LETO L ŠTEV. 8 ifoper, peteM 22. feisraaija 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIM NAŠA IST Medtem- ko prihajajo žalostne vesti o nesrečah po naši ožji domovini, ki jih povzročajo snežni plazovii, in ko zemlja počiva globoko p od snegom, v sončili Istri že leze iz zemlje zgodnji grah, kmetje in zadruge že sadijo zgodnji krompir. Ta kontrast v podnebju in plodna istrska zemlja dajeta posebne prednosti kmetu in kmetijski zadrugi v našem okrožju: zgodnji pridelek in neomajne možnosti prodaje po ugodnih cenah. To so prednosti, ki jih ima kmetijstvo pri nas, v južnih predelih Slovenije. Naši zgodnji pomladanski in zadnji jesenski kmetijski pridelki, zlasti povrtnina, nimajo konkurenta na širokem trgu in zato je razumljivo, da se in se bo moral naš kmet vedno bolj orientirati na pridelovanje tistih kultur, ki mu dajejo te prednosti. Zlasti še, ker so naši kmetijski, pridelki po svoji kvaliteti daled pred ostalimi in zato iskani tudi v-inozemstvu. .. Za časa italijanske okupacije' je kmetijstvo v Istri padalo: namesto zgodnjih pridelkov, ki jih je Italija že itak imela dovolj z juga, je z »žitno bitko« vsiljevala žita, ki so najmanj donosna. Veleposestniki so Odirali kmete in dušili kolone, gospodovali v deželi in zvesto izvrševali politiko fašističnih oblastnikov, ki je šla za tem, da uniči slovenskega in hrvatskega kmeta ter da ga prežene z njegove zemlje. Istrski kmet je xx>temtakem imel dve nadlogi: tepla ga je okupatorjeva oblast in obilica zgodnejših kmetijskih pridelkov na trgu. Nobenega življenja, nobene perspektive ni imel kmet in gospodarstvo sploh. Ni slučaj, da so, recimo v Kop>rur zidali zadnji dve hiši še za časa Avstrije in še to za koprsko birokracijo, ali da je Koper v kratkem času prišel od deset tisoč prebivalcev na šest tisoč. Sele po vojni, ko so se absurdnosti in krivice meja deloma popravile, se je tudi naše kmetijstvo začelo normalno razvijati in se danes hitro uvršča kot najvažnejša panoga■ v naše gospodarstvo. Popolnoma razumljivo je, da je procvit gospodarstva, zlasti kmetijstva, v našem okrožju mogoč le v sklopu Jugoslavije, ki zaradi svoje napredne socialistične ureditve ustvarja nove proizvodne odnose na vasi v interesu delovnega kmeta. Ljudska oblast ima namen, da v tem letu in v vseh nadaljnjih posveti še večjo pozornost našemu kmetijstvu in mu pomaga za nje-5tov hitrejši razvoj. Ta pomoč bo toliko učinkovitejša, kolikor bodo kmečke delovne in splošne kmetijske zadruge v celoti pomagale in se zavzele za tof da postavijo solidne temelje, ki bodo kmetijsko proizvodnjo pospeševali, Ze v letošnjem proračunu je predvidena gradnja naselij v melioliranih področjih za kmečke delovne zadruge in prav tako večje investicije za elektrifikacijo podeželja. Vsota investicij, namenjena za podeželje, je mnogo večja, kot znašajo vse davčne obveznosti iz kmetijstva. Da se s predvidenimi investicijami doseže čim večji efekt, morajo kmečke delovne zadruge vzeti ' v svoje roke izgradnjo omenjenih naselij. S sredstvi, ki se predvidevajo v letošnjem proračunu, moramo ravnati tako, da bo že letos v glavnem elektrificirano naše podeželje. Se v večji meri kot doslej moramo mobilizirati sredstva in prostovoljno delovno silo, da dosežemo tako čim večji uspeh. Prav tako bomo nadaljevali dela na me-lioriranih področjih. Nadalje je Izvršilni odbor razpisal nagrade za nove nasade, gnoj-nične jame, za živino določene pasme itd. Kmetijske in delovne zadruge naj proučijo pogoje tekmovanja ter naj razvijajo aktivnost, da se bo natečajev udeležilo čimveč gospodarstev in zadrug, zlasti še, ker so nagrade tolikšne, da krijejo dober del materialnih stroškov, Ze iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, kolikšno skrb in pomoč daje ljudska oblast našemu kmetijstvu. Da bo ta pomoč rodila večje uspehe kot v preteklosti, je potrebno odpraviti nekatere organizacijske slabosti, ki so doslej zavirale hitrejši razvoj našega kmetijstva. Zato bomo skušali danes zastaviti nekoliko konkretnih vprašanj, ki naj bi vzbudila diskusijo ' in našla rešitev .na ter.enu. •' 'Glede na to,' da ima teritorij široko zaledje, •s katerim je neločljivo povezan, se odpirajo velike možnosti plasiranja blagat zlasti zgodnjih pridelkov. Ali sjno odmerili zadostne površine za setev zgodnjih povrtnin, ali imamo dovolj semen? Stara praksa, da je vsak kmet posejal vsakega nekaj za sebe, je v današnjih pogojih škodljiva za posameznega kmeta in za skupnost. Zato jo je treba odpraviti in uvajati tiste kulture, ki so donosne in ki jih trg zahteva. Orientirajmo se na zgodnje spomladanske in jesenske pridelke. Nadalje menim, da se tako oblastni organi kot zadružne zveze premalo odločno zavzemajo in borijo za izboljšanje in povečanje živinskega fonda, brez katerega ne bo tudi povrtnine. Ne gre tu samo zat število repov, ampak za izbor pasme, ki ustreza terenu in ki je donosna. Tu je potrebna mnogo strožja kontrola pri klanju telic čiste pasme in odločnejši poseg oblastnih organov in Zavoda za pospeševanje gospodarstva v urejevanje živinoreje. Izgovori, da ni krme, so prazni, loajti še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti silaže itd. Zaradi širših kompleksov sadovnjakov in vinogradov, ki jih zlasti delovne zadruge pripravljajo, in zaradi potreb, ki obstajajo, postaja resno pomanjkanje divjakov in sadik. Zaradi ugodne lege, donosnosti in možnosti prodaje kvalitetnega istrskega vina je pravilno, da se poveča produkcija vina v našem okrožju. Kmetijske zadruge naj poskrbijo, da zadružnikom ne bo primanjkovalo mladih sadik, korenjakov ali cepljenk za nove nasade. Zdi se, da izgubljamo nekaj let produkcije zato, ker sadimo divjake namesto cepljenk. Naši kmetijski strokovnjaki bi morali proučiti to vprašanje, ki ga drugod uvajajo v korist posameznika in zadrug. Navrgli smo nekaj vprašanj, o katerih je vredno razmišljati. Nekatera od teh se rešujejo, toda prepočasi, premalo odločno in hitro. Zajeti je treba problematiko kmetijstva malo širje in vsestransko; odpravljati tudi ozka grla in delali s perspektivo, tako da bodo napori, ki jih skupnost daje za dvig kmetijstva z novimi investicijami, postavili solidna tla kmetijstvu našega okrožja. Se nikdar ni imel istrski kmet tako jasne iti ugodne perspektive za svojo bodočnost. Se nikdar ni imel take podpore, kot jo ima danes od ljudske oblasti po zaslugi socialistične Jugoslavije. In zato bo še z večjim elanom in večjimi napori ob pomoči ljudske oblasti obdeloval zemljo, utrjeval zadrugo in z zadrugo gradil sebe. Dolžnost oblasti in zadružnih org. je, da mu pomagajo da bo s manjšim naporom dosegel večji pridelek. J. Bel tram fifif" AN v s Sveta sii, zemlja, iln blagor mu, komur plodiš — z oljem mu lečiš irazpokano dlan, shrambe mu polniš In vina mu vračaš za znoj, daiješ sena in otave iza vola, ki vlačil je brano, hodiil pred plugom in družno potil se z oračem; točiš cvetlicam v čaže medu, da pride bučela, gnana od tajne skrbi spomiladii .na delo za božič; ni gospodinje strah mrazov, zakaj nje družina dvoj-no obleko ima, .in čuješ na tnalu trliice? In osnutek na stativah čaka že votka. O, tam sveti duli razprostrl je krila >nad mizo, blažen je trud in blažen počitek družini. Oton Zupančič: »Duma« iiiiiiiiiiiiiniiitiiiii eitiiiiiiitiiiiiiiiiiimii ii mniii niiiiiiiitiiiJtiiiiui i iiiiiiitititiiitii] i in mi i iitiiitiiiiiinrDiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiirui^iJiiiiiiiiiiiM lil llllll;:,,,.,: M» Sinclika-lno življenje se je v zadnjih dneh zopet razgibalo. V podjetju Pan-iilS že od petka stavkajo zaradi odpusta sindikalnega zaupnika, ker se vodstvo podjetja še ni odreklo svojemu krivičnemu ukrepu. Pretekilj teden so pričakovali, da bodo začeli stavkati tudi petrolejsikii delavci, ker je bila v Italiji napovedana stavka za sredo 20. t. m. V ponedeljek pa je prišla iz Rima vest, da so stavko odložili, ker bo v petek ministrstvo za delo v Rimu sklicalo predstavnike delodajalcev in delavcev, da bj našli kompromisno rešitev. V ponedeljek zjutraj so delavke v tobačni tovarni stavkale pol ure v znak protesta, ker jim še do sedaj niso izplačali izgubljenih delovnih dni, ko je dalo brez njihove krivde več dni počivalo. Zanimivo je pri tem. da so delavke organizirale to stavko spontano in da niso imeli sindikati nobene pobude pri stvari. To je še en dokaz, da ima delavstvo vedno manj. zaupanja v Enotne sindikate in Delavsko zbornico ter si skuša samo pomagati. Pomanjkanje dela se ne čuti le v ladjedelnicah. Tudi v mizarskem podjetju Sbocehellii so bili zaradi pomanjkanja naročil prisiljeni začasno odpustiti večje število delavcev. Po sporazumu med lastniki in sindikalnimi zastopniki bodo — začasno odpuščeni kvalificiram delavci in vsi delavci, ki so družinski poglavarji — dobivali delno plačo iz dopolnilnega sklada, dokler jih ne bodo mogli znova zaposliti. Prav tako se je zaostrilo vprašanje nameščencev paroplovnih družb in pomorščakov v Italiji, in sicer v Genovi so pomorščaki i celo stavkali, tako da nekatere ladje proti Sardiniji niso odplule, neka prekooceanska ladja pa je odplula s triurno zamudo. Vse to ima seveda svoj odmev tudi v Trstu. Zgoraj navedeni stroki se borita za nove kolektivne pogodbe, ker s bile stare že predčasno odpovedane. Položaj pomorščakov in nameščencev paraplovnih družb je v primer,; s predvojnim mnogo slabši, ker se njihove plače niso povišale v skladu s povišanjem cen. V soboto zvečer je bila v Avditoriju Prešernova proslava, na kateri so nastopili Komorni zbor in Tržašk; zvon iz Trsta, svetoivanski »Slavko Skamperle«, barkc-vljanski pevski zbor, mešanj zbor iz Lonjerja - Katinare, moški zbor iz Doline in številni mešani zbori »Ivan Vojko« iz Preseka i'n Kontovela. Predsednik Slovensko-hrvatske prosvetne zveze dr. Budal je razdelil najboljšim pevskim zborom in dramskim družinam Prešernove nagrade In jih s spodbudnimi besedami pozval na plodnejše delo v tekočem letu. Na proslavi je govoril prof. Rado Rav-bar. Njegovo predavanje je izzvenelo: »Z besedami težko, z dejanji moramo dokazati ljubezen do velikega slovenskega pesnika in njegove oporoke, ki nam jo je zapustil v »Zdrav-Ijici.« Dr. Franc Vitanza. ppVii predsednik prizivnega sodišča v Trstu, je odšel v svoje rodno mesto Palermo. Z njim odhaja eden izmed stebrov tukajšnjega iredentizma, ki je ob vsaki priložnosti hotel »pravno« dokazati, da spada Tnst k svoji »madrepatrlji Italiji«. Koliko se mu je posrečilo v teh . pičlih dveh letih, pa dr. Vitanza ne ve [n verjetno ne bo nikoli vedel. Spoznal je sicer nekatere kroge jo-kajočih tredentistov, toda nikoli ni spoznal srca Tržačanov In njihovega nmenja o Italiji. NOVA ODREDBA O POTNIŠKEM IN BLAGOVNEM PROMETU MED JUGOSLOVANSKO IN ANGLO-AMERI-SKO CONO STO Vojaška uprava Jugoslovanske ljudske armade je objavila v svojem U-radnem listu št. 1 z dne 15. II. 1952 novo odredbo o potniškem in blagovnem prometu med jugoslovansko in anglo-ameriško cono STO. Prav tako so objavljeni v tem uradnem listu pravilniki 0 osebnem prometu med jugoslovansko in britansko-ameriško cono STO, FLRJ in inozemstvom, o ureditvi plačilnega prometa med jugoslovansko cono STO in britansko-ameriško cono STO, FLRJ in inozemstvom (deviznj pravilnik) in pravilnik o ¡zvajanju nadzorstva nad izvozom in uvozom blaga. USPESNI PREDVOLILNI SESTANKI V PIRANU Frontovci osnovnih organizacij SIAU v Piranu se resno pripravljajo na letne zbore svojih organizacij. Izvedli so vrsto organizacijskih in tehničnih priprav, objavili kandidatne liste odbornikov, vsak večer pa se zbirajo v lepo urejenih prostorih SIAU. Na teh sestankih vpisujejo nove člane, vplačujejo zaostalo članarino, razpravljajo o kandidatih za nove odbore in se razgovanjajo o najrazličnejših problemih terena. Povprečna udeležba članov SIAU na sestankih preteklega tedna znaša nad 90%, kar jasno govori o velikem zanimanju članstva za volitve kakor tudi za reševanje aktualnih problemov. Člani so na se-stslnfloih ugotovili, da je bila doslej v posameznih organizacijah slaba evidenca članstva in njihovega dela, kakor tudi, da so bili posamezni odborniki neaktivni. Vse te in druge pomanjkljivosti bo treba čimprej odpraviti. Frontovci pa so ugotovili tudi uspehe, ki so jih dosegli lani zlasti v pomoči pri airedit.vi mesta. Na sestankih je prišla predvsem do izraza politična enotnost prebivalcev Pirana in marsikateri se je odrekel svojega nasprotnega ali OBČNI ZBOR KMETIJSKE Na nedeljskem občnem zboru splošne kmetijske zadruge v Kopru so se članii pogovorili o pomoči kmetovalcem pri mehaniziranju kmetijstva; med drugim so sklenili, da bodo nabavili dva traktorja, nekaj kosilnih in sejalnih strojev in mlatilnico. Zadruga bo skrbela tudi za ustanovitev zadružne ekonomije, ikjer naj bi predvsem redili prašiče. Koprska kmetijska zadruga je imela v letu 1951 okrog 63 milijonov dinarjev prometa. Samo sadja in zelenjave je odkupila za 26 milijonov din, drugih 'kmetijskih pridelkov pa za 4 milijone din vrednosti. Dobička je Imela nad 3,5 milijonov din. Od tega so razdelili med člane 300.000 din. KRKAVCE. — Nov odbor ZAM je že začel delati. Ko so na mladinskih volitvah v Krkavčah izvolili nov odbor Zveze antifašisiične mladine, je bilo v vasi precej živahno. Mladina se redno tedensko sestaja in razpravlja o svojih problemih. Na zadnjem sestanku so sklenili, da si bodo v neki stari hiši v vasi uredili dvorano za prireditve in zabave. Vsi so takoj resno začeli z delom in uspehi ne izo-stajajo, S prostovoljnima prispevki si je mladina prav tako nakupila potrebni material za dvorano, 'ki bo že ta mesec gotova. V bm mé ■ V V-.; /i KRAS/ HERPELJE-KOZINA — Splošna kmetijska zadruga HerpeljfrKozina je zadnje čase znatno povečala svoje delovanje. Za sedaj ima svoj delokrog v Slovenski Istri sežanskega okraja, po Izvršeni upravno teritorialni razdelitvi pai pričakujejo, da ji bodo priključene Se nekatere zadruge sedanjega ilirsko-bistrlSkega okraja. pasivnega stališča do organizacije SIAU. Zelo značilen je primer Li-oneUe Trost in Romana Viezzolija, ki sta javno zaprosila za ponoven, sprejem v SIAU in se odrekla svojega stališča, ki sta ga zastopal» vse od resolucije Kominfotrma. Velika aktivnost frontovcev pa je bila nekaterim, predvsem duhovščini, trn v peti. Talko so med drugim brali »sveto mašo«, ki naj bi omogočila znaumu klerofašističnemu agentu CLN Benedettiju priti iz zapora. Piranski »dušni pastirji« so se zopet znašli tam, kjer se vodi boirba proti interesom ljudstva, verjetno inspdiriranii po Santinije-vih »delavcih v vinogradu gospodovem«. Ni čudno, če so piranski frontovci, ki dobro poznajo to fa-rizejstvo, tako ostro obsodili delovanje certkve. V zadnjih dneh je »shajkal« v Trst znani razbijač enotnosti med Slovenci, Italijani in Hrvati Paolo Sema, potem ko so vsi njegovi šo-vinisitioni poskusi klavrno propadli. Sedaj bo lalilko v Trstu branil svoje »liltalijanstvo«, frontovci Pirana pa so in bodo njemu podobnim povedali, kje je mesto za tiste, ki skošajo Izpodkopavati enotnost in bratstvo med njimi. K. G. ZADRUGE V KOPRU Tudi na občnem zboru so sklenili, da bo v okviru zadruge začel takoj poslovati kreditni odsok. ki bo dajal kmetom posojila za nabavo umetnih gnojil ter drugih potrebščin in hkrati hranil svojim članom denar z določenimi obrestmi. Člani zadruge — kmetje so se predvsem zanimali za zadružni zdravstveni odsek, ki bi s prispevki svojih 'članov zavaroval zadružnike v primeru bolezni. Sredstva naj bi črpali iz skupnega zdravstvenega fonda. Ob koncu so zadružniki iknitizirall slabo seme cvetače, ki jim ga je preskrbela zadruga in zahtevali, da jim nabavi boljše. SOCERGA. — Za dokončno ureditev in opremo zadružnega doma potrebujejo v Sočergi okrog 900.000 dinarjev, vaščanj pa bodo pomagali s prostovoljnim delom. Omenjeni znesek potrebujejo za nabavo opreme lin pla-čanje strokovne delovne sile. Pomagala bo tudi kmetijska zadruga. Ko bo zadružni dom dokončno urejen, bodo dani ugodini pogoji tudi za razvoj kulturnega življenja. KUBED. — Zadružni mlin. ki so ga začeli graditi ,v Kuiedu koncem lanskega leta, bo v 'kratkem pod streho. Kubejski zadružniki so to dosegli s skupnim in vztrajnim delom. Mlin bo na električni pogon in bo kril potrebe večine vasi Slovenske Istre v sežanskem okraju. PUCE. — Ali je na Pučah vse dobro? Nedeljski občni zbor organizacije SIAU je dal na to vprašanje pozitiven odgovor. V poročilu, ki ga je podal članom SIAU dosedanji odbor, pa n.|so bile dovolj razvidne pomanjkljivosti. Glede uspehov je bilo med drugim rečeno, da je frontna organizacija v letu 1951 opravila okrog 8000 prostovoljnih ur na raznih vaških objektih, sprejela 15 novih članov itd, KOPER — Zene X. baze SIAU so imele sestanek, na katerem so pregledale dosedanje uspehe in sprejele nove naloge. Lani so žene izdelale 400 plenlčik, 145 rjuh in 39 srajčk za pediatrični oddelek civilne bolnice v Kopru, razdelile pa so tudi razno blago med revne otroke. Zene so diskuti.ra-le predvsem o vzgoji otrok in poudarile, da je treba bolj paziti na otroke, hkrati pa morajo starši bolj skrbeti za .povezavo med domom in šolo. Zbor volivcev v Ankaranu — V soboto je bil v Ankaranu zbor volivcev, ki se ga je udeležilo 135 ljudi. Iz poročila o opravljenem delu je bilo razvidno, da so imeli Ankarančani zlasti na gospodarskem področju lepe uspehe. Število sadinega drevja so povečali za 23,63 %. trt za 9,22 goveje živine za 16.26 % in perutnine za 8.42 odstotka. Zasadili so 25.000 sadik. — Volile! so diskutirali o cenah reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, zlasti o umetnih gnojilih in zaščitnih sredstvih ter ugotovili, da so sedanje cene previsoke v primeri s cenami kmetijskih pridelkov. Odbor je pojasnil, da so o tem že razmišljali In da bo ljudska oblast cene za reprodukcijo znižala povprečno za 40 odstotkov. MAREZIGE — Mareziški zadružniki so prijavili ljudskemu sodišču upravnika zadružne gostilne Marijana Kr-meca, ki je poneveril nad 63.000 din. Obtoženi Krmec ni pri zaslišanju priznal krivde, čeprav so mu dokazali, da je od dneva, ko mu je zadruga Izročila posle, poneveril vsak dan povprečno 836 din na škodo zadružnikov. Izobraževalni tečaj na [Tolminskem. Na Tolminskem deluje trenutno 16 izobraževalnih tečajev, v katerih so dosegli prav lepe uspehe. Značilno za tečaje je predvsem to, da so tečajniki sami izbirali posamezne lome, v katerih so se hoteli izpopolniti. Precejšen nsipredeik v primerni z lanskim lotom j.e petoazal tečaj v Ljufoinjiu, ki ga poseča v lepem številu zlasiti vaška mladina. Tečajniki na Sla/pu obravnavajo razetn slovenščine^. zemljepisa in zgodovine tudi sadjarstvo, vrtnarstvo in živinorejo. Skoraj po vseh krajih, ikje.r nimajo izobraževalnih tečajev, so organliziirali itedeniska predavanja v okviru Ljudske univerze. * SRPENICA PRI BOVCU Pretekli teden smo imeli v Srpe-nici uspelo predavanje »O družbenem plainu«. Predaval je ljudski poslanec Alojz Krivec. V Srpenici je zelo raagibano gospodarsko življenje in so bili prebivalci predavatelju za njegova lahko umljiva izvajanja zelo hvaležni,. Primorslkil fantje, ki so na odsluže-nju kadrovskega roka v Koprivnici na Hrvatskem, so ob obletniqi Prešernove smrti priredili literarni večer. Vodnik Odorovlč je oČTtal življenje in delo velikega pesnika, potem pa so sledile tri recitacije. Ob koncu so zapeli še pesmi »Zdravlj.tca« in »Pod oknom«. Postojnsko postajo čistijo z najmodorenejšimi napravami S proslave obletnice Pre šernove smrti v Trstu POSTOJNA —• V torek opoldne je na Jamski cesti št. 16 izbruhnil požar, ki je kljub takojšnji gasilski in-tervenoiji uničil celo poslopje, ker je bilo pod streho spravljeno seno. Vzrok požara so bile saje, ki so se vnele v dimniku. jI BRKINOV—— Iz Brkinov nam poročajo, da sta sneg in mraz uničila veliko število sadnih dreves. Težak sneg, ki je padel prejšnji teden in nato zmrznil, je povzročil, da so se veje lomile. Velika škoda je iz istega razloga nastala tudi na gozdnem drevju. Mnogo škode je povzročili sneg tudi ma električnih, telefonskih in telegrafskih napravah. Najbolj prizadete vasi so Hrušica, Ob-rov, Javorje, Pregarje ter ostale brkinske vasi do Divače. J. V začertlku februarja, je imel SKUD »Tone Tomšič« iz Ilirske Bistrice svoj letni občni zbor. Iz poročila je bilo razvidno, da je bil najbolj aktiven pevski zbor. Člani so kritizirali slabo aktivnost mladine na kuilburno-prosvelnem .področju. Tudi dramatska skupina se bo morala resneje oprijeti dela. Ob koncu zbora so izvolili nov odbor društva, za častnega predsednika pa Alojza Grma, ki praznuje te dni 70 letnico rojstva in 50 letnico kultuirno-pro-s v otin e ga ud ejstvo.v »n j a. SKUD »Tone Tomšič« v Ilirski Bistrici je v torek 13. t, m. priredil svečano proslavo v spomin na dr. Fr. Prešerna. Profesor Boža Brecalj je o-p,isala Prešernovo življenje in delo, Ob zaključku je pevski zbor SKUD II. Bistrica zapel Prešernovo »Zdrav-ljico«. MEHANIZACIJA ZADRUZNEGA KMETIJSTVA Za mehanizacijo zadružnega kmetijstva so v postojnskem okraju do sedaj s pomočjo zadružnega sklada nabavili večje število poljedelskih strojev. Tako na primer 11 traktorjev, od tega so jih 6 uvozili iz inozemstva, 5 motornih kosilnic. 2 selektorja, 1 stabilni motor, 2 kamiona, 2 sla-moreznici, 1 izruvač za krompir, 3 vprežne grablje, 18 osipalnikov, 2 priključka žetvenih naprav, 2 obračalnika za seno. 12 elektromotorjev, 12 gnojničnih črpalk in 22 vprežnih plugov. Nadalje so uvozili še 14 traktorskih plugov, 2 traktorski prikolici, 6 traktorskih kosilnic In 4 ročne motorne kosilnice. Ti stroji so v veliko pomoč KDZ in to še posebno med sezonskimi deli, ko primanjkuje delovne sile. S temi stroji pomaga KOZ tudi državnemu sektorju In tudi privatnim kmetom. B. S. SMII-IEL POD NANOSOM — V nO-či cd petka na soboto je zgorelo šolsko poslopje. Ogenj je bil podtaknjen, ker je najprej začela goreti knjižnica, v šoli pa n.; bilo že tri dni nikogar. ZUkovec je verjetno prišel na smučkah do šole. zakuril in nato pobegnil, Organi ljudske oblasti vso stvar raziskujejo. VIPAVA. — Zbor primorskih zdravnikov, Cetvorica, ki je omenjena v poročilu o občnem zboru, sestavlja ubran pevski kvartet. Poro&ilo s tem dopolnjujemo po pregovoru: kdor poje, ne misli slabo, » i o V ( N s 1 II v Sloveniji ki Senečip in no Koroškem Pretekli teden je zapadlo v Sloveniji ogromno snega, Ivi je prekinil skoraj ves železniški in avtobusni ter telegrafski 'in telefonski promet. V Ljubljani je dosegel sneg višino 140 cm, v Planici 240 cm, po drugih v!» sinakiih predelih pa od 3 do 5 metrov. MeieoroJoiika služba Slovenije je objavila, da od svojega obstoja ni zabeležila takih snežnih žametov. — Toliko snega še stari ne pomnijo, za mlade je to doživetje, hkrati pa opozorilo, da pomagajo kolikor je v njihovi moči. Skoda, ki ja je povzročil zapadli sneg v Sloveniji, znaša samo po prvih ocenitvah nad 4 milijarde dinarjev. V Ljubljani porušenih 70 hiš. Ogromne množine snega so v Ljubljani ustavile vsak promet. Ceste so bile tako zatrpane, da je bilo tudi oranje zelo težavno. Pod težo nakopičenega snega se je porušilo 70 hiš. Izvršni odlor OF Slovenije, MLO in odbori vseh frontnih organizacij so izdali pozive vsemu prebivalstvu, da pomaga p;r čiščenju snega s streh in ulic. Nad 6000 ljudi se je spustilo v borbo s snegom in vsaj za silo preprečilo večjo gospodarsko škodo. Zaradi nevarnosti plazov s streh so pešci prisiljeni hoditi po sredi ulic, vsa nevarnejša mesta pa so posebej zaznamovana. Pri odstranjevanju snega s streh je bilo kljub vsem opozorilom več manjših in večjih nesreč, Itaferitv del gre seveda na račun nesrečnih slučajev. Steviln, vlaki obtičali v snegu. Na ptegah Ljubljana—Nova Gorica in Ljubljana—Reka je obtičalo v snegu več vlakov. Na progi Ljubljana— Jesenice je bilo zasneženih pet lokomotiv, potniški vlak. trije tovorni vlaki in ekspresn; vlak Ljubljana— Salzburg. Na postaji v Kranju je sneg zasul 40 vagonov z blagem, ki je bilo namenjeno za izvoz. Na progi Ljubljana—Trst je bilo blokiranih 5 tovern h vlakov, sedem lokomotiv, dva potn.ška vlaka in orient-ekspres. V snegu je obiUčaSo tudi več vlakov v sme-j proti Mariboru. Potnike so začasno namestili po bližnjih vaseh. Pri čiščenju proz so biti zaposleni vsi železniški delavci, pripadniki JLA ter številni frontovci. Le s skrajnimi naporj se je posrečilo po več dnevnem presledku zonei vzpostaviti železniško zvezo Ljubljane s Trstom in Reko, medtem ko se o rednem avto- ..ti^rl vr»^.»' . busnem prometu zaenkrat v mnogih krajih šc ne more govoriti. Plazovi v Beneški Sloveniji. V Beneški Sloveniji! se je zaradi obilnega snega in odjuge utrgalo mnogo plazov. Pri Dreki se je utrgal plaz s Kolovrata in zasul ter ubil dve osebi. Pozneje se je utrgal nov plaz, ki jc pridrvel v vas Trinko in uničil zadružno mlekarno ln električno kabino. Tretji plaz je pozneje uničil šolsko poslopje. K sreči je bila šola takrat prazna. Podobno usodo je doživela tudi Praprotnica, kjer je plaz pokril šolsko poslopje, ni pa bilo mogoče ugotoviti, če je bilo kaj ž.rtev. Občinske oblastj so odredile izpraznitev vseh krajev, ki so izpostavljeni nevarnosti. V nekaterih krajih je sneg dosegel višino 12 metra in pol. 25 smrtnih žrtev na Tolminskem in Idrijskem. Iz Idrije poročajo, da je dolina Idrijce popolnoma odrezana od sveta. Da bi čimprej obnovili promet in telefonsko zvezo z Idrijo, so poslali dva. buldožerja in c.krog 1500 delav-: cev. ki čistijo sneg med Hoderščico in Gcdovičem ter med Sv. Lucijo in i Idrijo. Svet za blagovni promet Slovenije je izdal ntarcip. da se lahko začnejo izkoriščati rezerve moke. V Tolminu in okolici je sneg vf-scik dva motna, v Kobaridu 2,5, v Bovcu pa 3,5 m. Snežni zameti so pcncikod dosegli višino 8 m. V vaseh Borjana. 2aga in Soča so plazovi odnesli več hiš. Po nepopolnih Postojna štiri dni odrezana od sveta Naj že bo. bi človek rekel, ko ljudje tarnajo, da je na Bovškem veliko snega, toda da nam toliko snega nanese v Postojni, to je pa že preveč. Vsi, ki pomnijo, pravijo. da ga že od 1929. leia ni bilo toliko. Začelo je mesti v sredo in je kazalo, da se hoče m-ili narava ma, ščevati za vse mile zime nazaj. Suh sneg je nosila burja s tako ihto, da proti v-e-tiru sploh ni bilo mogoče iti, v četrtek in petek pa se je do kraja razbeanela. Vsega skupaj je padlo v sami Postojni okrog 90 cm snega; s streh in prostorov, ki so bili izpostavi jeni burji, ga je veter hitro odnesel, drugod pa so bili zameti visoki tudi po štiri metre in še več. Ko so se v soboto ljudje prebudili, večinoma niiti vrat niso megli odpreti, ker so bila vsa zasuta. Tudi okna so bila vsa z as teta s sneženo zaveso. Sneg je prinesel s s:boj same nevšečnosti, posebno za prcmc-t. Celo lokalni cestni promet je bil tri dni popolnoma onemogočen .in še potem so le kake sani psljale skozi Postojno. Avtomobil j; bil prava redkost in ko se je v nc:le!jo pojavil poštni avto, ki je hotel na postajo po pošto, so !;a ljudje gledali kcit belo vrano, še huje pa je biio z železniškim prometom. Štiri dni je bila onemogočena vsaka zveza z Ljubljano pa tudi z Reko in Sežano, kjer le redko zapade sneg. Red m promet na železnici so vzpostavili šele v ponedeljek dopoldne in še to samo po enem tiru. ■iM ! MMï.fû im 'M^MfïiiïïM. % ■■■M mm m 0 *r ; mrnmmm. SSiiltliiilsiiii^ .....- V teh kritičnih trenutkih, Id nam jih je letos pripravila zima, je prišla do izraza vsa slkirb in razumevanje, ki jo ima naša ljudska oblast do skupnosti, pa tudi visoka zavest. ki so jo naši ljudje prikazali v tej elementarni nesreči. Vse, »kar leze ino gre«, to je vsi, ki so bili sposobni držati lopate v rokah, so bi'li v soboto in nedeljo na cesti ali na prrin Idriji je stanje glede tega najbolj kritično. V primeru potrebe bo ljudska oblast poslala prizadetim hrano z letali. Te dni sem s čudnimi občutki obiskal več vasic v Slovenski Istri. Kamor koli se ozre oko iz koprskega zaliva na bližnje vzpetine, vsepovsod čutiš, da si na pragu pomladi. Ce pa poslušaš ljudi, k.i prihajajo Izza teh gričev, ti pripovedujejo le o velikih snežnih viharjih, q vaseh, ki so odrezane od sveta, o zametanih cestah 15.000 trt. Mnogo truda bo že treba, da bosta trta in sadje rodila tako, ka^ kor ei želijo, vendar, ta vilncpra^ predstavlja velik korak naprej v njihovi gospodarski utrditvi. Crookalčani bodo vozili na trg nove hektolitre re-foška, rizlinga, burgundca. muškata, nove zaboje češenj, breskev, fig ter. hrušk. n p m '"t Pogled na Crnikal in železnicah. K nam je prignala burja s Krasa in Postojnskega le redke snežinke, pa še te so se ob pogledu na morje umaknile. »To je svet za sebe,« so dejala, »tu ne bi dolgo živele. Vrnimo se tja, kjer se bomo še dolgo smejale soncu v brk in opa-zujmo, kaj se bo dogajalo pod nami.« Da, slovenska Istra je svet za sebe! Potnplte trenutek in takoj boste videli, da imam prav. Ce se vam ne zdi škoda časa, me pospremite v Črni kal; posedeli bomo nekaj trenutkov pr| tamkajšnjih zadružnikih in »razdrli« kako pametno, ki bo njim in nam v korist. Bilo je v januarju leta 1949, V Cr-nemkalu. Takrat še ni bilo zadruge, pa tudi »teren ni bil za to nič kaj prikladen«. Ne mislite, da Crnokal-čani niso vedeli, kaj pomeni beseda zadruga, saj so imeli pred nosom Ga-brovico — prvo zadrugo v slovenski Istri, ki je bila ustanovljena že pred petimi leti. Bilo je vse kaj drugega: nezaupanje, kako se bo to pri njih obneslo, čakanje drug na drugega, kdo se bo prvi odločil in še polno drugih stvari. Ce ne bi bilo takrat ljudi, ki so dejali odločno »začnimo«, bi morda še vedno ostalo le pri čakanju. O ljudeh in njihovem delu bi vam rad najprej nekaj spregovoril. O Crnokalčanih, ki so imeli takrat največ posla okrog ustanavljanja zadruge: Mihaelu Cahu, Mii Dve leti pozneje. V Črnem kalu se je marsikaj spremenilo. Mislim tu •predvsem nekdanje občinsko zemljišče. Pod Italijo so tu rasli še mogočni hrastu, kli pa nekdanjih gospodarjev niso dolgo bodCii v oči. Od nekdanjega gozda je v kratkem ostala le s trnjem in grmičevjem prepre. žena goličava, posejana s štori in kamenjem. Zadružniki se niso ustrašili dela. S pomočjo traktorja sci pre-orali zemljo, jo očistili in. posadili V prijazni sobici, kjer se pogovarjamo, se je nabralo že lepo število zadružnikov. Ne štedijo z besedami o uspehih, pa tudi ne o težavah. Preteklost, sedanjost in prihodnost zadruge se razprostira pred menoj in njihovi pogledi govore, da, ne bodo popustili. »Lan.; smo si nabavili traktor,« je dejal Cah Emil, »kosilnico in razno poljedelsko orodje, letos pa bomo kupili še en traktor, namenjen izključno za delo v vinogradu. V treh letih, odkar so ustanovili zadrugo, se je spremenila tudi notranja organizacija. V začetku so pisali dnevnice, potem pa so ustanovili oce. njevalno komisijo, ki je precenjevala, koliko je vsak zadružnik vložil truda v skupno delo. Brigadir je beležil tru-dodr.eve v delov oi register, zadružniki pa v delovne knjižice Ne bo odveč, če povem, da se je precej povišal irudodan v primeri s prvim letom, in sicer cd 75 d;n na 232 din. Letos bodo skuša)! tg številko še povečati: Na letošnjem občnem zboru so zai družniki sklenili marsikaj za izboljšanje gospodarstva. Predvsem bodo uredili vprašanje arondacije. Posebna komisija je že izmerila njive, ki pridejo za to v poštev. Povečali bodo m .L : 'M.;-- " Us'r.novit.elja zadruge Mihael in Mirko Cah tudi šlevilo glav živčne od 40 na 52 in nasadili nove sadike trt ln sadnega drevja. Poskrbeli pa bodo tudi, da za svoje pridelke najdejo bolj ur godna tržišča. Ce boste obiskali' istrske kmete in se z njimi pogovorili, jim pravnic ne boste zavidali milega podnebja. Razumeli boste, kakor sem razumel jaz, da ni številke, s katero bi mogel izraziti trud in ljubezen, ki jo vlaga Istran v svojo rodno grudo, s kamenjem posejano iin tako rekoč a golimi rokami pritrjeno na strma po-bečja, pa čeprav ta pobočja že tako zgodaj pomladi prebude topli sončni žark?. i j i». O, ffilffl ESMTK® Madžarski de -evropske vojske ter poiskati sreds'1'va, da bo končno mogoče spravili v pogon ogromen ustroj atlantskega o rgan izma. Na dnevnem redu so v glavnem naslednja vprašanja: 1. Reorganizacija celotnega ustroja Atlar.llskega pakta z .ustanovitvijo sltataoga. sveta .namesto dosedanjega sveta, namestnikov, ki bi skrbel za pospešeno dejavnost raznih odsekov pakta. Srce tega ustroja naj bi prinesli v Pariz, kljub nasprotovanju Angležev, ki bi radi imeli vse v Londonu. 2. Vprašanje evropske vojske s sodelovanjem .Nemčije, To je eno izmed najbclij (kritičnih vprašanj zaradi nasprotij med Nemci in Francozi. Zdi se, da bo glede .tega poskušal .ameriški zunanji mlnister Acheson pritisniti na Francoze in na Nemce isitočasno. Francoze, ki so proti nemški oborožitvi zaradi preteklih iiztkusitev, bo verjetno skušal .prepričati o važnosti nemškega sodelovanja pri obrambi zapadne Evrope, saj bi v nasprotnem primeru, to je če ne 'bi prišlo do ustano-vive evropske vojske, bili prisiljeni ponovno Oborožiti nemško nacionalno armado. Proti Nemčiji pa izvaja Amerika pritisk v tem, da, .ne bo prišlo do sprememb okupacijskega štatuta v Nemčiji- in do vzpostavitve nemške .neodvisnosti, če Nemčija ne bo sodelovala v evropski vojski. Glede .nemštke zahteve po vstopu v Atlatdki pakt stoji verjetno Amerika na stališču, da Nemčija ne bo stopila v ta palet, toda vzpostavili bodo sistem povezave, po katerem bo imel Atlantski svet skupne seje z vodilnim svetom evropske vojske. To pomeni, da bi bila Nemčija vedno zraven, ko bo treba sklepati o vprašanju nemškega ozemlja ali pa. njenih oboroženih sil. latočasno bo Amerika skušala dopovedati Adonauerju, da je vprašanje vključitve Nemčije v Atlantski palet le vprašanje časa in da bo rešitev tega vpurašanja sledila procelsu evropske združitve. Prav tako .bo skušala Amerika dali Firancc/zom mike Igalrancije proti nevarnosti nemške oborožitve. Kdkšne bodo te garancije, zaenkrat ni mogoče predvideti. 3, Evropske države bodo morale •jasno povedati, koliko nameravajo prispevati iza- obrambo, da bo-Tru-man lahko predlagal Kongresu na •podlagi konkretnih predlogov nove kredite za gospodarsko in vojaško pomoč tujini. Zdi se, da bodo na podlagi 'konkretnih predlogov prejele evropslke .države od Amerike večjo .finančno pomoč, kot je bilo prvotno predvideno. Kot zadnja točka, o kateri bodo razpravljali v Lizboni, je vprašanje ureditve sredozemskega vojaškega poveljstva v zvezi z vstopom Grčije .in Turčije v Atlantski pakt. Tu prihajajo na dan stara nesoglasja med Ameriko in Anglijo, vendar se zdi, da bo obveljalo ameriško .stališče, Iki zahteva priključitev grških in turških sil. jiu.žno-alla.nt-skemu poveljstvu pod vodstvom admirala Carneya. Važna ,in težka so torej vprašanja, iki jih bo morala rešiti Atlantska konferenca v Lizboni. Vendar so zatpeldne sile kljub raznim težavam .trdno odločene poiskati sredstva, ida bo končno mogoče spraviti v pogon veliik ustroj Atlantskega obrambnega organizma. Kako bo do tega pr.išlo, bomo videli v prihodnjih dneh. »Unità«, glasilo KP Italije, je objavilo nedavno ilustriran članek z naslovom »Nova modna koncepcija na Češkoslovaškem« in s podnaslovoma »Tudi pri delu mora biti dekle elegantno« — »Prvovrstne m.odne izložbe na razpolago delavcem«. Članek je datiran iz Prage, napisal pa ga je Yvette Le Floche. Zelo »pestro« je Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izročilo madžarskemu odpravniku poslov v Beogradu ponovno protelslino noto, s katero zavrača vse madžarske trditve glede dosedanjega spora, ki jc- nastal med obema državama, ko so maržarske čete samovoljno zasedle rečni c.tck na Muiri. Jugoslovanska nota zahteva, da Madža.nsika vlada sprejme jugoslovanski predlog o ustanovitvi mešane*: jugoslovBinako-madžarske komisije za rešitev, tega vprašanja. Hkrati zahteva jugoslovanska nota, da se prouči vprašanje mejnikov vzdolž jugoslovansko madžarske meje. Jugoslovanska nota poudarja, da madžarska vlada ni mogla v svojem odgovoru dokazati, da otok na Muri pripada madžarskemu ozemlju. Nasprotno, dejstvo, da madžarska vlada ni sprejela jugoslovanskega predloga, da bi se stpor rešil z ustanovitvijo mešane komisije, dokazuje neupravičenost madžarske trditve. Spor o pripadnosti o loka na Muri dclkazuje polirebo, da se enkrat za. vselej reši vprašanje mejnikov. Za časa druge svetovne vojne so madžarski vojaki na mnogih mestih poškodovali in odstranili mejnilke, tako da jih danes manjka ofcrog 800. Ker tako nenormalno .stanje daje možnost za nove incidente, predlaga jugoslovanska vlada, da. se sestavi -mešana komisija in da. se podpiše medsebojna konvencija o čuvanju (teh mejnikov. Predlog jugoslovanstoe vlade je .ponoven dokaz miroljubnosti •njene politike. V vsaki stiski, nesreči kogar koli najde SZ možnost, da pomaga — sebi! (Po tem principu je najbrž na debelo obljubljala In na kratko odklonila pomoč azijskim narodom, ho so to predlagali e dobrim namenom, v OZN) ilustriran. En kliše nam kaže neki vaški skedenj in lestev, po kateri se vzpenja neko dekle, da bi prineslo seno za krave. To »češkoslovaško kmečko dekle« je oblečeno, zahvaljujoč se Gottwaldu 'in Stalinu, v najnovejši krojili model izielo kratkih hlačk »short« in s progasto jopico zadnje -mode, ter ima obute plesne čevlje Ostalo slike so slične. Prikazujejo nam -delavce češkoslovaških tovarn, ki se — če bi se moglo verjeti slikam — .prav nič ne razlikujejo od .pariških modnih zvezdnikov. Vsebina članka pa je naslednja: Praga je mesto »prave in vitalne mode.« Kakor v vseh velikih meatih na zapadu, tako je tudi v Pragi veliko število »firm vsake mode«. Toda med .Prago in Parizom je vendarle bistvena razlika. Medtem ko si v Parizu lahko kupujejo obleke najnovejše mode samo milijonarke, pa si v Pragi lahko vsako delavsko dekle nabavi haljo najnovejše mode in to v vsakem trenutku . . . Zaikaj to? Zato, ker je cilj češkoslovaških modnih izložb »oakribeti vsako češkoslovaška ženo z najelegantnejšimi oblekami.« »Umita« je v svoji kominformisti-"čni gorečnosti gotovo zelo pretiravala. Toda zaman in tendenca sta: če bi postala tudi Italija država, ki bi bila pod nadzorstvom »najmodernejšega«, bi tudi v tej deželi nastal tak r?j kot na Češkoslovaškem. Ne samo kmečke žene in dekleta, marveč tudi italijanski rudarji bi bili lahko oblečeni v oblekah najnovejše mode. ; V sredo se je .začela v portugalskem .glavnem mestu važna konferenca držav Atlantskega pakta, ¡katere se udeležujejo poleg predstav-oiilkov 12 držav -. članic tiudii zastopniki Grčije in Turčije. .Na dnevnem redu konference so zelo važna vprašanja, iki se tičejo predvsem pospešitve obrambnih naporov zapadine Evrope. Na tej koiDfererjoi bodo skušali zgladiti spor mod Francijo in Nemčijo gle- M@WE SiiffŠBŠ V zadnjih dneh se je spet vlila ploha psovk in sum-ničenj na naše ozemlje, kjer je po mnenju šovinistične propagande vsak ukrep preračunan le na to, da napravi iz tukajšnjega italijanskega življa mučenikel Temu cilju služi celo dvig življenjske ravni, ki se je tako očito pokazal, zlasti po nedavnih gospodarskih ukrepih, dalje izredna skrb za šolstvo in socialno varstvo, moderniziranje Kopra in ostalih mest, dviganje kmetijstva in obrti, trud ljudske oblasti, da lahko spravi kmet v denar prav poslednji pridelek svoje njive in vse ostalo. Posebne mučenike bo pa napravila sedanja zapora prometa med obema conama, ki se je izkazala nujna zaradi širjenja goveje kužne bolezni slinovke in parkljevke. Tržaške šoviniste skrbi seveda kaj malo, če bi jutri poginilo vse govedo od Škofij do grške meje, le 'da bi zadnja branjevka mogla s svojim litrom mleka vsako jutro po nedovoljenih poteh v Trst, ali pa da bi mogli dolgočasneži, ki ne vedo, kako preganjati dneve, vsak hip pogledat v Koper, če tam še stoji zvonik. Vsi ti sedaj neverjetno trpe in iredentistično časopisje kar ne more natočiti solz nad ■njihovo žalostno usodo. Ta vrsta ljudi jim je edini »dokaz«, da sta ■oba dela teritorija med seboj neločljivo povezana in seveda z Veliko Materjo, tako da bi sedaj ne mogli dopustiti, da oslabe še ti skromni dokazi. Ce listaš po duhovitostih šovinističnega tiska, dobiš vtis, kakor bi celotna usoda tržaškega ozemlja bila tesno povezana s to boleznijo, ki jo je naši coni poklonilo nedosegljivo gospodarstvo šovinističnega raja, tako da se je imorala z najodločnejšimi ukrepi zavarovati. Lahko smo prepričani, da bo zalo kaj kmalu nastopil s pastirskim pismom sam škof San-iin, vendar ne zato, da bi dal nek učinkovit »žegen,«, ki bi pregnal nadlogo iz naših krajev, marveč da proglasi novo izobčenje nad cono, ki ne dopušča svobode širjenja nalezljivih bolezni. Razen zanimanja za zdravje naše živine kažejo šovinisti zadnje dni tudi skrb za neke druge neprijetne zadeve. Odločili so se bili namreč svoj čas, da morajo ljudje, ki so jim posebno pri srcu, tukaj bolje živeti od drugih in so jim zato redno pošiljali svojo podpori-co. Ker je pa redko katera ljubezen nesebična, je tudi CLN zahteval od svojih izbrancev protiusluge v obliki manjših in večjih dopisov. Nihče ne bi imel nič proti temu, a ko bi taka pisemca bila odkritosrčna in nepristranska, saj je vendar tisk na svetu za to, da obvešča ljudstvo o tem, kaj se kje godi. Toda taka poročila ljudem pri CLN ne ugajajo in jim tudi niso potrebna. Ni smoter le ustanove, da bi dajala o naši coni pravilno sliko, marveč da prikaže tukajšnje razmere tako, da se bralcu pri či-tanju kar naježe lasje od groze. Za to skrbi bujna domišljija CLN samega, in io po okusu svojih bralcev, ki se izživljajo v opisih, kakršne zasledimo le v zgodbah kriminalnih romnnov. Pošten človek ima o takem delu svoje mnenje. 2e po nravnih načelih je grdo opravljati človeka, ki ti daje kruh. Poročila, ki gredo po skritih poteh in se bavijo s stvarmi, ki se povprečnega človeka ne tičejo, se v navadrii govorici imenujejo - vohunstvo. Zaman bodo prale šovinistično-iredentistične organizacije spel svoje umazano perilo, trkajoč se na prsi, da vršijo samo humano delo podpiranja »beguncev« s plačevanjem svojih do-ušnikov, ki so pri nas imeli tako lepe plače, da jim ni bilo potreba podpore od zunaj. Toda CLN že . ve, katere »begunce« podpira. V soboto se je zopet oglasil fašistični Škof Saritim ,;ln — seveda »obtožili« ljudsico oblast Istrskega okrožja zaradi nekega preganjanja ver«. Njegovi »dokazi« so tako »prepričljivi«, da so čisto v skladu s prcdipustnim veseljem. ..,,.. 0( Ne bomo se spuščali v razglabljanja o raznuh gorojitasnih trditvah, kot so: »preganjanje duhovnikov«, o »62 zaisjišeiviinjih dona G.aetana Tumie«, o »siJjenju, da postanejo duhovn.ki po-I.-klijakl zaup.rJi{fll«„ Vse te UcSiitive bi laihko imenovali smešne, če ne bi bile plod škofove fašistične pekvarje-nostj in ne bi špekulirale na nepo-učenest javnega mnenja v Trstu, kot to dela tudii demokirščaniko glasillo «Cfornase di! Trieste«, k.i. je članek tako pomočeno objavil v soboto. SIcer pa mora škof Sainiiin kol duhovni cče tržaiSkiega iredenlizma vod;t.i tudi v obrekovanju Istrskega okrožja — saj se je v svojem glasilu »Vita nuo-va« nedavno zaobljubil, da se bo boril za italijanslvo tukajčnjrh krajev. M i tli k temu še pr.istavtili- kot se jo bor.il ves čas fašizma in zaradi česar •je tudii postal štocf. . In. če je takšen iC-ccf, ne morejo blil njegovi podre- jeni dosti boljši, saj marajo po cerkven.) hierarhiji točno izpolnjevati njegovo ukaze. I.n prav v item — namreč, da hoče del tukajšnje duhovščine delovati po Skcfovcim iredentiistiii&nem programu — je tisto, kar povzroča trenja med asirskim ljudstvom in nosilai Sanfciio-vih prav malo kitčansk.ih idej. Vsakdo se lahko prepriča, da v istrskem okrožju nihče ne preganja vere in da tu nj nacionalnega zatiranja. Noeinje nacionalne mnžnje pa je po zakonu kaznjivo. I-n če je pič.ite.njiu zgodovinskih spomenikov, si.avba »Besenghii« pa je redek zgo-doVnsItf spomenik iz baročne dobe. Župnik don Dagini je komilsijil, k[ je imela nalogo pregledata stanje v tej rTrodovfi.nEfliii hiši, pt>rnx>veidal vstop. Sele komfsjVj; ckrožinega ljudskega odbora je dovolil ogded. Komisija je tu ugotovila, da don Dagri In njegov predhodnik Manušič nista govor.lra resnice, ko sta dve let,j zatrjevala, da v hlš.j nit Besenghijeve knjlžnrce. Škofijska kur.ija tudi trdi, da je ena tretjina duhovnikov c-.dsia Iz našega Ameriški visoki komiisair v Av-stinijj Donnelly, ki je odpotoval v ZDA, se bo sestal s predsednikom Truman om, s katerim bo razpravljali a možnostii podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo. * Jugoslovanski veleposlanik v Vellkj Britaniji dr. Jože Brilej je v torek obiskal predsednika angleške vlade VVinstona Churchilla in se zdržali z njim v dalljšem 'razgovoru. Temu obisku pripisujejo V Londonu izredno važncsl in ga označujejo kot izreden dogodek. * Vice guvernei> Mednarodne banke se je po večdnevnih razgovorih s predstavniki perzijske vlade v Teheranu vrnil v London. Predmet razgovorov je bilo vprašanje proizvodnje in prodaje perzijskega petroleja. Sodijo, da so se pogajanja končala le z delnim uspehom. . j • Egiptskj ministrski predsednik Maher paša je te dni izjavil, da se bodo v kratkem začela pogajanja z Veliko Britanijo na podlagi izpraznitve in združitve Ni-love doline z E.gi.ptctm. Francoska narodna skupščina je v torek s 327 glasovi .pretil 287 o-dobnila načelo eviropske vojske. Z glasovanjem je bilo vezano vprašanje zaupnice Vladii, ki ga pa Fa.ure ni pcstavi'1, da bil .izsilil u-goden izid glasovanja (to si je zagotovil že poprej v sporazumu s soalaliiistii). ienvvBč da bi preprečil glasovanje preteklo nedeljo, ko je večina vladnih poslancev po dolgi seji že zapustila sejno dvorano. * V Libiji so bile te dni .prve vo-ilitve, k; se jih., je udeležilo nad 400,000 vcCJilcev. Volilno pravico ilmajo samo -mošk-i. Izvolili so 55: poslancev, ki bodo sestavljali prvo predstavniško zbornico libijske diržave. * V starcstl 92 let je urrc.i v Oolu znan'i norveški pisatelj Knut Hamsun je leta 1920 dobil Nobelovo nagrado za literarno delo »Blagoslov zemlje«. Med njegovimi znanim^ deli so še »Glad«, »Potepuhi«, kii so vsa prevedena tudi v slovenščino. IZ POROČILA AMERIŠKE KOMISIJE ZA ATOMSKO ENERGIJO KON-, GRESU V Z-druženih državah Amerike in drugod po svetu so se povečali viri urana. Proizvodnja atomskih eksplozivov je tako znatno narasla lin produkcijo pocenila. Začela je delovati nova tovarna v Oakiriidgeju. V južni Karolim ¡-n v Kentu-cklju gradijo dive nov,; tovarni, ki bosta začeli delovati v juliju. IZDELOVANJE ATOMSKEGA OROŽJA ■ Obsežne tovarne izdelujejo s polno paro atomsko orožje, M znatno prekaša prejšnje modele. Gre za naboje, za taktiično m strateško orožje, ki so ga preizkusili v Nevadi in na Eniwe-toku. Dve ameniSki družbi proučujeta izgradnjo »tomEfkih motorjev za letala. okrožja. M črti a bo to resnično, toda eno je gotovo, da ni bil mihče izgnan. Res pa je, da so žili k svojemu škofu vsi tiis^-j faiiisiliicnii du.hovn.iki, k| so zamenjali pregnane slovenske duhovnike v Šmarjah, ICrkavčah, De-ka/miih, Pcimjawu In drugod. Lahko si m.isifmo, kako so fclïti ljuds'vu pri srcu ti cznanjevallcii fažiisitičnega sovraživa, kii jih je poslal slovenskemu ijuidcitvtu škof SnaVn. Ob koncu vojne so til. *3uihovn:(kii srnatraiTi. da je njihovo fašistično pcslans'tvo komčano, in so šli v Trot. Da s\a šla iz našega okrožja v zadnjem času žup.Vka Bor-f.UIZ2I0 in Mzirjsa, pa tudi n čudno, saj sta se popolnoma kompromitirala v očeh svojih župljanov. Oba sta svoj poklic Izrabljala za razna nemoralna dejan.ja, kij sipadajo v območje šeste božje zapoved,i. celo razna posvečena m.eVa so jlima pmišla prav. T?ko izgleda preganjanje vere in duhovnikov v Isiitskem okrožju, o ka-teretn Skof Samiiin govo-r-i ob vsaki priliki, ker mu je trin v peti ljudska oblast, k,; mu onemogoča p:'' nas Izvajanje njegovega iiredenifetiičmega programa, k; ga tako uspešno razvija v sosedni coni. os W W je važen činitelj naprednega gospodarjenja Kakor na vseli področjih gospodarstva, tako nas tudi v kmetijski produkciji druge države daleč prekašajo. Poleg tega imajo te države često slabšo zemljo in manj zadovoljive klimatske pogoje kot pri nas. Kaj je temu vzrok? Velike važnosti za dosego večjih hektanskiih donosov je boljša obdelava zemlje, selekcionirano seme, zatiranje raznih škodljivcev in bolezni, vendar je in ostane najvažnejši razlog dobro gnojenje zemlje. v^/žmmmAUp Brez d, oma se z večjo uporabo u-metnih gnojil večajo tudi hektarski donosi. Kmetijsko napredne države porabijo dosti umetnih gnojil in zato dosežejo tud; visoke donose, vendar je tudi tam glavni izvor plodnosti zemlje hlevsk,; gnoj. Zadostno in redno: gnojenje s hlevsktim gnojem je glavni pogoj za uspešno uporabo u-me:|vih gnojil.• Umetna gnojila smemo uporabljati samo kot dopolnilna gnojila s hlevskim gnojem, ker stalna in enostranska uporaba umetnih gnojil lahko več Škoduje kakor koristi. Deset zapovedi za naprednega čebelarja 1. Postopaj s čebelami vedno razumno in skrbno. 2. Delaj vedno preudarno .in na-trtno. .. , i M 3. Nikdar ne. odpiraj panjev brez potrebe. 4. Skrbi pravočasno, da bo družina preskrbljena z medom. 5. Pazi na snago in red v panjih in čebelnjaku. 6. Ne trpi v panju slabičev. Bolje je imeti 5 močnih kakor 10 slabih panjev. 7. Varuj čebele pred mrazom in preveliko vročino. 8. Skrbno pazi, da ima vsak panj, rodovitno in mlado matico. 9. Preskrbi si pravočasno nove panje in potreben material ter popravi stare panje, da te čas ne prehiti. 10. Skrbno paz"r„ da ne izgubiš po nepotrebnem niti grama voska. Kaj mora nMl napreden To so kmetje v naprednih državah že davno ugotovili, zato polagajo največ pozornosti večji in boljši proizvodnji hlevskega gnoja. Vsaka Se tako majhna kmetija ima dobro urejeno gnojišče. Sredstva, ki jih vanj vložijo, sc jim dobro obrestujejo. Gnoj no gnojiščih pravilno zlagajo in tlačijo ter tudi na njivi z njim pravilno ravnajo. Ce se ozremo po naših kmetijah, vidimo kaj žalostno sliko, Malokje opazimo urejeno gnojišče, Sc manj primerov pa je, da bi z gnojem in z gnojnico pravilno delali. Posledica tega je velika izguba količine dn kakovosti gnoja, Velike izgube hranilnih snovi iz gnoja in gnojnice zairadi nepravilnega spravljanja in neurejenih gnojišč ter gnojničndh jam so vzrok, da naši kmetje producirajo malo gno. ja in še ta je slab, kar je tudi vzrok nizkim hektarskim donosom. Gnoja nikoli ne smemo pustiti razmetanega, temveč ga zlagamo v plasti in sproti tlačimo. V nasprotnem primeru se prenaglo razkraja in končno nimamo kaj voziti na njivo. Obenem se pri razmetanem gnoju, tel se naglo razkraja, izgublja nastajajoči a-nvenjak, ki bi sicer ostal v gnoju kot hranilna snov za rastline. Zalo vrh zložene plasti, ki lahko dešeže 1,2— 1,5 m, damo 20 cm debelo plast zemlje, k; vsrka izhajajoče pline. Obenem cbsenčuje gnoj. da se preveč ne izsuši. V ta r.amen je dobro obsaditi gnojiSče z vinsko trt-o ali kakšnim drevjem, ki daje dosti sence. Tudi dno gnojišča ne sme biii propustno, ker se sicer hranilne snovi z dežjem izpirajo v globino zemlje in so tako za rastline izgubljene. Iz higienskih' razlogov ne bomo gnojišča postavljali preblizu vodnjak« ali stanovanjskega prostora, temveč na dostopnem, skritem kraju, Se več kakor z gnojem pa se pri nas greši z gnojnico, ki navadno odteka iro dvoriščih, \ obcestnih jarkih in okrog -. gospodarskih poslopij neizkoriščena ter kvari zdravo okolico. Gnojnica. ki lahko zelo poviša prideleK, bi morala prav tako kot Snoj biti shranjena v neprepustni dobro zaprti jami. Marsikdo se izgovarja, da nima aa vse to potrebnih sredstev, toda ureditev gnojišča in gnojne jame se vsakemu kmetu pošteno obrestuje. V Istrskem okrožju je tudi oblast spoznala potrebo, da se cdpravi dosedanje stanje. V ta namen je razpisala en milijon dinarjev nagrad gospodarjem, k,i bcd0 zgradili gnojišča z gnoj-ničnirr.i jamami In to v višini od 30 do 50 tisoč dinarjev. Na sliki —1— vidimo glnojišče. Ki v celoti odgovarja za malo kmetijsko gospodarstvo in ni niti predrago, kan lahko izračunamo ¡z priloženih' podatkov. (Podatki so za betonlrano gnojišče, lahko pa uporabimo namesto čistega betona tudi zid iz kamna, kar nam gnojišče samo še poceni.) Koliko gnoja proizvajajo domače živali. Srednje razvite živali pri dobri prehrani dajo letno naslednje količine gnoja: Konj (če odbijemo Izgubo gnoja, dokler žival dela), daje letno približno 80 stotov gnoja. Vol (če odbijemo količino gnoja, ki se izgubi med delom), daje letno približno 80 stotov gnoja. Krava, ki ,ne dela (če odbijemo količino, ki jo izgubi na paši), daje letno €0 do 70 stotov gnoja, medtem ko daje molzna krava, ki ne odhaja na pašo, letno približno 100 stotov gnoja. Svinja daje letno 15 stotov. ovca~ 7 stotov gnoja. Na podlagi teh podatkov vsak kmetovalec lahko približno izračuna, B kakSno količino gnoja razpolaga. Koliko gnojnice nam da letno živina? Vol in krava dajeta letno 30 hI, konj 10 hI, ovca 1 hI :iin svinja 5 hI gnojnice. Kako dobro nabrusiš koso ali srp. Koso ali srp nabrusiš bolje kot e brusom, če ju pred uporabo namakaS v vodi, ki si ji dodal nekaj kapljic (na 10 1 vode 1/20 litra) žveplene ki-sline. Ce nato potegneš koso z navadnim brusom, bo kosa dobro rezala. Ce slučajno kosa In srp ležita dalj časa v vodi, jima to ne škodi. Saje — dobro o°ojilo. Navadno naši kmetje saje odvržej», toda saje so dobro znojilo. Saje 5" počasi razkrajajo, zato Jih uporablja mo y času oranja »1i Ko»anja njiy in vrtov. Zelo dobro vpliva gnojenje s sajam; na špinačo, solato, kapus-nice, čebulo In na sedno drevje. Saje so obenem prav dobro gnojilo za cvetlice v loncih. Sadjarji, pomlad se bliža Vsa drevesa, ki so neobrezana, imajo pregosto krono, sonce ne pride do vseh njenih delov in zaito dajejo le malo rodnega lesa. Pre-goste krone je treba predvsem razredčiti. Odstraniti moramo najprej vse bolne in suhe veje, potem odstranimo vse veje, ki rastejo v notiranjcet 'krone, ki rastejo v so-sedinijo krono in ki se medsaboj križajo. Pri močno .zanemarjenih drevesih bi morali odstranili marsikatero debelo vejo. Vendar je v takem primeru bolje odrezati dve ali tri manjše veje, ker bi z odstranitvijo debele naredili preveliko rano. Očistiti je treba tudi deblo vseh v . '.'h poganjkov in koreninskih i z rt stikov. Pri redčenju krene moramo pazili, da veje odstranimo tik ob listam mestu, kjer izhajajo iz debla ali iz druge veje. Ce bi na .tem mostu pustili šllrcelj, bi se rana le težko celila in bi skozi njo kasneje začela prodirati gniloba.. Posebno za velike .rane je važino to, da so glaldlke, zato ,je treba vse rane ¿e Sladko cibr.ezaiti z nožem in po možnosti i» namazelti. s cepilno 3molo, dn se laže celijo. H. Ce sc kdo odloči za gradnjo, mora paziti, da ne bo zg.radil premajhnega ali prevelikega gnojišča. Za odraslo govedo računamo 3 kvadratne metre gnojišču, za mlado živino 1,5 kv, m, za odraslo svinjo 0,6 kv, m. Za gnoj-nično jamo računamo 3 kubične metre za eno odraslo govedo. Gnojišče naj bo grajeno v obliki pravokota in predeljeno na tri dele, tako da se gnoj lahko pravilno zlaga. Goojmdčna janua naj bo pod gnojiščem, da se prihrani prostor. Izven gnojišča naj bo samo jašek za črpanje gnojnice. Slika —2— nam prikazuje prerez gnojišča, ki je zelo dobro ln še cenejše kakor prvo. Na sliki —3— pa vidimo gnojišče in gnojnično jamo iz zbite ilovice. Tako gnojišče nas stane le nekaj truda in dobre volje, Urediti bi ga moral vsak kmetovalec, ki trenutno nima pogojev, da bi si uredil betonsko «nojišče. B. J, ivt g&spadais-ki Kdíuyi ¥l tSZftJ zfaüo ,'lidia COZES Italia (K sliki —1—): Za gnojenje 15 kv. m površine ¡n gnojnično jamo 15 kub. metrov prostornine, to je za pet odraslih sovedi, rabimo: pomešanega .gramoza in peska 10,20 kubičnih metrov, cementa 2660 kg. peska 1 kubični ineter, železa 70 kg, desk (debeline 7 cm) 2,111 kub. ni. Načrt nam naredi arhitekt. Namesto desk lahko damo ograjo tudi iz betona. V tem primeru se poveča količina gramoza in cementa. Na tretjem zasedanju Zadružnega sveta so delegati obširno dlskutirali o uvedbi gospodarskega .računa v; KOZ-ah. Sprejet jc bil sklep, da se takoj pristopi k tehnični izvedbi in sicer najprej v zadrugah, kjer je organizacija dela najboljša in to v Pq? begih in Pučah. V Pobeški zadrugi je bil na množičnem sestanku zadružnikov podrobno obrazložen smisel gospodarskega računa, kar so skoraj vsi zadružniki pozdravili. Sklenili so. da takoj po novem lelu začnejo delati po novi organizaciji, to jc po gospodarskem računu. Zanimalo nas bo. zakaj so se skoraj vsi zadružniki strinjali in navdušili za uvedbo gospodarskega računa in ikakine so njegove prednosti. Zadruž.no zemljišče so^Tazdellli na štiri skupine, ki so se same formirale. Na čelu vsake skupine je sku-pinovodja, kj -je prav lako vključen v proizvodnjo. S' tem načinom dela so bili cdpraiiljetVl brigadirji, ki so proizvodnjo tšaVfid obremenjevali. S tem, da sorrlit&šffriezne skupine dobile v cbdelavo določeno zemljišče, se je c':'.ovna storilnost dvignila najmanj za 35%'. Z novim načinom dela so pritegnili k delu vse zadružnike, tudi one, k,i so se dr.elej dela izogibali. Uveljavili so stori izrek: kdor ne dela, naj tudi ne je. Poglejmo še druge dobre strani gospodarskega računa. Na podlagi gospodarskih načrtov in kalkulacij za vsako kulturo tri gospodarsko dejavnost posebej so ugotovili višino proizvodnih stroškov na eni In njeno rentabilnost na drugi strani. Tako bo zadruga razvijala svoje gospodarstvo na podlagi rentabilnosti po poti, ki si jo je že vnaprej določila. Vsaka skupina Je zadolžena za do- ' ločeno proizvc.dnjo ter bo Prejela v 10 svrho vsa, po',fe.bna reprodukcijska Sjede va, ki'so 'h^ podlagi delavnih načrtov določena.. Za izvršitev teh nalog bedo zadružniki prejemali stalno plačo, sprejemljivi — dopolnilni deil plače pa po vsakem Izvrženem delu. Na podlagi gospodarske- ga računa in ugotovitve čistega dohodka bo znašal delovni dan 480 din, tel pa se bo s presežkom določene (jirolzvcpnje ln vairtevanjeirl reprodukcijskih sredstev Se dvignil. Poleg Predvidenega delovnega dne jc zadruga določila cd čistega, dohoidka. nuiljonštiinstotisoč v sklade. Največji znesek so določili v temeljni sklad, k,; bo služil za nadaljnjo krepitev zadruge, nadalje v socialni, kulturni in rezervni sklad. Na podlagi ugotovitve rentabilnost® si je zadruga napravila perspektivni gospodarski načrt in kolobar (plodo-red). Po leni načrtu bo zadruga v.te-, ku treh let obnovila 8 ha vinograda, 3 ha sadovnjaka, pri poljskih in. vrtnih .kulturah pa bo prišla k 7 letnemu kolobarju, kamor prištevamo tudi lucerno. i Tudi druge gospodarske dejavnosti, kc: traktor, kamijon, gostinski _ lokal, živalska vprega, so postavljene na svoj gospodarski račun, po katerem jim je določena letna izvršitev dela. ' i^.1 V- zadrugi se je začelo novo življenje. Skupine -med seboj tekmujejo. Rezultat tega je, da bo zadružni zemlja v nekaj dneh obdelana. ,,<,.. . Po vseh zadrugah se zadružniki zelo zanimajo za uvedbo gospodarskega računa. Ro/iekcd so jže začeli i. delom po skupinskem,,.sistemu, le žal da manjka ljudi za tehnično izvedbo, da bi po vseh zadrugah gospodarsk račun pravočasno izvršili. G. T, Naši kmečki pregovori »Brez živine ni življenja kmetu.« "jy'J »Ce ti gnoj stnrdi na smrdela.« ti bo tudi bra- »Tlsti, ki živino redi — se Iakott ne bo ji.k i'),. ... »Bog naj ti da v hiši moški in r hlevu ženski rod.« »Oko gospodarja redi živino.« Uspeh vzorčnega velesejma v Zagrebu V Zagrebu se je vi<5il cd 25. januarja do 5. februarja tega leta vzorčni velesejem, katerega so se udeležila erjncgceTevllna proizvodoma podjietja iz vse države in iz Istrskega okrožja. Na tem vzorčnem velesejmu so podjetja razstavljala svoje proizvode in sklepala pogodbe za 1952. leto. Podjetja so si prizadevala, da dajo na vzorčni velesejem kar najboljšo kakovost in vrsto proizvodov, kar se odraža tudi v sklenjenih pogodbah, saj je bilo v dneh vzorčnega velesejma predanega okrog tretjine vsega razstavljenega oziroma na prodajo stavljenega blaga. Vzorčni velesejem v Zagrebu ima tudi svoj vzgojni pomen. Marsikatera podjetja so neposredni povpraševale i po blagu poučili, kakšno kakovost, vrsto an ceno proizvodov si trg in konkretni potrošnik želita. V tem smlislu velja, usipeh vzorčnega velesejma v Zagrebu za mnoga naša podjetja, dasi so uspela .prodati znaten del na prodajo stavljenega blaga. Temeljita obdelava družbenega plana FLRJ Diskusija o družbenem planu FLRJ ni ostala le govorniški program za različne sefUanke, marveč je našla svoje pravo poprišče; zajela je vsa proizvodna podjetja brez izjeme, — Diskusija v proizvodnih podjetjih je najbolj bogata, stvarna in za podjetje samo koristna. V mnogih poii-jetjih so piav v teku diskusije o družbenem planu in o svojem družbenem. ¡prispevku odkrivali številne rezerve in takoj podvzelj ukrepe, Pi jim zagotavljajo milijonske prihranke. Delovni kolektivi so skupno obdelovali kalkulacije posameznih prola-vodov dn sklepali o nadaljnjem načinu in ¡vrsti proizvodnje- Glavne Uiskusije so zbralo pestem in boga» material \z diskusije o tlruS» benem ulieniu. ifi Ee (je ^iStUS m . _ --j '¿Oo * A - h o vi h podjetjih,-'ijh -ga pv' minulih dneh predložile v šk&jbno obravnavo v Beogradu. Na skupnem sestanku je govoril tudi predsednik Gospodarskega sveta FLRJ tov. Boris Kidrič, ki je opozoril na velik pomen nenehne borbe za odkrivanje rezerv,', ža znižanje plroizvcdnf.h stroškov, za izboljšanje kakovosti in vrste proizvodnje in predvidel, da bedo' tudi/ republiški družbeni pleni obdelani.. sin sprejeti do začetka aprila tega leta. Licitacije - prelom v našem gradbeništvu V Ist:ekem okrožju je na področju gradbeništva napravljen prelom z negospodarsko tradicijo, Gradbena podjetja 'so doslej prevžVrtrhla gradbena dela na podlagi piarlirSnih investicijskih zneskov, toda ^voje delo so obračunavala na podlagi situacij in normativov. Na ta način so gradbena podjetja mnogokrat v znatni meri prekoračila p Ianir ar,i 1 ■'■-' 'i rivestii cii jelk i znesek, ne da bi za to odgovarjala. Tak način graditve je v odločnem nasprotju z našim novim finančnim sistemom, v katerem predstavlja dinar temeljno obliko gospodarskega preračunavanja. Zato je Istrski okrožni 'lj-odski odbor sklenil, da se vsa grtidbena dela po investicijskem planu za 1952. leto oddajajlo gradbenim, .podjetjem le preko licitacij. Gradbena podjetja dajo na podlagi podatkov in načrtov investitorja o predvidenem investicijskem objektu svoje ponudbe. Na dan licitacije odpre posebna komisija dospele ponudbe in odda delo najboljšemu ponudniku; k.i je dolžan v okviru načrta in določenih gradbenih elementov v določenem-reku dovršiti investicijski objekt, Take licitacije so se že vršile za obnovo hotela »Stella Maris« pri Umngu, za nadaljevanje melioracijskih del ' Ankaranu in za del gradbenih Investicij pri obnovi rudnika SeSovlje. Nov® način oddajanja gradbenik del jradbenim podjetjem ja vzbudil veliko pozornost v vsej državi, posebno še v Sloveniji. Veliko sanimanje tujifr turistov za Slovenski Jadran Slovenski Jadran, predvsem . Pco.o-rož. Sv. Nikolaj in Piran, postaja privlačna turistična obala za tuje goste. Število tujih turistov na Slo^, venskem Jadranu raste od leta''do leta. V 1948. letu je gostinski. promet s tujimi turisti znašal komaj ne-' kaj preko 3 milijone dinarjev. V 1951. lelu se je ta gostinski promet povečaj štdrinajstkrat in dosegel skore 42.5 milijona dinarjev. , - -t - Najštevilnejši tuji turisti so poleg Tržačanov predvsem Švicarji, AvsirU .. d in Angleži. Med tujimi turisti,.na Slovenskem Jadranu so Italijjftj, Francozi, Nemci lin Amerikanci. Tudi za letošnjo turistično sezonq na Slovenskem Jadranu se tuje turistične agencije zanimajo dn so v Istrsko okrožje poslale nekaj svojih zastopnikov. Videz je, da se bo šte-vilo tujih turistov na Slovenskeu:. Jadranu v letošnjem letu znatno povečalo. Na koprskem in sečovelj-skem melioriranem zemljišču bodo gradili nova kmetijska naselja V teh letih so se v nižini ok.'as Kopra in v dolini Sečovelj vršila ob-' sežna melioracijska dela, ki so zajela poviršino okrog tisoč hektarjev. Okrajni ljudski odbor v Kopru se je odločil, da že v tem letu začne z gra-drLviijo novih kmetijskih naselij rs,-koprskem ln sečoveljskem melioriranem zemljišču. V ta namen je zaenkrat določenih preko 30 milijon »v dinarjev. I-I graditvi teh naselij misli okrajni ljudski oolbor pritegniti tudi zainteresirane kmete in zadružnike, ki se želijo preseliti s hribovitih predelov na meliorirano nižino v bližini morja, ki obeta dajati ne-vim naseljem bogato letino. Dr, Vladimir Kante je bil primorski rojak, rojen v Sežani. Ob konciu prve svetovne vojne se je rodbina preselila v L j uibltjaino, kjer je pokojni dovršil ¡univerzo. Med. drugo svetovno vojno je bi.l kot svetnik ljubljanske policijske uprave zaradi povezave z OF obsojen na smrt in obešen 24. februarja 1943. Leto 1945, sončen februarski dan v Ljubljani ,ki je bila še vsa v snetgu. Pozno popoldne smo se jetniki-delavci vračali v zapore na Poljanski nasip. Vodil nas je šepavi Danec, mliad človek, ki ga je bila vojna uvrstila med ¡invalide in al- J © ž @ Pcilhor koholike. Ničesar nismo slutili, čeprav je dan prej gir.uča gestapov-cev m belogardistov ogledovala ječo. Komaj smo stopili na obširno sprednje dvorišče, smo čutili, da se godi nekaj posebnega: povsod prazno, mrke shraže, povsod nenavadna tišina. ' Pozaklenili so. nss. Tovariš se mi .je približal tn pošepetal: »Začelo se je. Ce bi se bili vrnili nekaj minut prej, bi videli Kanteta. Obsojen je na smrt.« V tovariševih očeh je trepetala groza, sicer mirni mož je bil skrajno razburjen. Razumel sem: prav v njegovem stanovanju sta se cd časa do časa p es tajala obsojeni! Vladimir Kan.le, svetnik pri policijski upravi ira zaupnik Osvobodilne ironie. Tisti '.trenutek ni še nihče izmed jetnikov vedel, da se je odigral med visokim ozidjem poleig zaporov prvi del žaloigre, ki je prav tako o-supnila kot razto'gotila zbrano gest apovsk o-P el og ar.dl ¡stično svojat. V dveh vrstah rasto tam med obzidjem kostanji, ki so se s svojimi bleščeče (rjavimi, smolnatimi nastavki prarvkar pripravljali, da bi pozdravili poml?d. Na vejo enega kostanjev tik pred vhodom v cerkev nekdanje prisilne delavnice je krvnik obešal Vladimir j a Kanteta. Ko mu je spodbil podnožje, se je vrv sunkoma napela, utrgala, ,in: na smrt obsojeni je padel na zemljo. Omamljen j-e vstal in kakor izgubljen šel čez kup grušča naravnost v zid. Ali je bila vrv trhla ali nalašč narezana., kdo bi to vedel! Gc-slapovski poveljnik je zdivjal, preklinjal. njegova krvava pest je tudi tu izadeta ob silo, ki je ni bilo mcigcče ¡ugonobiti. Nekdo je prestregel opetekajočega se nesrečnika za roko, straže so ga odivadle spet v temnico, čez dvorišče pod našinji okni. V naši scihi se je čas ustavil. Dvoje, troje tovarišev je sedelo pri mizi, brez besede, drugi so ležali na pogradih. Molk je govoril, kako globoko so se zajedale misli o vsem, kar se ie dogajalo. Nemir me je pognal k oknu, cd koder se je videlo na zgradbe, kjer so bile temnice. Pritajil sem se, kolikor jc bilo mogoče, spodaj so pre,Žale straže na nas. Slutnja ¡me ni varal?. Kmalu so ,se »z dna vzdignile tri postave ter prihajale po dvoriš&u navzgor: dva s ipuškama, sredi med njima Vladimir Kante, ■gotoglav, v temnorjavi obleki, z rokami, zvezanimi na hrbtu, Rahlo je bil sklonjen naprej, ko je stopal po stopnicah, razločil sem ¡njegov olbraz. V smrt! me je zgrabilo z bolečino. Daleč nazaj so. segle moje misli, ko je kot učenček sedel pred menoj, nepremičen, tih Vl'adko, ki se je iba.l, da se ne bi pregrešil nad kaiterikol'im drobcenih predpisov šolskega reda. V tistih mladih časih je doma »bral mašo« in trdil, da bo škof. Danes je šel v cvetju let svojo zadnjo pot, pod vrv. Kako mu je? Kaj se godi ta trenutek v njegovem srcu? Sel je v smr.l z zavestjo, k.i so jo morda le redki Itako živo občutili kot on: mnoge je bil - obvaroval trpljenja, monda jim je rešil življenje. -Tako je terjala velika ura, ctizval se je njenemu klicu. Zdaj •gre sam svojo zadnjo pot, tako je •bilo odločeno. Morilci so nestrpni, nekaj jih priganja. Vse bi že bilo lahko mimo, pa se luitrže vrv! Kako vendar!? .AM res nisi nikjer več varen? Ali ne preži tudi ta trenutek kakšna nevarna zaseda nanje-, ki hočejo usmrtiti pogumnega moža? Naprej, mudi se! Naglo, da bo že konec! ■Truplo visi, trepeta v smrtnih krčih, Morilci- se gnetejo v kuhinjo. To je beg. Vina! hrupijo. Vina, da bodo trčili! Vina, da preženejo, kar ¡Pokojni angleSki kralj Jurij VI. je prejemal letno 410.000 funtov šteriln-gov, kar pomeni približno 700 milijonov. lir aH 344,400.000 dinarjev. To vsoto bo zdaj prejemala nova angleška- kraljica Elizabeta II, ki je doslej kot princesa prejemala 40,000 funtov šterlingov letno. Njen mež vojvoda E-dimbuiOki je kot soprog prinaese prejemal 10.000 funtov letno, kar mu bo zdaj kot soprogu kraljice- znatno povišane!. 3-latr.'i iprestcficmasledinik Karel pa bo prejems.l 6000 funtov letno. Po zakonu bi morala vdova pokojnega kralja Jurija VI. 'kraljica -Elizabeta (mati), prejemati letno 70 tisoč funtov. * Preteklo 5eto so različni požari povzročit; v veliki Britaniji za 21 milijonov 135,000 funtov šteriingov škode, oziroma za 3 milijone funtov več kakor leta 1950. V ZDa so v -preteklem letu povzročili požari za 663 milijonov 199.000 do-Jarjev ikede, to je za 7 odstotkov več ¡kot v letu 1950. Te dni so ribiči iz Voltrl na 11-g,uirski obal; ujeli v mrežo precej veliko ribo. Ko so jo razrezali, so .našli v njenj notranjosti dobro zapečateno steklenico. y steklenici pa je bil neki listek. Napisan je bil -oktobra 1948. Pcdiplsan je bil Louis Leclerc, slan. v R nev-al znan k>t dan veselja in raz/čirh neumnnMi. Otroci se navadno našemijo že teden dni pred pustom. Skačejo po cestah in uganjajo burke. Danes je smisel pusta zgolj v veseljačenju in n'oreniju brez kakega globljega pomena. Včasih pa je bilo drugače. V poganski dobi in ponekod še po nastopu krščanstva je imel pus.t popolnoma drug značaj. Pustni torek je pomenil starim ljudem nekak mejnik med zimo -in pomladjo. Tega dne je pričel poganski kmet v svoji vrežjevernosti preganjati zimo in njene zle sile. Klical je blage pomladanske sape, ki naj bi prinašale -rodovitnost njegovim njivam in travnikom ter prednost njegovi živini. To čaranje pomladi in rodovitnosti, je postalo kmalu običaj; prenašali so se od roda do roda in mnogo se jih je ohranilo celo do Ce bi :meli priliko na pustni dan obhodili vse slovenske kraje, bi videli marsikaj zanimivega. Največ starih pustnih oboajev in navad se je ohranilo na vzhodnem štajerskem. Tu srečujemo na pustni dan po vaseh najrazličnejšo maskam; najrazličnejše ži/.iiSi:o podobe. Vse to se je ohranilo še iz časov -poganstva, kjer so imele živali čarodejno moč. Pogani so mislili, da se v grdih živalih skrivajo zli duhovi, ki jim prinašajo nesrečo in bedo. Za vzhodno Štajersko je zelp značilen »Kurent« ali .Kožuhar, kakor ga nekateri nazivajo. Oblečen je v težak, narobe obrnjen kožuh, da dobi s .tem čim bolj živalsko podobo. Tudi glavo ima pokrito z masko živalske podobe in .iz gobca mu visi dolg rdeč jezik. V nekaterih krajih ima na glavi rogove, okrašene s pisanimi trakovi. Okrog pasu ima pripeto verigo, na njej pa več kravjih zvoncev, s katerimi dela velik hrup. 'Navadno drži v roki palico, ovito z ježevo kožo. Večkrat z njo koga oplazi. V različnih krajih imamo različne vrste maškar, ki imajo še svoja stara imena. Med njimi naj c-menim ¡kamelo in medveda. Ponekod pa poznajo še »rušo.« in »pice-ka«. Na Kranjskem so še pred nedavnim poznali »brno«, ki je posnemala konja ali kozla. V vrsto pustnih običajev spada tudi takozvano vlačenj.e pluga. Ta običaj se je ohranil .najbolj na Štajerskem. Sest našemljenih oračev vlači po vasi poseben plug, za njim pa hodi in orje Kurent. Ta plug vlečejo pred vsako hišo in na dvorišču zaorjejo okroglo brazdo. Kmetje so nekoč mislili, da bo na ta način njihova zemlja mnogo bolj rodovitna in jim bo dcinašala bogatejši pridelek. Zato so jih obdarovali s klobasami, jajci, krofi in raznimi drugimi darili. Danes kmeit ne verjame več takim vražarijam. Pustni običaji izumirajo. Kjer pa jih še uveljavljajo, so že skoraj popolnoma Izgubili svoj prvotni značaj. Pcdcbno pustnemu oranju -je vla-čenje ploha. Ta ploh bi morala vleči dekleta, ki so se pred pustom mazila, a se do pusta niso omožila. To- da namesto njih opravijo ta posel fantje, ki zavlečejo ploh pred hišo, kjer je neomoženo dekle. Ta običaj je bil v Beli krajini še pred vojno zelo razširjen in so nanj napisali celo verze: Prišla pepelnica ostala -si samica oh, oh, še boš vlekla ploh. Na Gorenjskem je služil za ploh iz krajnikov zbit svinjak, na katerem je sedel godec s harmoniko. Na Štajerskem pa so vozili svinjsko korito, kamor so posadili dekle, ki se do pusta ni omožila. Vredno bi bilo omeniti tudi pustni ogen/j ali kres. Včasih so mislili, da ogenj preganja slabe zimske duhove, čarovnice', kugo in razne druge •bolezni. Danes je ta pustni kres že skoraj zamrl, toda na Gorenjskem še vedno na pustni -torek zvečer zažigajo slamnatega pusta.. Ta pust je v poganskih časih predstavljal Mo-trano, boginjo zime i.ti smrti. Takega slamnatega pusta napravijo vedno otroci. Tudi pustni ples moramo šteti med običaje, Na Gorenjskem so včasih plesali na pustni torek zato, da bi bila -repa in korenje bolj debela. V Beli krajini se namesto plesa stari in mladi gugajo na posebnih giugalnicah. Povsod imajo svoje stare običaje, ki pa jih že uspešno izpodriva današnji »moderni kar- _ neval«. i Na konou naj omenim še '.to, da § imajo na pustni torek tudi gospodi- = nje polne roke dela, .Navada je, da I pride takrat na mizo kaj boljšega, | zato v mnogih krajih cvro fla-ncate | in krofe, kuhajo meso in podobno, ¡f Na Stejerskem imajo na pustni i torek ponekod kar cele gostije, kjer E se zabavajo do ranega jutra. s Današnji pust je nekaj drugega, | kot je bil včasih. Danes je vanj po- | segla mo.da in tako popolnoma uni- i čila njegov prvotni pomen. V. P. i PUSTNI »ORAČI« V SLOVENSKIH GORICAH SLOVENSKA BESEDA 8. Iz tujih jezikov izposojene besede so dandanes .nepogrešljiv del našega besednega zaklada. Nekateri Slovenci brez uljih ne morejo povedati niti enega Slavka, mnogi pa se jih ogibajo in si res prizadevajo, da bi .govorili po domače. Ni naš namen, da bi se s tujkami danes ukvarjali, kajti posvetiti jim bo treba .kdaj pozneje več daljših in drobnih .razlag; zdi pa se nam potrebno, da za uvod opozarjamo vsaj mimogrede na tiste, ki j.ih cesto ponavljamo kot. otroci, kot papige, a velikokrat ne vemo, kaj pomenijo. Ena takih besed, tujk, .k.i jih večkrat pišemo, beremo, slišimo in izgovarjamo, je ŠOVINIZEM (z izvedenkami šovinist, šovinistka, šovinističen). Kaj je šovinizem danes? Šovinizem je reakcionarna politika, ki preganja in zasužnjuje druge narode, ki podžiga narodno sovraštvo in nestrpnost ter zagovarja rasno teorijo. Ali preprosto povedano: šovinizem je bojevito, pretirano domoljubje, strastno precenjevanje vsega domačega in omalovaževanje tujega. Prvi so poznali ta izraz Francozi. Beseda chauvinisme je nastala o- krog leta 1815 in je označevala povzdigovanje, oboževanje francoske republike, torej listo francosko prenapetost, s katero so bili prežeti ■mnogi Napoleonovi vojaki, med njimi posebno neki vojaški veteran Chauvin (izg. šova). Po Napoleonovem padcu so začeli označevati s tem izrazom ne samo vojake, marveč vse državljane, ki so se navduševali za imperatorja in republiko, .Odločilna za to, da se je beseda chauvinisme začela širiti tudi čez meje francoske države, je bila igra bratov Cogniarcl z naslovom Tri-barvna značka (.1831), ki je vžigsla ljudske množice. V njej nastopa junak Chauvin in jasno izpoveduje svojo politično prepričanje; šovinizem. Po 1850 srečamo besedo že po različnih evropskih časnikih in slovarjih in proti koncu prejšnjega stoletja tudi pri nas, čeprav o slovenskem šovinizmu ni mogoče govoriti. Zanimivo je ob koncu ugotoviti, da dodaja Enciclopedia itali a na Tre-cani (1936) besedi sciovinismo tole opombo: Oggi esso sta cadendo in disuso. Lspa ugotovitev, ki smo je posebno Slovenci veseli! Skoda, le, da je vsi Italijani še niso prebrali! Ali ne? S. S. I Napisal: Guy de Maupassant V osrednjem dčlu Slovenskih go- | rlc se je. še do danes ohranil zani- s miv pustni običaj, ito so »orači«, i ki so zlasti pri kmečkem prebival- 1 stvu v pnstnem času zaželeni I gostje. | Skupina fantov, ki predstavljajo I orača, ima že nekaj tednov pred = puslom dokaj skrbi, da zberejo vse | potrebno za svoj nastop. Najvaž- f nejšii je lesen plug, ki je narejen f tako, da se med oranjem vrti na 1 njem pritrjena okrogla .plošča, na | kateri stoji smrečica, okrašena z ¡f raznimi lutkami in pisanimi tra- | Isovl. Plug vleče š-ti.ri ali šest mla- | dimicev, navadno belo obileče/nih, v § škamjih," na glavi pa imajo staž- | časte .papirnate kape; okrašene z C raznobarvnimi trakovi. Najvažnej- i šo funkcijo cpravlja orač. Oblečen I je v kožuhovino iin je podoben i predstavi o peklenščku. Iz kožu- | hov.inaste kape mu štr.le rogovi, po | obrazu je sajast, v rokah pa vihti | ježevko, palico, ki je na enem kon- g enu prevlečena z ježevo kožo, S tem svojim orožjem odganja erač nagajive rtroke in zabava radovedne gledalce. Ko pridejo orači k hiši, zaigra našemljeni harmonikar poskočno pesem in vozači potegnejo plug ter narede z njim pred hišo nekaj krogov. Za ciračem teka »baba« in z grabljami poravnava namišljeno zorano zemljo. »Baba« mera biti tak moški, ki ima velike brke, sicer pa je oblečen v ikmečkO' žensko. Na hrbtu ima velik koš, v katerega spravlja darove. Po navadi prejemajo v dar krofe in jajca. »Da ne bi začarali zemlje«, predan odidejo k sosedu, .potegnejo pred hišo še nekaj krogov, da bi cir.anje bolje držalo in da bi .po .ljudski pripovedki zemlja obilneje rodila. O.rači prično s svojim poslom že več dni pred pustom, najbolje pa opravijo s.vojo nalogo na isaim ipuatini torek. I. Guy de Maupasäant (1S50-1893) je poleg Honoré de Balzaca eden najbolj znanih pisateljev francoskega realizma. V mladosti je začel pesnikovati, je pa kasneje prešel na pisanje romanov, v katerih realistično in s trpko primesjo pesimizma opisuje življenje svojih junakov v tedanji francoski družbi. Njegovi najbolj znani romani so: Bel ami (Lepi striček), ki ga imamo tudi prevedenega v slovenščino; Pierre et Jean (Peter in Ivan) Fort comme la mort (Močan kot smrt). Izdal je tudi več zbirk novel, od katerih slovijo: La maison Tellier (Iiiša Tellierovih) in Le Horla. Pod konec svojega življenja je zblaznel in je umrl v umobolnici. Bilo je v eni tistih nočB, ko zemlja izgleda kot otrpla od mraza. Ledeni zrak tako os'tro reže-, da se zdi ves zgoščen in otipiljiv in nobena -sapica ga ne vznemirja. Negiben je in otrdel, grize, vrta skozi človeka, suši, ubija drevesa, žuželke, in celo- ptičke, ki cepajo z vej na trda tla, kjer v objemu mraza okamene. Zadnji krajec meseca, ves bled in insgnjsn na stran, je izgledal omotičen v sredini prostora, in tako slaboten,' da ni mogel nikamor, vas otrpel in omrivičem na mrzlem nebu. Iz njega je na zemljo lila medla in žalostna svetloba, oni umirajoči in bledikasti sij, ki .nam ga pošilja vsak mesec na. koncu svojega pomlajevanja.. Karel in jaz sva hodila vštric, upognjenih hrih'xv, z rokami v žepih in s puško pod pazduho, Na-jini čevlji, zamotani v kipe, da .ne bi drseli po zmrznjeni reki, niso delali nikakega šuma, in jaz sem gledal belo paro, ki se je dvigala iz gobcev najinih psov. Prišla sva kmsilu na rob močvirja ter se spustila v prehod msd trstjem,- ki se je bohotilo v tem goščav-ju... Naenkrat, na koncu nekega prehoda, sem zagledal kolibo z ledu, ki so jo bili naredili, da bi nam služila za zavetje. Vstopil sem in ker sva imela še dobro uro časa do dviga ptic, sem se zavil v odejo, da bi se malo ogrel. Tako ležeč na hrbtu sem začel opazovati ¿kozi motno prozorne stene te polarne koče spa.čeni mesec, ki je imel sedaj kar štiri rožičke. Toda mraz, ki je prihajal iz zamrznjenega močvirja, iz sten in z neba, me je kma lu tako strašno vsega prešinil, da sem bruhnil v kašelj. Bratranec Karel se je vznemiril: »Nič mi ni mar, če ne bomo danes bogve kaj sestrelili,« je -rekel, »ne -bi pa hotel, da se prehladiš.« In ukazal je čuvaju, da naes-če t rs tja. ¡Nametaii smo ga na kup v sredini naše koče, ki je ¡imela na vrhu odprtino za dim. Iin ko je rdeči plamen švignil ob kristalno svetlih stenah, so se le-te začele počasi! topiti, čisto nalahko kot da se ti ledeni sklrdi potijo. Karel, k'i je -ostal zunalj, je zaklical: »Pridi pogledat!« Ko sem prišel ven. sem obstal cd začudenja. Naša koča, ki je imela obliko stožca, je bila kakor ogromen diamant 7. ognjenim jedrom, .ki je nenadoma vzklil na zmrznjeni vodi močvirja. V notranjosti sva videla dve čudoviti obliki: najina dva psa, ki sta se .grela. II. , Tedaj se je nad najinima glavama oglasil čuden, zgubljen in blodeč krik. Svetloba našega ognjišča je prebudila divje ptice. Blisk je presekal noč; Karel je ustrelil. Oba psa sta planila ven. In tedaj sva skoraj vsako minuto, menjaje se. hitro merila in streljala; čim bi se nad trstjem pokazala senca letečega jal-a. In zadihana psai sla nama prinašala .ubite in krvave živali, njihovo oko noju je včasih še .gledalo. (Nadaljevanje na 10. strani) \ Za slovensko književnost je poleg drugega značilno to, da so malone vsa njena najboljša dela objavljena pod psevdonimi. Ce izvzamemo primere, ko so se posamezni pisatelji posluževali psevdonimov zgolj iz mode, nam to dejstvo lepo slika pogoje in razmere, v katerih se je ■razvijala naša književnost od svojega začetka, t. j. od Trubarja, ki se je v svoji prvi knjigi podpisal s Philopatridus Ulirycus (Ilirski rodoljub), pa vse do naših dni. Iz novejše dobe bo zadostovalo, če omenimo, da so najboljša prozna dela, na pr. vsa dela Lovra Kuharja-Pre-žihcivega Vctranca in Bevkov: Kaplan Martin Cedermac tudi izšla Vladimir Pavšič —'Matej Bor pod pfevdoilimiliki pa v tem primeru niso bili vzeli iz {hode ali iz pse-vdo^imomainije. TeHlira,<¿rdeči pionirji, •v,'temelje, oboke bombe, ekrazit! Jutri;~ rdeči inženirji, skozi slavoloke . novi svet gradit!« in zalo je Bor povsem pošteno ravnal, ko je-'nTa razne ugovore v zvezi s to zbirko odgovoril: »Lahko mirno priznam. d:i me teh verzov ni sram, ker so se u-' resnicili. Pozneje, pa tudi že v ■ mnogih pesmih iz zbirke »Previha-rimor .viharje«, sem svoj »v-harni-ški« izra:: opustili ne da bi se mu cd-drekei, 'pač^pa zato, ker sem čutil potfefič po tem, da bi .me razumeli tudi najpreprostejši ljudje in ne le avantgarda proletari.ata in inteligenca. Naše osvobodilno gibanje je zajemalo čezdalje širše plasti ljudstva in kolikor jih še ni zajelo, jih je bilo treba zajeti, beseda pa, ki ni jasna, ne opravi nič. To je bil torej tisti praktični, vzrok, ki me je silil k vse preprostejšemu in vse jasnejšemu izrazu. Razumljivo pa je, da so me k temu silila tudi moja estetska' spoznanja.« Tem svojim nazorom je'Bor ostal, zvest ne samo v sVoji zbirki Pesmi i,z leta 1946, temveč zlasiti • v svojii najnovejši zbirki Bršljan .nad jezom, ki jo je 1. 1951. izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani in v kateri je Bor pbral svojo pesniško žetev od osvoboditve dalje. Prvi in glavni vtis, kii ga dobimo 'ob branju nove pesniške zbirke Mateja Bora, je enostavno, lahko razumljivo in sočno izražanje, ki. s svojo preprostostjo in jedrnatostjo včasih spominja na plemenito preprostost ljudskih ilirskih pesmi. V slovenski poeziji nov-ejše dobe ni bilo pred Borom .razen Mileta Klop-čiea nikogar, ki bi pesnil tako enostavno i.n uimlirjeniD, razumljivo in jasno. Prav .nasprotno! Predvojni, .zlasti desno usmerjeni pesniški rod, se je izgubljal v fraza.r.jenju in izu-.me.tničeno&ti, .tako da je bil za ra-. zumevanje te -»umetnosti« tudi izobraženemu bralcu potreben obširen komentar. V teh pesmih si našel vse: idealizem, romantiko, naturalizem, nadrealizem, vse vrste zablod in namlgavamj, .zaman pa Si iskal jasnosti in neposrednosti. Človek se kar nii mogel iznebili vtisa, da gre pri .tej veirzificirani prozi ' ali prozaični poeziji predvesm za •to, da bo njen smisel čim bolj meglen in nerazumljiv. Bor je vse to zavrgel in si poiskal drug vzor; ljudsko pesem in vnMks-ga Pre&nrnai Na njiju je zasnoval .svoj izraz In obliko. Zlasti v oblikovnem oziru je vrnitev k velikemu slovenskemu klasiku v«e- povsod očitna: tako v razdelitvi pesniškega področja kakor tudi po strogo formalni strani pesmi. Kakor Prešeren itEiko se lu.di Bor udejstvu-je na področju balade, soneta, Urške pesmi, satire, epigrama in celo na področju sonetnega venca; kakor Prešeren tako tudi on pazi na čistost in dognanost stiha in nikoli ne zahaja v kilometrsko dolge verze in še daljše pesmi, ki jih imajo nekateri moderni pesniki tako radi. Bor se Strogo drži. klasične oblike pesmi, ki ji vliva novo vsebino i.n s tem ponovno dokazuje upravičenost teorije, da se more,ta tudi sodobna problematika i.n življenjska stvarnost odeti v dostojno oblačilo, če je seveda pesnik v resnici pesnik. Zdi se, da hoče Bor s svojo vhnitvijo h klasičnim vzorom Prešerna pokazati, da. mora rasti slovanska poezija iz domačega d-uha in iz .domačih tal, hkrati pa asimilirati .napredni duh sodobne stvarnosti. S tem pa nočemo reči, da Bor tudi vsebinsko posnema Prešerna. Poleg skupne pot-eue. da kakor Prešeren tudi Bor črpa ie duše domačega človeka in domače grude, ju razdvaja ogromna razlika v pojmovanju življenja in človekovega poslanstva, Prešeronovemu pomirjanju z usodo, ki prehaja v izrazit pesimizem, postavlja Bor nasproti borbeno pripravljenost in neomajni optimistični pogled, ki ga ne skale niti najbolj tragični trenutki v življenju pesnika in njegovega, naroda. Za .to Borovo pojmovanje so značilni verzi iz njegovega Venca, posvečenega ljubljeni in v boju padli partiaanki Ni-ni, v katerih trdi, da v njenem grobu »imam studenec živ, kjer duš.a. pije«, ali zaključni stihi iz balade Vrnitev, 'kjer pripelje pesnik materi sina, ki je v boju izgubil oči, in kajuhovsko kliče-: »Ne jokaj, -mati. Sin je tvoj izgubil oči zato, da narod hi spregledal,« (Konec prihodnjič) Kdor meno. da je lutkovno gleda-1 lišče namenjeno samo otrokom, se mcii. 2e v starem veku so cdkrilii vse mika vnosi i, ki jih lutke lahko nudiijo tudi odraslim gledalcem. Lutkovno gledališče je bilo priljubljena zabava antičnih Grkov in RimUjanov. Posebno rad[ so se z lutkami ukvarjali orientalski narodi. Njihove bogate pravljice so kar klicale po uprizarjanju, V E vropi pninamo samo dva načina igre z lutkami, To so ročne lutke in viseče lutke ali marionete. Ročno lutko sii igralec natakne na roko nekako tako. kakor rokavico s .treni,j prsti. Na kazalcu je glava, palec in sredinec pa nadomeščata roki. Dlan pokriva -obleka, .nog pa ročna lutka nima. Igralec dvigne lutko, da pogleda iznad zaslona, za katerim je sam skrit. Slovenci smo dohiti ročne lutke šele nekaj let pred vojno, Vpeljal jih je Miklavž Kuret. Napisal je tudi več .igric za ročne lutke In dal vlego glavnega junaka in posrednika med lutkami in gledalci Pavlih!. Marioneta je iz lesa 'izrezljana lutka z gibljivo £tevo, nckamii in nogami, k! so pnltmjene z dolgimi nitkami na poseben ročaj, s katerim vatiič premika lui.ko. To nI t-ako enostavno delo, saj Ima vsaka lutka najmanj osem nitk, po dve na nogah, rokah, glavi in ramah. Nekatere lutke pa imajo _ celo po dvanajst in še več nitk. Vodič stoji n-a mostičku nad ocirom. Državna založba Slovenije je te dni izdala »Izbrane pesmi« Pavla Golte (208 str.). Precej obširno in za bralce b.re-Z dvoma zanimivo pesniško zbirko je uredil Filip Ka-,lan. Zbirka podaja prerez skozi celotno pesnikovo delo. V nekaj besedah bi se rad dotaknil vsebinske ureditve zbirke. Razen pesmi iz zbirk »Pesmi o zlatolaskah« (1921), »Večerna pesmarica« (1921) in »Pesmi« (193«) so v ta okvir zajete tudi pesmi, objavljene po mnogih revijah. Nekatere pesmi so tokrat prvič natisnjene in so prišle, kot pravimo, direktno iz pesnikovega rokopisnega predala. Pričujoči pesniški zbor sega nazaj od leta 1907 pa do leta 1951. »Iz-i brane pesmi« so časovno in moti-viono razdeljene v šest ciklov. Prvi štirje cikli obsegajo pesmi predvojne dobe, zadnja dva pa prinašala motiviko zadnjih let z vojno in domovinsko tematiko. Ce bedi lirika odkrito umetniško izpovedovanje pesnikove Vjsel^psti, je ta cdlika Golievim pesrnj^i lastna kakor malo ka-l-srim ' p)-jf,^i3ts'. esslrt ali skrivnosten, preobložen z nepotrebno pesniško navlaičo. Pesnikov ednos do okolice in do sebe, do sveta iVt življenja, do majhnih in velikih vprašanj, ki vznemirjajo njega in njegovo dobo, je točno, nedvoumno označen. Bralca posebno pritegnejo nekatere njegove ognjevite pesmi, ki so po nastanku starejšega datuma. Tu obračunava z družbenimi razmerami, sodi in obsoja, šiba in se brani, odklanja sedanjost in napoveduje lepše dni. , Kakor vsak vojščak za v.išje ideale ¡ima tudi Golia svoje zopernike.-in .proti tem pogosto nameri svoj .pesniški rapir. — Kot jezikovni oblikovalec je Golia globoko vsrkal izrazne vrednote naših najboljših. Beseda mu je lahkotna, živa, bogata. Tudi v daljših zaletih jo krepko obvlada in jo jasno usmeri, v skla- . den zaključek. Filip Kalan priobčuje v knjigi kratko, a vsebinsko tehtno napisano biografijo pesnika, ki je obenem znan dramatik, zlasti mladinski; pesnik sam pa objavlja bibliografijo svojih pesniških del, •— Založba »Mladinska knjiga« nam obljublja, da bo v letu 1952 izdala izbor petih Golievih mladinsliih iger s primernim komentarjem. * V »Mali knjižnici«, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je izšla povest Johna Steinbecka »Ljudje in miši«. Povest, ki je znano avtorjevo delo, je .prevedla Metka Gosakova. To pisateljevo delo so prevedli že v številne tuje jezike in filmali. Povest nam slika delavce, ki jih brezposelnost žene iz kraja v kraj, skozi težave in nadloge življenja, dokler ne najdejo trenutne zaposlitve na bogati farmi. Tu sanjarijo o lastnem koščku zemlje, pa jih usoda,opehari še za neznaten drobec sreče. V tej povesti je John Šteinbec-k pokazal svoj čudoviti dar opazovanja, napeto in zgoščeno slikanje dogodkov, ljudi in socialnih razmer. Upamo, da bodo slovenski bralci z veseljem segli po tem delu. ki jim bo marsikaj nudilo v svoji strnjeni obliki in bogati vsebin'. iHovsurd Po/pcn/Ič: lamrE V Beogradu je 14. t. m. po dolgotrajni srčni bolezni umrl znani srbski socialni pesnik in pisatelj Jovan Popovičt star •¡7 let. Prve pesmi je objavil kot dvajsetleten študent l. 1925. Štiri leta nato so ga zaradi antologije socialnih pesmi (»Knjiga drugova«j za-prli. Več let je urejeval literarno revijo mladih srbskih revolucionarjev »Stožer«. L. 1941 je izšla njegova najboljša knjiga, zbirka pripovedk »Red mora biti«, z izrazito socialno Vn' družbeno-kritično noto. V narodnoosvobodilni borbi je sodeloval od vsega . začetka. Od njegovih partizanskih šapirografi-ranih del je najboljša-zbirka pesmi in črtic »Lastovka v strojničnem gnezdu«. Po,rosvobodi tiH"r'je vVšit1™ različne funkcije 'V poltijčhem in'm' ■kulturnem žrbljenju. Bitnje kultur- * ni urednik »Borbe«, narodni poslanec, nekaj časa direktor bepgraj-] ske drame in prvi urednik' .in'7 so-: ■ustanovitelj »Književnih novinci Prva evropska lutkovna gledališča so bila v Italiji in so bila sorodna commedM deirarte, Tudii ona so si ustvarita vrsto tipov In jo posredovala ostalim narodom. Do danes so lutke obdržale svojega junaka, ki se imenuje p.r.i vsakem narodu drugače: pri Italijanih je to Pulcinello, prt Francozih--'Polichinelle, Angleži imajo Puinchinelia, Neme» in Cehi Gašper-čka, Ruai Petruško. Slovenci smo si cd Nemcev in Cehov izposodili Ga-iips.rčka.l- ikli so ga hoteli sokoiski odr; nadomestiti z Jurčkom. Tudi v Evrop; so prav tako kcit v Aaij; kmalu spoznali prednost, ki jo imajo lutkovna gledališča pred pravimi odr.i: tehnično zmožnost lutke za prikazovanje pravljičnih .in fantazijskih dogodkov. Koliko imamo otroških pravljic, kj.ei' se starka spremeni v prelepo vilo, kjer .pogumni vitez usmrti zmaja, kjer dvigne začarana preproga junaka nad oblake, kjer čarovnik .pričara iz tal čudovit grad ali pa — kot pri Pepelki,— spremeni vila miške v konje, orehovo lupino pa v zlato kočijo. Se več je pravljic, kjer nastopajo različne živali, od mišk in ptičkov do zmajev. Vse to lahko pričarajo otroku lutke. Te odkrivajo otrokom nov svet, svet pravljice in fantazije, v katerega posegajo s svojimi nasveti tudi sami in pomagajo dobrim v boju proti slabim. V tem, da otirek po lastni odlo- ff« XlNK 1 iit^ ¡lip Dedek in babica iz ZOOICE MAROGICE čibvii poseže v dejanje v .pomoč dobrim, je velika etična in pedagoäka vrednost luilk, Nauk zgodbe je v lutkovni igri otrokom mnogo bližji in podan nepesredneje kakor na primer pri čitanju pravljic. Ista prednost, ki jo imajo pri otroških predstavah, daje ilutkam veljavo, tudi kadar je igranje namenjeno očLceitim. Koliko je del v svetovni dramski literaturi, ki temelje na pravljičnih 'motivih ~ ali jih je pisateljeva domišljija napolnila s Čudovitimi, nenaravnimi dogodki in osebami. Spomnite se samo na duha Shakespearovem Hamletu! Slovenci smo imeli pred vojno veliko število lutkovnih odrov, pa jih je uničil okupator. A že med vojno so partizane in pionirje na osvobojenem ozemlju zabavale partizanske lulke. Sedaj pa iz dneva v dan pionirji ustanavljajo nova lutkovna Ile-dališča. i Osrednje slovensko lutkovno gledališče je Mestno lutkovno gledališče v Ljubijanil. Ima dva odra, enega za ročne lutke, enega za marionete. Oba sta ljubljanskim otrokom zelo priljubljena, pogosto jih obiščejo tudi otirocii 'iz df-jgih krajev Slovenije. Letos uprizarja Mestno lutkovno £le-dalušče na marionetnem odmi klasično Pocoijevo komedijo »Čarobne 20-slitf, ki- jo je gledališče pripravilo pod tehničnim vodstvom akad. slik. Mlitena Kilemeniiiča^. .plrvega sloven-rkega ki.'.kat'ja, k,j si je v svojem dolgoletnem; in požrtvovalnem delu pridobil dragocene in velike izkušnje. Se vedno je otrokom priljubljena »Žogica .Marcgica«, k.i rte je gotovo že slišali v otroških oddajah Radia Ljiufciljane. Spisal jo je eden .najboljših scdc-br.ih lutkarjev dr. Jan Malik. V dvorano ročnih lutk pa prihajajo oVeci gledat »Težave Petar-ftUjčikove mame«, Karsehevo igro v predelavi J. Pengova. Kmalu bodo razvese'ili mladi svet še z »Mojco in živalmi«, ki sta jo napisali V. Täufer in L, Navy. V poletnih mesenih pa namttravajo ljubljanski lutkarji s svojo leseno d.uščino obitkali tudi druge kraje v Sloveniji, seveda, če ne bo prevelifSIi tehniSnih iti finančnih o vin S. 9. 1 t -ff v r V S * t vrr. Jt Na nekem dvorišču, prav blizu našega mesta, je živela v.rabulja, ki je imela sinčka edinca. Vsi drugI njeni otroci so že talkoj. ko so izleaM iz jajčne ,lupine, hoteli v svet in so zaradi tega že mladiči - goliči popadali Iz gnezda ter našli prerano smrt za plotom ali v mačjih kremplji h. Nekega dne ipa se je mladi virabček domislil, da pojde v svet. O. kako se je vrabulja tega ustrašila! Tuhtala je in tuhtala, kaj bi si izmislila, da bi pridržala sinka doma. In jo je iz-fuhtala. »Oženila ga bom!« je dejala. »Skrb za gnezdo miu bo prepodila neumne misli iz glave.« In brž se je odpravila po nasvet k modri starii kuri, Mi je ibivala na istean dvorišču. Brž ji je razodela svoj načrt. Kura se je zaimislila, preudarna, zardela In rekla: »Deset hčera imam. Nobena ni predebela, niti »Jaz pa vem zanje.« se naenkrat oglasi itenek glasek in drobna glavica zelene gosenice pokuka izpod lista. »Ce me poneseš tja, pa ti poveml« »Brav rad te ponašam, če mi poveš,« začivka vrabček. »Na županovem vrtu so; no, pojdi-va! Kar vzdigni me!« Vrabček je odprl kljun, pohrustal ubogo ze^rio gosenico in brž zletel na županov vrt zobat sladki grah. Na kurjem' dvoru pa je bilo med tem časom veliko razburjenje. »Ko-keko, kokokokol« je klicala gospa kura svoje lepe piške k sebi. »Ljube hčerke,« jim je dejala, »danes pride gospa vrabulja s svojim sinom k nam na obed. Poskrbite za dobro pičo! Med obedom ne letajte jajčec leč In ne zoMjite prepožrešno! Gospe vra-bulji poljubite desni krempeaj, gospodu sinku pa se priklonite!« Ko je zvonilo poldne, je bila miza pogrnjena in jed pripravljena Točno kakor vedno je pniekakljala gospa vrabulja, a brez sinka. »Prav gotovo bo prišel pooneje,« je dejala, nato pa jo je gosipa kura pospremila do družbe, ki je bfila vsa prav svatov-sko razpoložena, ( , ;' ' Mladega vrabčika pa ni bilo od nikoder. Gospa vrabulja se je globoko zamislila: »Prav gotovo je porednež iztaknil grahove gredice ter pozabil na nevesto in name.« Na glas pa je dejala, da gre pogledat za sinkom in da se takoj vrne. Vrnila pa se ni vač. Kura je nekaj časa čakala, nato pa jo je potrpljenje mlinilo, razhudila se je in z,akokodajskala: »No, hvala lepa za presuha, dostojne so in dobro vzgo- , jene, vsaka 'ta., bila vredna,, kraljevega kurnika. fesm, kaj če bi bila katera všeč .vašemu sinku?« Vrabulja se je na vso moč razveselila in takoj tekla domov. Pri vratih jo je že čakal sinko. »Sinko,« je dejala mrabulja. »oženil se boš! Nevesta, je že pripravdje-ria zate! Ena izmed dieaetlh hčera gospe' kure bo^ tvoja, kakor boš izbiral. Povabljena isvia na obed« »Kaj, kura maj mi bo nevesta? Kura mora biti vedno pripravljena, da rajna v lonec iali na raženj. Ne boš, že jutri bi nemara utegnil biti vdovec,« se je branil mladič. »Toda sinko, če ti eno vzame bridka smrt, pa vzamieš drugo, življenje ti bo večno svatovaoje, a svatovanje ije veselo. Plremisll, sinko, in dve gre-Gi graha ti dam za doto,« »O, zaradi graha pa že!« je začiv-Kal mladi vrabček, .poskočil od veselja V, zrak .¡.n zletel po dvorišču. »O, ko bi jaz vedel, ko bi jaz ve-dlel, .kje so te grede, kje so te grede,« si je vse.dopoldne prepeval vrab-tek, ko je ostal sam doma. ......................................................iiiiiiuiiMiMiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmitniiimi:.......................................................... Branko Šalamun: Skozi vas prihaja pust, nos mu mahedra do ust, v lica, v čelo je poslikan, kakor od osa opikan; spremljajo ga boben, bas in cvilečih gosli glas. Mlado, staro z vseh strani vre iz hiš, za njim drvi, vsak se pustu rad pridruži; metla mu za žezlo služi, krona mu je pisker star, slabe volje ni nikdar. Tam in tod od vsepovsod se praznuje pustov god; vse se drenja, dreza, suje, peskakuje, vrat steguje, vik in krik in pisk in vrisk šviga naokrog kot blisk. Ko pa sonce gre v zaion in se vzdrami težki zvon, v ples vsa vas se s pustom zgrne, v krčmi pisker mu prevrne: poje boben, gode bas, vmes pa cvili gosli glas. Dragi stric Miha! Napisati Ti hočem nekaj vrstic. Naša vas Palčje leži v skritem kraju blizu gozda. Marsikateri človek, ki živi izven naše vasi, bi mislil, da tu žive pionirji, ki so sto let »za luno«. Pa ni tako. V tej vasi smo pionirji, ki ne zaostajamo prav nič za drugimi pionirji na Primorskem in sploh v Jugoslaviji. Povedati moram, da imamo svojo šolo in se pridno učimo. Večkrat imamo tudi kulturne prireditve in tudi v smučanju ne zaostajamo. Dragi stric Miha, pridi nas kaj obiskat, boš videl, koliko mladih in veselih smučarjev ima riaša majhna ob-gozdna vasica Palčje. Dragi stric Mih ■a, za sedaj Ti pošiljam lepe pozdrave in če želiš, Ti bom drugič še kaj pisal.. Lado Cesnik, uč. IV. razr. osn. šole v Palčju Dragi stric Miha! Tudi jaz se Ti oglašam in Ti pošiljam spis, v katerem Ti bom razložil, kako se imamo v naši ribiški šoli. Naša ladja se imenuje »Soča«. Z njo hodimo na ribolov čez mejo FLRJ in STO, to je pri Poreču. j Najdalje smo bili do hrvatskega mesta Zadra, največkrat pa smo bili v Malem Lošinju. Naša lalja je dvaindvajset metrov dolga in šest metrov visoka. Ima svoj štedilnik in spalnice. Na šoli nas je dvaindvajset ribiških učencev. Razdeljeni smo na dve grupi. Kadar je na praksi prva grupa, se druga uči v šoli teoretično in obratno. Z našo šolo smo zelo zadovoljni, saj smo preplovili že vse kraje od Malega Lošinja do Zadra. Ko bomo končali šolanje, bomo postali prvi slovenski ribiči. Doslej ni bilo še nobenih slovenskih ribičev. Na slc-veiiskih obalah v jugoslovmiski coni so še vedno samo italijanski ribiči. Zato se rAoramo mi pridno učiti, da bomo znali dobro izkoristiti bogastvo na naših obalah. Vidali Rafael, Ribiška šola, Piran. LESNmt 8. Drobcena sem in sem kratka, svetla sem in vsa sem gladka, eno le imam uhd, a na svetu ni nobene hiše, hišice brez mene. 9. Spočetka hodi po štirih, sredi življenja po dveh, v starosti po treh. 10. Ničesar ni zakrivil, pa ga vendar ljudje zapirajo. 11. Nima nog, pa je noč in dan na nogah: 12. Nima ne mesa, ne kosti, pa ima vendar pet prstov. take svate! Deca, hajdl k zrnju! Naj Be mi le še enkrat prikažejo vrabci! S kljunom jim pokažem vrata!« Gospa vrabulja in njen sinek pa nista mislila več na kurji dvor. Hodila sta zobat sladki grahek na županov v;rt, dokler ga je kaj bilo. Ljubi Lado! Ko som prebral Tvoje pisemce;'-sem se spet ponovno prepričal, da so pionirji iz Palčja pravi korenjaki. Veseli smučanji, pridni šolarji, kdo bi ne imel veselja .z vami! Tako je prav, L,ado! Le .bodite pridni in veseli! Zakaj pridnost in delo dasta življenju vrednost, veselje pa iga napravi lepo. Veš, Lado, kadar pa me bo zanesla pot mimo Palčja, pa vas pridem prav gotovo obiskat, velja? Ljubi Rafael! Prav prijetno me je presenetilo Tvoje pisemce. Prav je bilo, da si se oglasil in nam v svojem pismu razložil, (kako poteka življenje in delo na vaši šoli. Vaš skleip", da se boste .pridno učili, mi zelo ugaja. Le pridni in marljivi .bodite, kajti, ko bos,te odrasli, vas bodo čakale težke naloge. Zato pa kar zavihaj ¡rokave, Rafael! Pomisli, kako ponosno bo islišati: slovenski ribič! cel kup pisem1 je priromalo in od" vseh teh so pravilno rešili naslednji: Lešnike iz pote številke: Vidali Rafael iz Pirana, Gorjup Jože iz Kramp elj, Puc Ana i a Malega U-ibeldkega, Lasič Božena iz Portoroža in Lado Cesnik iz Palčja Iz šeste številke pa: Katka Šalamun iz Kopra. Kavčič Gracjela, Pišot Lučka iz Kopra, Bržan Bruno iz Izole in Krmavner Slavko iz Laz. Izžrebani pa so bili: Vidali Rafael, Ribiška šola, Piran, Gorjup Jože, Sv. Duh, Kramplje št. 4; Puc Ana, Malo Ubel.Sko št. 14, p. Ra/zdrto pri Postojni. No, danes so. ko,t. vidite, spet Lešniki na vrsti. Poskusite jih rešiti, pa mi j lih pošljite! V prihodnji številki objavimo r.ešitov ikrižanke, čez štirinajst dni pa rešitev današnjih lešnikov. Tako-, ljulbi moji malčki, ostala pisemca pa pridejo prihodnjič na .vrsto! Zdaj pa si oglejmo, kako so naši bralci reševali »Lešnike«. Kar Rešitev Lešnikov iz šeste številke: 1) polž, 2) veriga, .3 sonce. Iz Kop ra v Švico S šefom Projelktivnega zavoda sva Se poslovila na stavfatšču. Inženir ni - bil židane volje. Pod staro streho bodoče otroške bolnišnice se je nabral zvrhan kup Sltnosui, ki jih nismo ne klicali, ne .planirali. Streha sama ni držala vode. Mestni vodovod se ni mogel ogireti za toplovodno napeljavo. Ventilacija, k|j so; jo svetovali iz Ljubljene, mi hotela .poteginiti. Go- . spa soseda ne bo poceni prodala svojega dvorišča, ki je del našega bodočega vrta. Finance ne bodo odo- . brile cenitve, kj .bo. visoka. »Boste še kdaj admirali? Pretrda- - vatii stare koprske bajte . , .« je godr-• njal inženir mimo stranišča in mimo svinjakov, ki jih borno podrli. Nseen mu ugovarjal, ipač pa sem zamolčal, da je (ravnatelj zavoda — oaš prvi finančni steber .— zpkijufiil .novoletne načrte takole: »Kratek ste, kot navadno. Zato so vaši računi daljši, ni-kijer jim ini kc-nca.« In to prav v trenutku, ko , sem že videl gliadka tla pred seboj, oziroma linolej na oddelku za dojenčke. Odkod bomo linolej dobili? Kdo bo plačal linolej iz Trsta? Kako bomo linolej pritrdili, če za betonski temelj ni . dovol j prostora? Na planski, na okrajnem izdr.avstvu, pri prvem maju in predvsem na fi- i» * t< noncah so hoteili vedeti vsak svoje, C'dda'had tolmunom Timave, laja- p'Se: Fco.t.cim s"ro.o?e Ti nravi — Vergilij, leta 1930 >n: Al lu®li dl -Tcsoana — leta 1951, Nisem utegrfil' prepisati vsega, iker naju je spremljal .gospod, ra-sfitcujoč cžiitmo na"t> zgodovino. Zgodovino domače zemlje, za katero se ........................................................................................................................................................................................................................................ zitim vizumom za pretres zamude vlakov, mapake no- 3060 lir nisem smel gometnlh moštev in še marsikaj, kar s (kolodvora. IC src- ".jim, ni bilo všeč in kar Jim ne more či je bil vlaite za^ biti po volji. Sredi melodičnega eo- Chiasso kmalu se-' vci«jenja sem zadremal. Preden sem stavljen in pred- zasipal soanje pravičnega, me je po- no je minilo dva j- . vabil sprevodnik v carinarnico in v seit minut zamude, Švico. ; so bili potniki v ' živahnem razgovo-" bije bcrfba. Neznani gospod še mi je zardbl znanec iz e&ucirame Ljubljane. »Ze um tubo« je ¡prekinil ' obujanje spominov pr'i(ji:itelj Nlino i}n pbgnal ■avto n^zaij proti Trstu. Zbudil sem sc v Milanu. S tran- ru, pri potnih listih: Švica jih izdaja z veljavnostjo petih let, Francija svojim državljanom. prav tako. Samo v Italiji pridoš do potnega lista te'žr:o, Ce nisi prjvhij računov z oiblnslmi, g a no c?- >'-•!§. O» n i pcirsivna! račune J p steno in z obrestmi, obsediš vendarle mors kdaj dima. V tefaem primeru velja za potovanje v Švico nepisana tanifa: 5000 lir v zaprli kuverti pod roko. Uredniki so slabo pitičiinf — uled-' k-.«:: so bili Ko.pct.niki istih misli — toda uradniki obenem malo dek-jo. Namesto petih bi namestili StvL in ju po-St.ono plačali, pa b'i bila oba proti pcaioitpniinam utrjena. Ko so .rešili vprašanje potrtih listov, so vzeli v ' V okemakeni okvirju vlaka so se menjale iprlsi.ne švicarske slike. Prostrano jezero sredi planin, s sončnimi nasell.1! cib obali ir/ z zasneženimi vrhovi na obzorju. P,.ijazne vasice, meicT.toranEkl ce.rkvieni zvoniki, pat-in smreke na istih pobočjih, pod '■Icip.Tm ziimskirnJ sc-ncam, y 'itailjan-fftem kant.cnu Tioino. K0 je zdrvel vlak skozi mestece pred Luganom, Sik ob ¡mastmih hii&ah. so. me presenetile podrebneeti: Bajte so h:le stare, stisnjene in revne, .prav t^ke kot so v Kcpru. Picd Bellinzono smo gledali na dno nekdanjega n-azsežnega jezera znova iz višine in iz daljave. Pri Blatiti je segal sneg do proge. Hiše so velike in čiste, podobne idrijskim. Tudi Slovenci smo prebivalci Alp. Zadnja italijanska postaja v Švici je Airclo, rojtstnl kraj državnika Giiusepipa Motite, ki je bil med obema vojnama Stiiirikrat predisedmik helvat-ske komfederaclje. vsakokrat Po eno leto, kakor določa Švicarska ustava'. Na postaji je pcstiavljen spomenik žrtvam, iz gothardskega tunela v spomin. (Dalje prihodnjič) rn C 3 C—3 it : ti SJAMNiO mi Da, Carigrad je daleč, ali Alboin se je bal Ravene, cd koder je cesarjev nameistnik Narzes upravljal zahodno polovico nekdanjega velikega imperija in z močno roko spravil že vse sosedne nemirne narode na kolena. »Da bi se mu zameril?« je tehtal Alboin. »Zadosti je obrski bič od vzhoda, čemu si še na zahcdu spletati ko- l"Cl*0 £ Č (C Grosulf pa je predel niti, spletal mrežo okrog vladarja in mu prigovarjal: »Eksarh je zdaj šibek. Skrhali so se mu kremplji ob Tatili in Gotih. Z nenadnim napadom bi ga poteptali in ■ubežali Obrom!« Toda Alboin je imel svoje misli in še druge skrbi. Po ženi Kilotsuindi, hčeri Lotarja Prvega, je bil v sorodu s frankovsko vladasko r odo vino. »Franki so najmočnejše ljudstvo v Evropi. Butajo domala ob car.igrajeke zidove,« so vedeli že Alboinovi predniki. »Le pri njih moremo dobiti zaveznikov za boj zoper Bizanc!« Tcida tudi Franki so skrbeli za mir z Langobardi, saj sla imela irankovaka vladarja Teodebert in Teodebalt za ženi hčeiri langcbardskega vladarja Vakona. »To zvezo je treba držati za vse na svetu!« si je dopovedoval Alboin. »Posebno zdaj. ko sem sii dobM Obre za hrbcit!« Na jesen so se začeli na vzhodnih mejah spopadi. O brc m je bito domače letine promalo, zato so jo pobirali še pri sosedih. Spor se je zaostril. Sam Alboin je moral na pcnr.č vzhodnim diukam. Celcja in Petovij sta se komaj ubranila roparskih mejašev. Alboin je prignal s pohoda kopico jetnikov, posebno Slovanov, mod njimi Veliko njo in Budngoja, a dvor v Kar-iniju ga je sprejel zavit v žalost. Klotisuinda je umrla teden potem, ko je Alboinu rodila naslednika. Sinček je cdšel .nekaj dni za materjo. Elmifci je oživel. »Se zmerom se lahko apeprimem z bratrancem! Vladarska rrdovina še r.l pognala korenin!« Tcda Alboin ni dosti premišljeval. »Ce je prejšnjo ženo izbral razum, naj drugo izbere srce!« je sklenil in lepa jetnica Rcemunda je bila čez nekaj tednov mcigočnjdkova žena. KSmaj je tisto zimo zapadel sneg, so se pastirji in lov.ci spet vznemirili. Truma volkov je vdrla v Grosulfovo selišče in poklala trop konj, še preden so mogli pastirji na pcrncč. Drugod so še v mraau in snegu videli medveda nai planem. Neke zimske noči pa, ko so le redke zvezde' na sivkastem nebu, se je posvetilo na severni strani, kamor do'tlej še nikoli — niti o kresu — ni bilo prilezlo sonce. Sij se je večal in širil. Bil je jasnejši od mesečine. Jemal je vid. Stiraže pri čredah so planile pokonci. Po seliščih je zamrgolelo. Svetloba se je krepila in krepila, dokler ni bilo vse nebo edeto v bleščeč isv.it. Ljudje so zbegani čakali po šo.toriščih. Matore so grabile ctroke, dečaki so se oklepali očetov. Vse je trepetalo. Potlej je sij proti jutru pojemal in pred zarjo ugasnil. Ljudje so drgetali cd mraza, stirabu in prečute noči. Živina je mukala in se nemirno prestopala po stajah. _ »Kuga bo, vojska, pomor,« so ugibali ljudje. Poslej 60 'vsako noč čakali novih čudes, vsak dan strašnih dogodkov. Čakanje ni bilo zaman. Nekega večera jim je nad glavami zažarela rdečkasta zvezda. Zagorela je, se prepolovila in v dveh utrinkih padla nekje daleč na zemljo. Utrinka sta bila tako svetla, da so po tleh zaplesale sence dreves in čred,, stoječih na planem. Vsak si je to čudo po 9voje razlagal. »Rimsko cesarstvo se bo še enkrat zasvetilo,« si je dejal eksarh Narzes v Raveni, »potem se bo .razdelilo na dvoje in utonilo v morje pozabe. Mogočni Juslinijan res ni poznal Italije, a je vendar vzdrževal etike z njo ter pošiljal odloke in postave tudi na daljni zahod. Za njim pa je zavladal Jusiln. Ni boljšega znrmenja za razpad!« Narzes se je Justina spominjal iz Bizanca, še bolj pa njegove spletkarke žene Zolije. Imel je prav, ko je slutil nesrečo, zakaj v Bizanciu so Justinu in Zofiji popolnoma drugače razložili nebesno prikazen. »Narzes bi rad cdtirgal zahodni del cesarstva od vzhodnega. Zadnji čas je, da ga odpokliče', a in pošljeta drugega eksarha, zvestejšega, sposobnejšega.« »In kdo bi bil tak?« je vprašal Justin. »Ni ga pripravnejšega od .patricija in domestika Lon- gina,« se je glasil odgovor. , Zofiji je bila razlaga všač in jasna avgusta se je potrudila, da je tudi moža prepričala o tem. Longin je takoj odšel na dolgo pot. . Se drugače so si nočno čudo razložili langaoards.ci duke. »Alboin si je nakopal sovražnikov. Od vzhoda hodijo plenit Obri s Sloveni, od severozahoda eilraše užaljeni Franki, misleč, da je bila Klotsuinda po Albotnovem naročilu v njegovi odsotnosti zastrupljena. Zato bo država razpadla,« je napovedoval Grosulf, »Namesto da bi bili kot žrebe z dvema glavama ter pili na zahodu in vzhodu, se bomo kakor ta zvezda razpolovili med Obre in Franke ter ugasnili za zmerom,« je dopolnil Grimoald. , »Duke!« je govoril lisjaški Elmiki. »Alboin se je umazal. O.ne čas 111 se je za zmerom. Tak ne more biti naš vladar! Rosmunda bo mati njegove krvi!« »Res?« so planili duke. »Rosmunda bo mali?« »Gepid bo langobardski vladar!« je udaril Elmiki. »Nikoli!« so zarethneli duke. »Nikoli! Računaj na našo pomoč, Elmiki!« Elmiki se je smehljal. O.d sreče si je med roke. Zdaj se ni mogel več opirati na vero dedorv, zakaj Alboin se je bil sam odmaknil cd arijancev k poganom, kakor hitro je začutil, da mu utegne nova vera spodmaknili prestol. Zato je moral Elmiki poiskati kaj drugega — in je našel. »Zdaj bom zmagal! Tukaj sem močnejši kakor na bojišču. Tu me Alboin ne bo prelisičil. Kmalu bom imel prosto pot do Rosmunde, do vražje Rcomunde, ki ima tako žive oči!« Luč se mu je lovila v brado. Kodraste dlake so mu gorele v zloveščem sijaju. Alboin je slutil njegove naklepe in vedel, da so duke z njim. Zato je še pred pomladjo poslal oglednike na'zahcd v gornjeitalsko nižino, da bi zarotnikom zmcdel načrte in spodnesel bratranca. Prinesli so mu ugodnih novic: »Eksarh Narzes pod Justinom nima veselja za vladanje. Obramba je slaba, prepuščena tribunam in poveljnikom. Ljudje so nezadovoljni. Vojščaki jih bolj begajo kakor branijo. Slabo so plačani, zato iščejo hrane z ropi in divjajo po posestvih patriici.jev,« Alboin je bil zadovoljen. Poklical je starca Grosulfa. Dolgo in zaupno sta se menila^ Ko sta se razšla, so cdbrzeli sli na dive strani: na zahod k Nairzesu, na vzhod k obrske-mu kakanu Bajanu. * Severni sij in zvezdni utrinek sta še burila duhove. Vsako stvar so porabljali za poplah. Ce je v gozdu votlo zabobnelo, če je v gori završalo — ni padlo drevo, se ni utirgal nenaden veter alt plaz., ne! »Duhovi pogube in nesreče se zbirajo, prete in straše! Gorje bo spomladi!« so vedeli vražarji. Langcbardisko ljudstvo je bilo uradno sicer krščeno, a o tem so vedeli le redki. Večina je še dalje zaveda v poganstvu, ne meneč se za duhovnike, ki so jih odvračali od vra-ž ar si v a. »Gorje bo spomladi!« se je širil glas. Alboinov bratranec Elmiki je skrivaj razposlal sle po langobardski zemlji. Tiho, kakor so bili odšli, so se tudi vračali. Se preden so gocke Sitpe spihale sneg z osojnih grebenov nad Albodnovim taboriščem, se je vrnil iz Italije tudi vladarjev sel Gisulf. sin starega Grosulfa. Prinesel je novic, ki so Alboinu zaprle sapo. »Narzes je odpoklican v Konstantinopelj. Na njegovo mesto je postavljen cesarski liizun Longin. Narzes se odpravlja na pot, Ne mara se pogovarjati o ničemer. Alboin naj napravi, kakor mu drago!« V začetku sušca so se oglasili prvi ptiči po golem drevju. Tedaj se je vrnil od Obrov Alboinov sel Grimoald. Prinesel ,je kup novic, dobrih za vladarja, še boljših za njegovega bratranca Elmikija, zakaj na svoji poti je bil oblezel vse vzhodne duke. Zdaj se je pomudil pri obeh, a pri Elmi-kiju mnogo dalj. Po prisojnih rebrih je zagorelo prvo vresje. Trobenlice so priklile izpod listja. Pomlad se je prebudila ter zvabila pastirje in lovce na dan. V srcih se jim je obnovilo hrepenenje slednje vi g red i. Spet jih je gnalo iz starih selišč v nove prigode in v druge kraje. Dobro so še pomnili prejšnjo pomlad irt s3 trpko sprminjali nepir.idovne vojske daleč na vzhodu, a vendar so slutili, da tudi to vesno ne bodo doma. »Krj bo prinesla letošnja pomlad?« se je spraševalo ljudstvo. Duke so vedeli. • »Pahnili bomo s prestola- nevrednega vladarja in postavili na mesto njega Elmikija!« Za praznik pomladnega sonca so se zbrali langobardski duke v vladarjevem šotorišču ob -gornji Savi. Bilo jih je ■šestnajst. Vladar Alboin in Elmiki sla jih sklicala. »Zakaj oba vabita?« so ugibali, »Saj je Elmiki prisegel, da vladar nič ne sluti! Cemu qotiern kliče tudi A.lboin?« Elmiki je pod večer hodil kakor senca cd duke do duke, ko so v m sredi selišča postavili šotore. »Ali ste pripravljeni? Nocoj bo Alboin ugasnil! Vse je -urejeno. Ne boste si mazali rok z babjekovo krvjo!« Se nekdo je tisti večer obiskoval duke: stari Grosulf. Skrivnostno je dopovedoval dukam o rodovitni Italiji in jih imedel, da niso vedeli, pri čem so. »Kaj pravzaprav obljublja Elmiki?« so se potem spraševali, ko sta senci .druga, za drugo odšli. »Sebe namesto - lAlbolnal Kaj nam to mar! Zmag hočemo! Slavnih vojska, plena, novih dežel! Kdor nam bo dal tega, za tistega bomo!«' »Alboin obljublja bogato zemljo,« se jim je še v sanjah pletlo. »Deželo, kjer je divjadi in mesa, kjer je zlata in zakladov. Cemu bi ga prezgodaj pehali s prestola? Poeskajmo! jBomo videli, kaj nam bo dal.« Iz dremavice jih je prebudil rog, -ki je zavrisnil v viharno spomladanjo noč. Ljudje so planili pokonci, si trebili .spanec z oči in pritekli na plan. »Ali smo napadeni? — Kaj gori? — Menda nas ne bude za prazen nič?« , Rog. je donel -in vriskal in pel, dokler se pred trobentačem ni zbrala mrgoleča truma. Tedaj pa se oglasi odmev na vseh straneh. Povsod pojol .rogovi, da se razlega od selišča do selišča. Potem se iz Albo-jnovega taborišča utrnejo glasniki na iskrih konjičih, se •zapode na štiri vetrove in razneso po panonskih šotoriščih /novico. Trobač na vladarjevem dvorcu utihne. Obredničar naznani dukam, da jih kliče predse Alboin. Duke mpki pri-, hajajo predenj in molče čakajo, kaj bo. »Zvedel je za zaroto in nas bo dal vse pobiti. Kje je Elmiki? Zakaj ne pohiti?« (Se nadaljuje) v* | I ' I se ne bih nekateri že hudo | ; h \ ¿^¡¡¡fe^? f I § opili, puzabilj na bližino > . . -cerkve, na sejem in na trati in sramežljivo jedla, iJl^ ^ar^ so ^^i^e^Is ^e^b^^ jl^^fr^ spravljali svoje blago. Pri | otroci, kar je bilo odraslih * SMiMi i m ' i S mmii ^Mb ■Cl postoterjeno naglico vzvalovala po žilah, so se zaiskrilc oči. V gaju treh ltp v bližini cerkve so se v veje spravili trije dudači, ki so piskali bolj in bolj glasno in divje, bolj kot se je množilo število plesalcev. V teh glasovih ni bilo mehke lepote pesmi, ki so Jih fantje pelj v mesečnih nočeh, bila je v njih nebrzdana mladost, pijano veselje, omama pozabljenja. Prav tako divji kot sodba Je bil tudi ples. Prvi glasovi dud so segli v srce, drugi so razburkali kri. sejmarjev so gledali rajanje. — Nekateri fant in nekatero deKie je naredilo dolgo pot iz divjih grap samo zato, da se navrti in uaskače ob godbi, kj Je bila preprosta, a dokaj divja in razbrzdana. Sicer mirni hribovski ljudje so bili kot prebujeni iz lene dremavice. Kakor da Je spočita Kri s ««¡¡si 1 1 I n