti, morajo biti po končanih delih očiščene. Širina presek za sečne poti je širina stroja + 0,5 metra na vsaki strani. Preproga iz vej in sečnih ostankov je pomembna za zmanjšanje škode na gozdnih tleh in preostalem sestoju, preprečuje pa tudi razvoj podlubnikov pri iglavcih. Slika: Primer karte sečnih poti Preglednica 2: Značilnosti posameznih modelov izvedbe del (LOSCHEK) 20 m 30 m 40 m Izvedba HV HV in ročna sečnja HV in predspravilo (trak- tor,...) Odpiranje m/ha 500 333 250 površina poti (m2) 1750 1166 875 Koraki 1 Izdelava na poti in v dosegu roke izdelava na poti in v dosegu roke izdelava na poti in v dosegu roke 2 spravilo posek in vmesno spr. vmesno spr. 3 Izdelava, sečnja vlačenje 4 spravilo izdelava 5 spravilo Ocena Stroški 1 1,25 1,70 Škoda 1 2 3 Ob kamionski cesti naj se skladiščni pro- stori določijo skupaj z izvajalcem del. Velikost skladiščnih prostorov je odvisna od predvidene količine lesa in hitrosti odvoza. Spravilo lesa do skladiščnih prostorov naj bo opravljeno, če je le mogoče, po več sečnih poteh oziroma vlakah in ne le po eni. Priporočljivo je, da je premikanje stroja za sečnjo po terenu zvezno, s čim manj vračanji po isti sečni poti. Zahteva je težje dosegljiva pri strojih za spravilo. Lastniku gozda ali izvajalcu del pred začetkom dela posredujemo karto, na kateri so označene meje sečne enote, trase sečnih poti, smeri voženj in skladiščni prostori. Sistemi izvedbe del Z vidika medsebojnih razdalj med sečnimi potmi v grobem upoštevamo dva sistema dela: sečnjo v dosegu roke HV in sečnjo z vmesnimi conami. doseg roke SP doseg roke doseg roke SP doseg roke doseg roke SP doseg roke • • • • •• m > < • >4 1 » • • • • • iT 1 • ili! i it ti' • ŠKŠŠ& j-*-— • i ' • • • • • • • • • • • • • • • • • delovno polje delovno polje delovno polje (LOSCHEK) GozdV 67 (2009) 10 447 (LOSCHEK) V grobem so lahko razdalje med sečnimi potmi dolge 20 m, 30 m in 40 m. Razmik med sečnimi potmi, ki je od 2- do 4-kratna dolžina roke, je odvisen od uporablje- nega modela. V normalnih razmerah je razdalja med sečnimi potmi 2-kratna dolžina roke. Če je razdalja večja, se v vmesnih prostorih sečnja izvaja z motorno žago, lahko predhodno ali pa po obhodu stroja za sečnjo. Sistem dela z vmesnimi conami je priporočljiv: vmesna cona vmesna cona doseg roke vmesna cona >i> delovno polje delovno polje (LOSCHEK) (BULTEMAIER) - na mokrih in skalovitih terenih oziroma tam, Nekateri morebitni tehnološki modeli kjer zaradi terenskih razmer ni m°g°če določiti Uporaba opisanih modelov je pogojena s sestoj- nimi, terenskimi in tehnološkimi (obstoječe vlake) razmerami na nekem sečišču ter s tehničnimi sečnih poti; - v mlajših razvojnih fazah, če nimamo na voljo manjšega stroja, da preveč ne destabilizi- možnostmi izvajalca del. ramo sestojev. Zavedati pa se moramo, da se tako poveča možnost poškodb na sestoju. Slika 6: Predstavitev strojne sečnje poslancem Državnega zbora na Pokljuki oktobra 2009 (foto Borut Debevec) Razdalja med sečnimi potmi je 2-kratna dolžina roke. Ta model omogoča popolnoma mehanizirano redčenje s predhodno sočasno pripravo sečnih poti. Ekonomsko in poslovno je tak pristop najučinkovitejši, vendar uporaben v ustreznih in v zadosti stabilnih sestojih; primernejši je v odraslih oziroma starejših razvojnih fazah. Po sečni poti se gibljeta oba: stroj za sečnjo in stroj za spravilo. Razdalja med sečnimi potmi je enaka dvojni dolžini roke in je ponavadi 20 m. Modificirano obliko takega modela predstavlja spodnja slika, ko se stroj za spravilo ne giblje po vsaki sečni poti, ampak uporablja vsako drugo. Stroj za sečnj o v vmesnih conah poseka in izdela drevj e ter ga zloži v doseg roke stroja za spravilo. Razdalja med sečnimi potmi je do 4-kratna dolžina roke. Priprava sečnih poti in redčenje se izvajata s strojem za sečnjo v dosegu njegove roke. Sledi sečnja dreves v vmesni coni z motorno žago, ki jih stroj za sečnjo dodela v drugem obhodu. Ročna sečnja se lahko izvaja tudi pred prihodom stroja za sečnjo, vendar le v redkih sestojih. Razdalja med sečnimi potmi je večja kot 4-kratna dolžina roke. Po tem modelu se priprava sečnih poti in redče- nje izvajata s strojem za sečnjo na dosegu roke. V vmesni coni ročno podiramo cela drevesa in taka vlačimo (traktor, konj) do dosega roke stroja za sečnjo, kjer jih dodelamo s strojem za sečnjo, lahko tudi s procesorjem. Prej omenjene kombinacije so predstavljene še na drugi način. Nujno moramo omeniti, da so to le nekateri od morebitnih modelov, ki se spreminjajo s tehnološkim razvojem in uporabo procesorske glave na žičnih žerjavih, ki jih v navodilih še ne omenjamo. 3 ZA ZAKLJUČEK Kot smo že omenili, je predstavljeni način dela začasen in ga bomo na Zavodu za gozdove Slovenije sproti dopoljnevali na podlagi novih spoznaj in izkušenj. Pri tem pričakujemo pomoč celotne stroke in znanosti, saj bomo le s skupnim delovanjem in angažiranostjo vseh subjektov gozdarstva usmeritve zapeljali v pravo smer. Ne nazadnje bomo na enak način morali delovati tudi pri obveščanju javnosti (saj to ni in ne more biti le naloga Zavoda za gozdove Slovenije), ki postaja do izvajanja del v gozdovih vedno bolj občutljiva in kritična, zato se mora stroka odzivati profesionalno. 4 LITERATURA: BULTEMAIER, A. 1998, Hochmechanisierte Holzernte, Merkblatt zum Einsatz von Kranvollerntern (Harvestern), Sachsisches Staatsministerium fur Landvitcshaft, Ernahrung und Forsten. FRYK, J. 1997, Forestry in Sweden, SkogForsk, Uppsala. LOSCHEK, O. 1998, Harvester Forvarder, Holzernte in der Durchforstung, FPP Kooperationsabkommen Forst-Platte-Papier, Wien Dunaj. ZGS 2005, 2009, Navodila za pripravo del v sestojih, primernih za strojno sečnjo (SS).