VAS KRAŠNJO SO NEMCI DO TAL RAZDEJALI London, 5. nov. — Nemške oblasti so popolnoma porušile vas Krašnjo v Sloveniji ter ustrelile 50 talcev, katere so vzeli iz vasi št. Jurij. Nemci so se maščevali za napad gerilcev, pri katerem je bilo ubitih pet nemških obmejnih komisarjev ter nemški uradnik, ki je načeloval temu okraju. Poročilo 0. tem je bilo v nemškem časopisju. Vsi moški prebivalci Krašnje so bili ustreljeni, ženske in otroke so pa deportirali. Vas so porušili do tal. Napad na Nemce so1 izvršili gerilci blizu Kamnika, j V vasi št. Jurij, kjer so geril-j ci ubili nemškega uradnika Krau-sa, so Nemci ustrelili 50 talcev, ostalo prebivalstvo so pa depor-j tirali, trdi poročilo. -o-- V senatu je predlog za odpravo 40 ur tednika Washington—Senator 0'Dan-iel je vložil v senatni zbornici predlog, da se ustavi 40-urni delovnik, ki ga je ustvaril novi deal. Senator pravi, da je kratek delovnik največ kriv, da primanjkuje delovne sile v tovarnah. -o-- Oče 3 otrok mora dobiti dovoljenje staršev, da more v armado Portland, Ore.—Eldon Sailor iz Boise, Idaho, ki je oče treh otrok, je moral dobiti dovoljenje svojih staršev, predno je bil sprejet k marinom. Star je namreč komaj 20 let. Oženil se je, ko je bil star 15 let. --o-- Gre ji na bolje Mrs. Dorothy Strniša se je morala pretekli teden podvreči operaciji v Charity bolnišnici. Ta "surprise" ji je nagajiva usoda naklonila prav na dan 35 letnice njenega zakonskega življenja. Zdravi se v sobi št. 334 omenjene bolnišnice, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. To so napravili ameriški marini z japncskim oddelkom strojnic. Japonci so pri šli na obrežje otoka Guadalcanal in lam postavili strojnice, s katerimi bi obsipali murine. Toda ti so planili /jo njili in od Japoncev ni estalo dragega kot kar vidite na sli ki. Ohijčani so kupili za 5 milijonov zganja Columbus, O. — Prodajalne žganja po državi Ohio so imele zadnji teden kupčijo, kot še nikdar poprej. Prodale so namreč za $5,000,000 žganja. Ljudje so se hoteli okoristiti s pijačo, predno je bil naložen nanjo nov federalni davek. -u_0—- Društvo Kras št. 8 S. D. Z. praznuje 30 letnico obstoja V nedeljo 8. novembra zvečer bo praznovalo priljubljeno društvo Kras št. 8 SDZ 30 letnico svojega obstoja z lepo veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Par ducat naših Krašov-cev in par drugih rojakov se je zbralo pred 30 leti v prostorih poznanega rojaka Frank Wal-landa na Saranac Rd. in ustanovili so si svoje lastno društvo ter ga priklopih k Slovenski dobrodelni zvezi. V dobi 30 let je društvo naraslo na 560 članov ter je danes eno najagilnejših pri SDZ. Saj tam, kjer so Krašovci je gotovo tudi napredek. Od ustanovnih članov živita samo še dva: Frank Walland in pa John Valenčič. Narod, zlasti pa članstvo SDZ je prijazno vabljeno, da se pride v nedeljo večer nekoliko razvedrit in poveselit v prijetno družbo naših Krašovcev. Rusi dobro odbijajo vse nemške napade v Stalingradu Moskva, 6. nov. — Val za valom nemških čet se zaganja v rusko obrambno črto. Nemški vojaki padajo in umirajo na kupih, a ruski zid ostaja neoma-jan. Nemci so vrgli včeraj v boj močne rezerve, toda brez uspeha. Tudi iz Kavkaza prihajajo poročila, da so Tudi ustavili Nemce in jih v nekaterih krajih vrgli celo nazaj. Stalin je dobil včeraj iz Sta-lingrada poročilo, da so Nemci dozdaj izgubili 100,000 vojakov, 800 tankov in 1,000 letal v boju za mesto. Apel na voznike avtov Na kavčuku lahko varčuje-te in pomagate dobiti to vojno, ako boste ravnali po sledečem: 1. — Vozite samo tedaj, ako je to absolutno potrebno. 2. — Na vozite nad 35 milj na uro. 3. — Avtna kolesa naj bodo vedno dobro napolnjena z zrakom. 4. — Večkrat jih dajte pregledati. 5. — Nai se vozi jo z vami v j . ' -:V , se drugi. William M. Jeffers, direktor za kavčuk. ftiada generala Rommela uničena 0 dolgo, in usoda osiške armade v Afriki bo za- j Satena. Tako se glasi angleško uradno pobilo. Osišče je izgubilo dozdaj 40,000 mož egiptovski fronti. :Non, 5. nov.—Nek; visok angleški vladni uradnik je da- JjJ'U. da je armada nemškega generala Rommela v sever- razbita in da ne bo dolgo, ko bo njena usoda popol- JaPečatena. Ameriška in angleška zračna sila, angleška Jmornarica so zdaj zaposlene s tem, da čistijo zadnje i. 0siške armade, it* Pa samo začetek, kar j*n Italijani lahko priča-J Prihodnjih par mese-smo dali okusiti Her-^ v uniformah tisto, kar ^ okusiti francoskemu lj,!n drugim narodom po L davijo Angleži. I.6''ova armada je zaje- ■ Seroma ozkem pasu ob E'. Angleži zasledujejo tln Italijane kot zajce z |.fazPoložlj ivim orožjem. I 8ov0r onim, ki so rekli, |L in ameriško orož-I e kakovosti kot je nem- IJ'ova armada je v divji^ Preko puščave, kar jo 1 0S'-Uiti angleškim bom-[p0a armada je oslabil .lsočih padlih, ujetih, L.jn izoliranih vojakih. L brez usmiljenja L°>a angleška arma-pj1 Poveljuje general ■ Ameriški in an-l]j ^niki brez prestan- 1 J° bombe na osiške si- °to> tanke in topove. It}^ režju so posuti raz-|L °v> oklepnih avtov in Na ' h^vs fronte zagotavljali^'0 izgube osišča do-L^^ttož, ubitih, ranje- |ij|lz Berlina priznava, k Ujet general von Tho-L. v oklepni avto, v ka-k,6 Vozil, j a bil odrezan I\anemŠke kolone in An" kj Najeli, ne da bi nem-l8gazili. a Rommel nima do-Kv Egiptu ali Libiji. UkSil° je bil pognal K Idriji, ko so ga k0 aviH pri Alameinu. li«. Plodilo naznan j a, I S0 UŠila vsa osiška ob" mVt>ažni tanki skušajo artnade ob obrežju. lfiS!. krilu se nekateri iL 6 sile še drže, to-Ij^^eška armada kar |Wj0Se zapodila za glav- Iz raznih naselbin Zlomila si je nogo Mrs. Mary Kopač, 686 E. 126. St. je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Zdravi se v Mt. Sinai bolnišnici; toda pričakuje, da bo prišla drugi teden že domov. Butte, Mont. — Pred tedni je prišla vest iz Rentona, Wash., da je tamkaj umrl za rudarsko boleznijo John Muhič, po domače Blažečev Janez, star 53 let in doma iz Hinja pri žužemberku. V Ameriki je bil 35 let in zapušča več vnukov. • Joliet, 111. — Dne 24. okt. je umrla Helena Šraj, vdova stara 65 let in rojena v Suhorju nad Metliko, Bela Krajina. V Ameriki je bila 45 let in zapušča dva sinova in hčer. — Dne 26. okt. je umrl John šile, star 58 let in doma od Sodražice na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova, in tri hčere. —-o- Hitler pošilja vojaštvo z ruske fronte v Egipt Carigrad, 4. nov.—Iz Grčije prihajajo poročila, da hite tri ali štiri nemške divizije z ruske fronts v Egipt. Pet vojaških vlakov je peljalo v pondeljek skozi Atene do pristanišča, kjer so se ukrcalina ladje za Afriko. --o- OBRAVNAVA MORA POČAKATI Atlanta, Ga. — Pred sodnikom Underwoodom bi se morala te dni vršiti obravnava. Toda pred obravnavo se je ugotovilo, da so v armadi: obtoženec, tožitelj, eden zagovornikov in pet prič. Sodnik je prestavil obravnavo do konca vojne. -o- Armada se pogaja za najem Cedar Pointa Že več mesecev se vrše pogajanja med armado in lastništvom letovišča Cedar Point, da bi ga vzela v najem armada. Za letališče se interesira letalski kor. Letovišče drugo leto najbrže ne bodo odprli za publiko, ker ne bo gazolina. Na potu v Colorado Anton Hrovat iz 8117 Aetna Rd. je odšel v Colorado obiskat sorodnike. Iz Chicaga pošilja najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. [Racija za gazolinske karte nja sledeče: Za karte "A" naj se registrirajo na 12., 13. in 14. novembra v sledečih šolah: Euclid Central, Noble, Roosevelt, Shore in Upson. Lahko se registrirajo tudi v Collinwod High šoli. V četrtek in petek, 12. in 13. novembra bo registracija od 1 popoldne do 9 zvečer, v soboto od 9 zjutraj do 5 popoldne. Komisija prosi lastnike avtov, naj pridejo k registraciji po sledečem redu. Oni, katerih priimek se začne s črkami od A do G naj se registrirajo 12. novembra. Od črke H do O 13. novembra in od P do Z na 14. novembra. Priporočljivo je, se vsak registrira v šoli, katera mu je najbližja, Ako se boste ravnali po teh navodilih, bo šla registracija hitro od rok. '' H • m 14, novembra J* Cuyahoga regi-gazolinske karte. avta se mora regiji (i0J.b° hotel po 22. no-gazolin. Listine l tO? dobite na gazo-K ,ajah, javnih gara-[V^gih krajih. Te li-% e izpolniti doma, registrirati. 'S^ nilc avta mora to Ht k Podpisati, toda po jV^ lahko zanj • kdor-Pii kbo dobil pri tej re-[V^o "a." To mu bo jS^Zolina, da bo lah-lW2<10 mjij na mesec, tklJ^j na galono. gk l' da mu to ne bo Kk'i 0 lahko napravil h ^art0 "B" ali "C." facioniranje gazo-' v Euclidu, nazna- ftMERIŠK AWD©M©VIN A AMEWCAN IN SPtfOT TOREICN __ _J „ SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Da bi preprečili dovoz potrebščin Rommel u, zavezniški bombniki neprestano krožijo nad obrežjem in bombardirajo vse, kar se približa afriškem obrežju. -o- Važno za lastnike hiš v 23. vardi, severno od St. Clair Ave. do proge Mestni čartni odbor ima v delu spremembo distrikta v 23. vardi iz tovarniškega v komer-cijalni. To velja za ceste od 55. do 82. cest e, severno od St. Clair Ave. do železniške proge. Prememba bi pomenila, da bi poslej tovarne v teh krajih ne smele postavljati novih podjetij, ki bi bile v škodo okolici, to je, kar se tiče ropota, dima itd. Tozadevno se je vršila včeraj seja v mestni hiši, kjer je bilo navzočim hišnim posestnikom vse razloženo. Bil je navzoč mestni odbornik Eddie Kova-čič, ki se pogaja za to, da bi se v teh krajih ustavilo zidanje nadaljnih tovaren. Da še bo pa hišnim posestnikom omenjenega distrikta še vse bolj pojasnilo, se bo vršil v četrtek, 12. novembra ob 7 zvečer .javen shod v SND na St. Clair Ave. Vsak, ki je prizadet, naj pride in bo lahko stavil vprašanja ter dobil tozadevna pojasnila. -o- župan bo imenoval odbor za razdeljevanje mesa župan Lausche bo imenoval odbor 12 oseb, ki bodo izvedle bolj enakomerno razdeljevanje mesa raznim mesnicam. Načelnikom tega odbora je imenoval sodnika George P. Baera. Slike lahko dobite Slike, naročene od prireditev: kulturnega vrta in pa od 40 letnice patra Zakrajška, lahko dobite, če se zglasite v knjigarni Jožeta Grdine. Tudi nova naro-čila zanje se še jemlje istotam. Nemci trdijo, da se zbira zavezniško ladjevje pri Gibraltarju New York. — Radio iz Berlina je včeraj naznanjal, da se zbi- j rajo zavezniške bojne ladje in, transporti v Gibraltarju. Včeraj j je dospelo v luko 14 zavezniških tovornih ladij. Vest je prišla,; trdijo Nemci, iz bližnjega špan-i skega mesta La Linea. Dalje je trdil nemški radio, I da je pristalo v zadnjih dveh dneh na letališču pri Gibraltarju i ekrog 40 zavezniških dvo in šti-j rimotornih letal, ki so potem od-! letela v smeri proti Sredozem-1 lju. Nemci trdijo, da je dospelo v, pristanišče Gibraltar veliko šte-l vilo križark, rušilcev, korvet in lažjih bojnih ladij. .—--- Ameriški marini so prišli j v Anglijo London.—Sem so dospele do-1 datne edinice ameriških mari-nov ter se postavile v bojne po-1 zicije. Že prej je bila tukaj večja skupina marinov. Novo-došle čete vodi polkovnik Clement, ki se je izkazal v bojih na Bataanu. -o- Reliance tovarna je dobila že drugič priznanje "E" Reliance Electric & Engineering Co. je dobila od mornarice novo odlikovanje "E" z belo zvezdo. Pred šestimi meseci je dobila prvo odlikovanje kot v priznanje za izvrstno delo pri naročilih od mornarice. Odlikovanje je izročil poročnik A. R. Staudt predsednik podjetja Clarence L. Collens pri obedu v kafeteriji v glavni tovarni na 1088 Ivanhoe Rd. Vsi delavci in pisarniški 'uslužbenci so bili povabljeni k obedu! kot gostje. Reliance Electric & Engineering Co. je tretje podjetje v Cle-velandu, ki je bilo odlikovano z mornariškim odlikovanjem "E." Podjetje je odprlo tudi že drugo tovarno na 1190 E, 152. St. Pri tem podjetju dela tudi mnogo naših rojakov. Smrtna kosa Sinoči je umrl v Mestni bolnišnici po devetmesečni bolez-' ni in številnih operacijah John Parac, star 49 let, rodom iz Dalmacije, selo Ružič. Rajni je vodil brivnico 18 let na St. Clairju do njegove bolezni. V stari domovini zapušča enega brata Antona in mater, tukaj sestro Stano, poročeno Strunja. Zapušča soprogo Marijo, rojeno Novak, doma iz Prekmurja. Truplo bo ležalo v kapeli Grdinovega pogrebnega zavoda 1053 E. 62. St. v soboto. Pogreb bo v cerkev sv. Pavla na E. 40. St. v pondeljek dopoldne. Pokopan bo na pokopališče Kalvarija. Družina stanuje na 5807 Bonna Ave.. Podružnica št. 15 SŽZ praznuje 15 letnico Lepo napredujoča podružnica št. 15 SŽZ bo v nedeljo praznovala 15 letnieo obstoja. Popoldne in zvečer bo postavila na oder SND na 80. cesti veseloigro " V mesto jo dajmo," kateri bo režiral veščak g. Julij Slap-šak. Ne zamudite te prijetne igre, ker smeha boste užili pri nji dovolj. Zvečer po igri bo pa ples in splošna domača zabava. Igral bo Novakov orkester. Kaj znajo naši fantje! Da boste imeli vsaj nekoliko pojma, kaj znajo naši mladi korenjaki, ki krmarijo naše velikanske bojne ladje po vseh svetovnih vodah, pridite v sredo 11. novembra zvečer v SND na St. Clair Ave. Tam vam bo naša bojna mornarica pokazala v premikajočih slikah, kako so ameriški fantje natreskali Japonce v bitki pri otoku Midwayu. Videli boste spopade med bojnimi letali, kako udarjajo bombe in težke topovske krogle v ladje. Videli boste, kako brizga voda visoko v zrak, ko udarjajo krogle na površino. In videli boste, kako se zadeta ladja nagne na stran, kako se počasi pogreza in končno izgine v globočino, pustiv-ši na vrhu vode samo vodne mehurje. Vse take in podobne stvar' doživljajo naši mornarji in ako bomo imeli nekaj pojma o tem, si bomo lažje predstavljali njih žrtve, ki jih dopri-našajo za domovino. Ne pozabite priti 11. novembra zvečer v SND na St. Clair. Nobene vstopnine ne bo. Prej ko pridete, boljši sedež boste dobili. Naši vojaki John L. Skully, sin Mrs. Frances Skully iz 1036 E. 61. St. služi sedaj Strica Sama v Alaski. Njegov naslov je: John L. Skully, S. F. 2/c, 614-37-56, 21st Btt. Co. D. Plat, 6, Sec. 2, Dutch Harbor, Alaska. na na m V nedeljo je odšel v Great Lakes, 111. Edward Cebular, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Joseph in Louise Cebular iz Luck-now Ave. želimo mu do-j bro srečo pri1 mornarici in pa zdrav povratek. m ms res Frank Jerin, sin Mr. in Mrs. Frank Jerin iz 1001 E. 66. St. je odšel v ameriško armado. Poslan je bil .najprej v Camp Perry, O. Le dobro se drži, Frank in vrni se zdrav! PK5 1K3J Povejte svojim sinovom, ki so v vojaških letih, naj pridejo na 11. novembra zvečer ob 7:30 v SND na St. Clair Ave., kjer bo priredila naša bojna mornarica zanimivo predstavo s premika-1 joČimi slikami in raznim zabavnim programom. Bo tudi zanje zelo poučno. Ka ta te Naborna komisija št. 11 (10. varda) je poklicala k naboru sledeče naše fante: Rudolph Kra-kar, Anthony Bajt, Joe Vrcan, Lawrence Zilko, Frank Bratina, Tony Podobnik, John Nosetič, James Skrajner, Fred Perčič, Joseph Garden, Mattias Uran-kar, Albert Vidmar, Frank Ma-lovič. psa PES te Alphonse Troha, sin Mr. in Mrs. Leo in Veronika Troha, 19707 Arrowhead Ave. je prišel na dopust za 2 tedna iz Shepherd Field, Texas. Z vojaškim stanom je zelo zadovoljen. pa P® Pa Mrs. Turk iz 20440 Fuller Ave. je dobil pismo iz Anglije, v katerem ji piše sin Robert, da je zdrav. Njegov naslov je: Pvt. Robert L. Bruno, 666, 7484 Ser. | Co. 26th, Inf. A. P. O. No. 1, c/o. I Postmaster M. X. C. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN H O. M E SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMFH DFBEVEC Rdltor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 lor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months ____Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. •83 No. 261 Fri., Nov. 6, 1942 "Naš rekord je čist." Tako je izjavil državni podtajnik Mr. Berley na znani konferenci zastopnikov treh jugoslovanskih narodov v uradu Mr. Davisa v Washingtonu o nas Slovencih. Veseli smo te pohvale, ki nam je v čast. Tudi naprej moramo skrbeti in tudi bomo skrbeli, da bo čist tudi ostal. V čem pa obstoji ta "čistoča," za katero smo bili pohvaljeni? V tem, da se ne prepiramo ne s Srbi ne s Hrvati, da s tem ne povzročamo nemira med ameriškimi državljani v času, ko je skrajna edinost in sloga najsvetejša dolžrrost vsakega državljana. Toda ali je pa s tem rečeno, da ne smemo pisati javno o naših slovenskih zahtevah, ki jih imamo za naš narod doma po vojni pri mirovni konferenci? Velika in usodna zmota bi to bila. Ne samo svojemu narodu doma, temveč še več svetovnemu miru, za katerega se borimo sedaj, smo dolžni, da z vso silo delamo za to, da bo naš narod dobil svojo pravico in sicer celo in vso pravico, katero ima po vseh božjih in človeških postavah. Ako se slovensko vprašanje ne uredi pravilno, česar bomo sami Slovenci najbolj krivi, smo zakrivili zločin, ki se bo bridko izmaščeval nad našim narodom, pa tudi morda nad celim svetom, ker ne bo miru, dokler ne bodo vsa vprašanja, tudi slovensko, rešena prav. Tudi ni s tem rečeno, da moramo mirno gledati nesrečni spor med brati Srbi in Hrvati, in da ne smemo povedati svojih misli. Tudi v tem bi strašno grešili na nas samih in na naši bodočnosti, in zopet nad celim svetom, ako bi tudi tukaj ne pomagali rešiti tudi ta spor tako, da bo v korist svetovnemu miru. Zato pa je jasno, da ne smemo in ne moremo mirno gledati pisave "Srbobrana" v boju Droti Hrvatom in tudi proti nam Slovencem. Predsednik Roosevelt je ob priliki obiska pri konferenci med Rooseveltom, državnim tajnikom Hull-om, Churchillom, kraljem Petrom in dr. Ninčičem v Beli hiši odločno izjavil, da "Amerika nima nobenega interesa ne na kaki veliki Srbiji, tudi ne na kaki veliki Hrvatski, temveč samo na veliki in močni Jugoslaviji." Ta izjava je za nas vse Jugoslovane sveta in končna! S to izjavo bi moral odločno prenehati vsak javni boj med Hrvati .in Srbi, bi mora! nujno prenehati "Srbobran" z vsemi svojimi napadi na ostala jugoslovanska brata. Do sedaj se Slovenci v ta boj nismo spuščali, in se tudi ne bomo. Dostojanstveno smo molčali tudi na vse napade "Srbobrana" na Slovence. Presramotno, pa tudi prežalost-no se nam je zdelo, da bi v takih časih, ko nam doma vsi trije narodi umirajo in krvave pod peto naših tisočletnih sovražnikov, netili tukaj v svobodni državi sovraštvo med brati, sovraštvo med državljani naše države Amerike. Za nas Slovence je jasno to le: če [Hrvatje koljejo Srb«, nikakor tega ne dela hrvatski narod, če Srbi koljejo Hrvate, nikakor tega ne dela srbski narod. Vse to delajo njihovi največji sovražniki s pomočjo narodnih izdajalcev. iKjateri narod na svetu pa do sedaj še ni imel, in tudi danes nima, svojih izdajalcev, svojih kvislingov? Kristus je imel dvanajst apostolov, pa se je našel med njimi izdajalec. Pa kateri pameten človek bo radi enega Jude dolžil izdajstva vse druge ostale enajstere vrste? Ves svet bi se mu smejal! Če imajo Hrvatje svojega Paveliča, Srbi imajo pa svojega Nediča. In kateri je večji izdajalec? Govoril sem z več odličnimi Američani, ki poznajo pisavo "Srbobrana" in sem jih vprašal, kaj mislijo o tej pisavi. Pa niso našli dovolj besedi, da bi jo obsodili tako, kakor zasluži. Prepričan sem toraj, da govorim iz srca vseh ameriških Slovencev, če prosim urednike "Srbobrana," da naj prenehajo s tim nagnjusnim delom. In .sicer jih prosim ne samo radi nas Jugoslovanov in vseh Slovanov, temveč radi naše Amerike. Rotim jih pri ljubezni do Amerike, ki je v hudi in veliki krizi, da, v nevarnosti! Ni se še bojna sreča popolnoma nagnila na našo stran. Jaz smatram tako razdvajanje ameriških državljanov v takem času za največji zločin na naši ameriški državi. Naši državni voditelji nas neprestano pozivajo k slogi in edinosti, da z združenimi srci delamo in žrtvujemo za svojo zmago. Tu pa se najde jugoslovanski časopis, ki bi moral dajati lep zgled vsem drugim jugoslovanskim listom v delu za slogo in tako za pomoč Ameriki, pa razdvaja in razdira to slogo, pa moti navdušeno delovanje hrvatskih in slovenskih državljanov za državo. Ta pisava nujno vzbuja v Hrvatih in Slovencih nezaupanje v našo državo in v zaveznike. Tako se je delalo pod diktaturami v Jugoslaviji, zato smo pa danes tam, kjer smo — na strašni Kalvariji. Že doma sem slišal, da so rekli: "Spravili so nas na Kalvarijo, potem pa zbežali z našim državnim denarjem v tujino, kjer varni sede bogato plačani! Mi doma pa umiramo sami! Maščevanje!'' Izjavljam, da smo Slovenci in Hrvatje tako suverena naroda, kakor so Srbi in imamo iste pravice do svojega narodnega življenja, kakor ga imajo Srbi. In če bi šlo za očitanje grehov pred sedanjo katastrofo, o tudi mi Slovenci in Hrvatje bi imeli yeliko veliko povedati. Takoj po razsulu Jugoslavije lani, se je ustanovil v Ljubljani odbor, ki je zbiral to gradivo za čas, ko bo potrebno, da bo narod povedal, da tako kakor je bilo, nikdar več! Mi hočemo na vsak na- čin Jugoslavijo in tudi mora biti! Toda nič več kot kotišče nezadovoljnosti in nemira, temveč kot država enakopravnosti, reda in tudi miru. Kdor danes seje med nas Jugoslovane prepir in razdor, je zaveznik in pomagač Hitlerjev, Mussolinijev in madjar-skih megalomanov, toraj sovražnik svetovnega miru, in tudi sovražnik naše države Amerike, ki krvavi zato, da bo dala svetu mir in pravico, in sicer vsem narodom, tudi Slovencem in Hrvatom. Taki kazimiri so večji sovražniki in večji izdajalci Jugoslovanov, kakor sta Pavelič in Nedič. Nemec, Italijan in Madjar danes delajo na vse pretege, da bi zasejali med jugoslovanske brate toliko sovraštvo, da bodo sami preprečili še enkrat Jugoslavijo, ki je državna tvorba, ki jim je tako strašno napoti in ki edina jim onemo-gočuje pobiti vse jugoslovanske narode in se njih lepe zemlje polastiti. Kdor toraj seje ta razdor, pomaga samo Hitlerju in njegovim zaveznikom, izdaja jugoslovanske koristi, in je sovražnik evropskega miru. Slovenci ta boj odločno obsojamo in odklanjamo vsako zvezo z njim. Našo vlado pa opozarjamo na to pisavo in jo prosimo, da poseže vmes in prepreči netenje prepirov, ki niso potrebni in so naši državi Ameriki škodljivi, ker razdirajo našo složno delovanje z njo za zmago. K. Z. Kovač. BESEDA IZ NARODA Za in proti kongresu Pod tem naslovom je bil v "Amerikanskemu Slovencu" z dne 24. oktobra t/l. priobčen članek izpod peresa Mr. A. Grdina. Cleveland, Ohio. Mr. Grdina je pisal in poročal o slovenskem kongresu v taki obliki in v takem tonu, kot si on namen sklicanje kongresa predstavlja. Kot ameriški državljan, ima Mr. Grdina svobodo in pravico, da1"svoje mnenje o slovenskem kongresu izrazi, kot mu njegovo srce veleva. Mr. Grdina ima pravico do tega in teh pravic mu noben odrekati ne more. Zato tudi ni moj namen oporekati onemu, kar je Mr. Grdina pisal, ker kot rečeno, imel je pravico do izraza, ker mu to ameriška ustava dovoljuje. In ker Mr. Grdini to pravico priznavam, si istočasno pridružim pravico, da tudi jaz povem, kaj mislim o sklicanju "slovenskega kongresa." m Ko se je 19. aprila 1941 ustanovilo pomožno akcijo, se .je že takrat od gotovih strani priporočalo, da naj bi se ustanovilo tudi politično akcijo. Po resnem razmotrivanju se je zaključilo, da je v prvi vrsti potrebna pomožna akcija, s pripravami za politično akcijo, pa naj se odloži ali počaka do primernega časa, ali do tedaj, ko se bo videlo, da je taka akcija potrebna. Sedanje razmere pri nas v Ameriki, kakor tudi v starem kraju so take, da je odbor pomožne akcije prišel do zaključka, da je čas, da se tudi s politično akcijo začne. Nastalo je vprašanje, kako s tako akcijo pričeti? Kako naj bi se z delom za ustanovitev politične akcije začelo? člani pomožne akcije se niso smatrali za pravomočne, da bi na lastno odgovornost ta^ko akcijo ustanovili. Mnenje odbora pomožne akcije je bilo in je, da pri ustanovitvi politične akcije, bi se moral slišati glas vsega slovenskega naroda v Ameriki, šele potem, ko bi se slišal glas našega naroda širom Amerike, bi se za-moglo trditi, da je polotočna akcija v resnici "Politična akcija slovenskega naroda v Ameriki." Iz tega razloga je bilo določeno, da se skliče "SLOVENSKI KONGRES," z namenom, da se politična akcija ustanovi. Vprašanje je nastalo, kako naj se kongres skliče, ali bolje rečeno, kdo naj se za sklicanje kongresa zavzame? Ker že imamo odbor pomožne akcije, si je ta odbor nadel nalogo, da skliče kongres. Nekdo je moral z delom pričeti, torej je s tem delom začel odbor pomožne akcije. Pri seji pomožne akcije, ki se je vršila 20. oktobra t. 1., je odbor določil program kongresa, ki vsebuje tri referate, in sicer; 1) VOJNA IN AMERIŠKI SLOVENCI. 2) POLOŽAJ SLOVENCEV V JUGOSLAVIJI IN ZAMEJ-NIH DRŽAVAH TER NJIH BODOČNOST. 3) POLITIČNA AKCIJA AMERIŠKIH SLOVENCEV. Pri dotični seji se je tudi sklenilo naprositi razne osebe širom Amerike, da bi sodelovale in za kongres potrebne resolucije pripravile, člani teh odborov so izbrani tako, da bodo zastopane vse naše podporne, politične in kulturne organizacije in slovenske ustanove. Mr. Vincent Cainkar, predsednik odbora za pomožno akcijo, je bil naprošen in pooblaščen, da pismenim potom naprosi in povabi vse one ,ki jih je pomožni odbor določil, da bi sodelovali in pri sestavi za kongres potrebnih resolucij pomagali. Predsednik pomožne akcije je nato razposlal sledeče okrožnice in pozive: JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR— SLOVENSKA SEKCIJA Cenjeni: Kakor je bržkone že znano, so se vsled velike nevarnosti, ki preti nesrečni Sloveniji v političnem oziru po vojni, vse naše organizacije, delujoče v slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora za gmotno pomoč stari domovini navzele za politično akcijo, ki naj skuša po vseh svojih močeh odvrniti tisto grozečo nevarnost. Da se ta akcija zanese med najširše plasti slovenskega živ-lja v Ameriki, so zastopniki omenjenih slovenskih ustanov na svojem sestanku v septembru letos sklenili sklicati slovenski narodni kongres, ki se ima vršiti dne 5. in 6. decembra letos v Cle-velandu, O., ter določiti temu našemu gibanju smernice in vodstvo. Pripravljalni odbor je imel v torek dne 20. oktobra svojo sejo glede nameravanega slovenskega narodnega kongresa ter sprejel sledeče zaključke: 1. Da se kongres začne že v soboto 5. in zaključi 6. decembra. V soboto naj se izvoli potrebne odbore za vodstvo kongresa ali pa vsaj odbor za resolucije, poverilni odbor in še morda kak drugi odbor ter izvrši vse preliminarno delo; v nedeljo pa se takoj začne z referati. 2. Da se poskuša dobiti zastopnika washingtonske vlade, zastopnika Ameriškega slovanskega kongresa in povabi župana Lauscheta, da prisostvuje ali nas vsaj pozdravi. 3. Da se ministru Snoju in drugim predstavnikom jugoslo-vanske vlade dovoli prisostvovati in kongres pozdraviti, če hočejo, toda ne referirati ali na kak način sodelovati, da bi se dobilo vtis, da je priredba pod njih vplivom. 4. Da se razpošlje poleg apela v listih na organizacije, da pošljejo zastopnike, tudi pisma direktno društvom in vsem organizacijam ter naprosi voditelje centraliziranih organizacij, da še sami apelirajo na svoje podružnice, da volijo delegate. 5. Da se naprosi vse slovenske časopise, da pišejo v prilog kongresa in to stvar podprejo kakor največ mogoče. 6. Da se najde v Clevelandu zmožno osebo, ki bo vodila domače priprave za kongres. 7. Da se za program kongresa pripravi tri referate in sicer: I VOJNA IN AMERIŠKI SLOVENCI. Zdelo se nam je važno, da se najprej in predvsem govori in piše o lojalnosti ameriških Slovencev in o naših vsestranskih vojnih naporih ter sploh povedati kakor največ mogoče, da bodo v Washingtonu absolutno prepričani, da smo dobri in zanesljivi državljani in se zavedamo, da so naše dolžnosti za to deželo prve, preden povemo, kaj bi radi za Slovence v starem kraju in prosimo pomoč od Amerike. II POLOŽAJ SLOVENCEV V JUGOSLAVIJI IN ZA-MEJNIH DRŽAVAH TER NJIH BODOČNOST. V tem referatu naj bi se obdelalo vse potrebno o položaju, trpljenju, zedinjenju in osvobojenju, demokraciji, bodoči socialni uredbi in sploh vse potrebno glede stremljenja slovenskega naroda in pravičnosti kot podlage bodočega miru v Evropi. III POLITIČNA AKCIJA AMERIŠKIH SLOVENCEV. Ta referat naj bi vključeval vse, kaj je naš namen storiti politično v prid Slovencem v Evropi ter kako naj bo ta akcija organizirana in kako najde sredstva za svoje delovanje. 8. Da se te referate poveri večim sposobnim osebam, ki delujejo kot pžji odbor, s predsednikom na čelu. V poštev pridejo v prvi vrsti prominentne osebe, kakor naši pisatelji, uredniki listov, voditelji večjih organizacij ter narodno zavedni duhovniki in vključen je tudi župan Lausche. 9. Da mora imeti celotni odbor skupno sejo vsaj enkrat pred kongresom. Z rodoljubnimi pozdravi, za pripravljalni odbor, VC/mo * Vincent Cainkar, predsednik. Pri imenovanju odbora za resolucije se ni gledalo na versko ali politično prepričanje tega ali onega. Gledalo se je v prvi vrsti na izkušenost in narodno zavednost, kakor tudi na to, da so v teh odborih vse struje zastopane. Med temi, ki so bili na-prošeni, da v odborih za resolucije sodelujejo in pomagajo so tudi Rev. Trunk, Rev. Zakrajšek, Rev. Ambrozich, Rev.' Uran-kar, John Germ, Mrs. Prisland, Mrs. Novak, Mrs. Erjavec, John Gornik, Leo Jurjevec, Louis Železnikar, Ivan Zorman, John Je-rich, Debevec, Jersin, Wedic, Zupan in drugi. Ravno tako so v teh odborih: Cainkar, Molek, Vider, Kristan, Zaje, Adamič, Rogelj, Krapenc, Zbašnik, Terbovec, Er-menc, Hude, Šabec, Jontes in drugi. Imena onih ki So bili naprošeni da v odborih za sestavo in pripravo resolucij sodelujejo in pomagajo, spričujejo, da je imel odbor pomožne akcije najboljši namen.- To niso nikakorš-ne limanice. Želja odbora pomožne akcije je, da se vrši slovenski kongres z namenom, da se ustanovi POLITIČNA akcija. Tak kongres pa mora biti v resnici "SLOVENSKI" in ne strankarski. Kar je bilo pred leti nazaj, moramo pozabiti. Delati moramo za bodoči obstoj in razvoj naše slovenske domovine in za naš trpeči narod onstran morja. Tega dela bi se morali oprijeti vsi Slovenci, brez razlike na prepričanje. Le tedaj, če bomo vsi skupaj nastopili in skupaj delali, bomo lahko rekli, da je to v resnici politična akcija ameriških Slovencev. Vzemimo za vzgled našo pomožno akcijo. V odboru te akcije so katoličani in svobodomiselci. Nobenega prepira ni. Vsi imamo samo en namen in ta namen je pomagati revnemu in trpečemu slovenskemu narodu v stari domovini. Bi se li ne dalo nekaj sličnega napraviti tudi v političnehi oziru? Seveda se da. Prav lahko se to stori. Samo dobre volje in nekoliko ameriške tolerantnosti je treba, pa bo šlo. Slovenec sem. Ponosen sem, da sem katoličan in kot tak si prepovem vsako vmeševanje v moje prepričanje ali blatenje mojega verskega prepričanja, če sem v narodnem odboru in če sedim poleg koga drugega, ki ni mojega verskega ali političnega naziranja, še ni rečeno, da sem zatajil svoje versko prepričanje ali da sem se istemu izneveril. Ravno tako se niso izneverili svojemu prepričanju drugi, če sedijo pri isti mizi in če sodelujejo v istem odboru, kot sem jaz in drugi katoličani, kadar se zboruje in dela za blagor in koristi slovenske domovine in slovenskega naroda. V Ameriki imamo dve veliki in močni politični stranki, republikansko in demokratsko stranko. Voditelji teh strank so se med seboj kregali in prepirali, da.je bilo strah. Ko so pa japonski "banditje'" napadli Pearl Harbor, so voditelji teh strank kar naenkrat z napadi prenehali in postali samo Ameri-kanci. Tudi mi Slovenci smo se medsebojno kregali in lasali, in onim, ki ta "špas" ugaja, se bodo lahko teh sredstev tudi v bodoče poslužili, toda za sedaj, v teh kritičnih časih, ko naš narod v starem kraju trpi in umira ,bi pa moralo tudi med nami ameriškimi Slovenci nastati premirje. Vse prepire je treba opustiti. Nastopiti bi morali složno in edinstveno. ' Spregovoriti bi morali odločno kaj želimo in kaj zahtevamo za našo staro slovensko domovino in za naš trpeči narod. Naš narod v stari domovini bi rad spregovoril, pa ne more. Spregovorimo torej mi, rni ameriški Slovenci. Spregovorimo kot narod in ne kot posamezniki in strankarjj. Kot ameriški Slovenci, kot narod pa zamoremo spregovoriti le potom pravomoč-nega, nepristranskega, slovenski? narodnega kongresa. Z dušo in telesom sem za tak kongres, zato tudi apeliram na slovensko narodno misleče Slovence in Slovenke širom Amerike, da idejo za slovenski kongres, s svojimi močmi podpro, da izvolijo delegate in da se polnoštevilno kongresa udeležijo. Josip Zalar. Joliet, Illinois. Članstvu društva ft* Srca Jezusovega V nedeljo 8. novembra Jej®j na seja našega društva v 3. staro poslopje Slovenj narodnega doma na ^ fl Ave. Sicer sem že obuP^O vidim, da nekaterih naših e J se ne prime noben oP0111'".^ Dokler je čas za plaČiteV^ menta se ne zmeni, a ko zvedel, da je črtan, oja, .j le nad tajnika, da se ®u par pove, ker ne zalaga ^ ment. Jj Vsi tisti, ki ste dobili oporninske karte, si da je v nedeljo zadnji c plačate asesment. Kdor j plačal (izmed tistih, k1 ^ opomnjeni) naj kar lep0 s I bi pripiše, kajti povem v J kdor ne bo plačal za°5.r!J asesmenta, bo v nedelj® Ne vem zakaj bi moraH ^ kateri člani točno plačeva . ^ ment in drugi pa bi PIa ^ na dva ali pa morda tri ^ ^ ne. Kdor pa resnično ^ plačat, pa naj se zglaS1 p kot je sklep glavne sej-^ drugače naj nikar nob®11^ čakuje, da se ga bo ,)pli aisesment. Komur iz®®^ tej njenih je mar za drus JJ nedeljo poravnal, kar d° . še enkrat vas opo®11^ b se nikar ne zanašajte. ^^ jaz za koga zakladal. » pozdravom, PrireditevsloW^ejj rije Ruske vojne P ——" V tehdfl Cleveland, O. — v j,e ,« ko Rusija preliva najboljše krvi v PrlZ. da ustavi naval HitJel ! haniziranih hord in f®^ nacifašistični vojaški « bolj ko kdaj poprej P° ^ mi v Ameriki stori®0 ^ je v naših močeh, d;1 ^ pomagamo- junaškemu ^ ljudstvu in njegovi tistemu ljudstvu in tlS,a ki sta prva dokazala,.^ 1 trditev o nepremagljivi lerjevih armad bajka- ^ t je potrebna takoj (j prej mogoče. ^ Tega se zaveda tu<» ^ ska slovenska sekcU» e t . ne pomoči, - nekaj meseci, ki je d ^ $ ) v ta namen že lepo >s . ja. Zato je bilo sld^glov ! vrši dne 22. novem''' „9 sfeem narodnem .,,-of i Clair Ave. koncertni • na katerega se P°va K; s«" s landske pevske zbore, ■ nedvomno odzvali- njf" ■ Naravno, da je ; • čisti dobiček od ^ ! Ruski vojni vomothž&e ■ Rusijo zdravila, zd 1 strumente itd. , ve or Clevelandske j* m, da si zapom®^ ^ novembra in tega « ^ dvorano S. N„ D- '?'ca. tako sva se dome- Je Pravil Old Shatter-i. ''t) , a ne bom mu ga vzel, Sem in prijatelj vseh 'ludi. Podarim mu živ- li , ( j blti sem mu zlomil kako '"^ev pa ni. Preiščite ga .žagajte! Jaz pa poj-..sv°jemu šotoru." se je in odšel. Nihče .^nil, nihče tudi ni za-Jemmyja in Davy j a, n3im. Vsi so se strni-:|?elikega volka. 'en' so prispeli lovci do J%a. Za njim je bilo pno orožje, Hobble Je držal konje za vajeti. .sedaj ?" so popraše-NSi. jjjie pa proč odtod!" j||.re' ob potoku navzgor, j1Va v jezero. Le kar za jaV:Skok!" p°Vorom so se že tudi /,' ^jahali in previdno |R)a za šotori in koča-' na prazni prostor j f°m in jezerom. -J So jih opazile straže divji krik, tudi ne-i^' Je počilo. Beli so in v skok zdi- 5 s ti-a ž je dvignilo .'kar vreli so rdečkar-.j Jr°v. Prav peklenski od hribovja. Hl^^o zmenili, v ravni proti jezeru in na is Prihajal potok s Shatterhand je i j. dovolj dobro in ve-«udi le ozka skalili jj Potoka rešitev. Za~ ij 1 jih, če že ne takoj, L;: ;■< Jožef in Marija sta že na pol pota v Betlehem. Prav iskrena zahvala vsem, kateri jima pomagajo in še drugim, ki bodo pomagali, da prideta do Božiča v Betlehem in tam najdeta "jer-prge." Next. HONOR THE FLAG UPHOLD ITS IDEALS BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 X.AKELAND BLVD. KEnmore 0808 MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila DELO DOBIJO Za na farmo! Z vsemi udobnostmi mesta, v Geneva, O., se išče takoj starejšega moža ali pa zakonsko dvojico, za oskrbnika in lahko delo. Pišite na J. F. Perko 18215 Rosecliff Rd. Cleveland, O. Telefon KEnmore 1277. (262) PREVELIKA DEBELOST in razširjenje želodca velikokrat povzroča v prebavi nered-nosti, vpliva na srce in druge notranje organe. Tak želodec in drobovje rabi omejeno kontrolo in normalno lego. Temu pa je edina odpomoč, če je pravilno povezan s Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. Rough Grinders Bench Grinders Forge Helpers Shear Helpers Die Polishers Saw Operators Inspectors želi se predznanje, toda se sprejme tudi aplikante, ki bi kvalificirali. Ako so zdaj zaposleni pri vojnem delu, naj se ne priglasijo. MEZDA OD URE Vprašajte na Employment Office. (261) MALI OGLASI V Chicagu pri sv. Štefanu so naredili $4,000.00 čistega z bazarjem. Sv. Štefana fara je pribljižno tako velika kot naša, morda še malo manjša. Naš bazar se vrši 27., 28. in 29. novembra. Koliko bomo pa mi naredili? Pri sv. Štefanu fa-rahi nanosijo vse dobitke in s tem prihranijo stroške. Mi smo tudi pripravljeni za sprejem dobitkov. Kaj mislite, ali bo zadostovala ena soba? --—o- Nenavadna kino-gledišča Med najbolj nenavadne kino-matografe spada gotovi) kino-matograf v Saigonu v Indokini. Prav za prav je ta kinematograf nekaj odličnega, kajti prostorov je tam malo. Sedežev sploh nima. Vsak obiskovalec prejme pri blagajni visečo mrežico, razen tega mu postrežejo s hladnimi pijačami. Med tem, ko se guga v svoji mrežici in srka hladne pijače, gleda dogodke na filmskem platnu. ičuden kinematograf je bil tudi v Marseilleu. Tam si si za par starih čevljev ali star klobuk lahko ogledal kar dva filma. Lastnik tega kinematografa je bil namreč obenem tudi trgovec s starim blagom. Mošt po $25 sod pripeljemo zastonj Naprodaj imamo tudi grozdje najboljše kvalitete. Morris Cohodas Geneva, O. V Clevelandu pokličite KE]n-more 0138. Po sedmi uri pokličite MUlberry 2965. (262) Sobe v najem Tri sobe se oddajo v najem. Zglasite se na 6120 Glass Ave. (262) TREBUŠNIM PASOM ki je za vsak slučaj in život posebe ukrojen, Naš i s k u š e n strokovnjak vam brezplačno umeri in po životu ukroji trebušni pas brezplačno. Plačate samo pas in postrežba je zastonj. Za moške je moški in ženske ženski krojni izvedenec. Oglasite se pri nas za vse na-daljne informacije. Pasovi za vse potrebe po kroju in meri. Izdelek g'auantiran in nizke cene. Mandel Drug Store SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. GAY INN 6933 St, Clair Ave. Družinske mize na razpolago. Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _IIEndersoii 2978 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili vaxne Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija ln optometrlstlčne potrebščine 7102 St. Clair Ave. MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY JOIN THE PAY ROLL * SAVINGS PLAN * ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdleott 311! Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) Ignac Slapnik, st CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue __HEnderson 1126_ RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Priglasite vojake za božično številko Ime in priimek ....................................................................................................................... Služi pri: U. S. Army .................. Navy .................. Marines .................. Coast Guard..........Air Corps..........Merchant Marine.......... Ime in priimek dekleta ...................................................................................................- Služi kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ...................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov ............................................................................ OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," ali pa samo čekirajte z navadno navpično črto. Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.- I i i I i ki V IiM^^vJBk^B&TVVMvP^I ■iBBwigetiiiw M M l i'IM 'iH'KH j IfT'Vrl Etf^' je o svojih prostih urah zaba val z vintom ter pustil ženi po-polno prostost sprejemati, ko gar je hotela. Ne način ne predmet teh pogovorov nista Milici ugajala. Bila je vzgojena v drUpJJ| zorih, zato so jo v J|»l neuspehi na Daljnem v, (Dalje prihodnji-' Kupujte vojne bo^L V. J. KRIŽANOVSKA: PA JČEVINA | IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK MASONIC HALL 10. — 19. novembra Najstarejša odrska produkcija na svetu Pasijonska ig'ra Black Hills JOSEPH MEIER z -*» Jj 100 oseb — 700. letna edina lura - r ifl v ^ Vstopnice zdaj naprodaj pri Wm. Taylor Sons & Co. Arcade. ZvM ,, 55, pop. $2.75. $2.20, $1.65, $1.10, 83c, 55c. Pop. dnevno razen nedeljo dijaki 28c. - 2v44Sl Vse cene davek vključen._ — — Ustanovljeno 1908 wbi Zavarovalnino vseh vrst vam točno pres HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue SLOVENSKI CVETLIČAR Frank Jelerčič SPOROČA 1. Da sme vsled vladne odredbe samo enkrat na dan naročila s trukom dostavliati. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZAB LJENEGA DOBREGA OČETA Louis Lekse ki so izdihnili svoj«; blago dušo in nas za vedno zapustili dne 6. novembra, 1940. Dve leti sta že potekli, kar Vas več med nami ni, a nismo Vas še pozabili, v srcih bdi še živ spomin. , Bok odvzel nam ljubega očeta in srce zlato našlo je pokoj, sedai se srečno veselite, kjer nI trpljenja, ne skrbi. Z Bogom! Vam vsi želimo, na Vaš grob spomeni hite, počivajte v miru, blaga duša. in prosite ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: LOUIS LEKSE, sin. PAULINE DEBEVC, ANNA POKLAR in MARGARET BOLDIN. hčere. Cleveland. O.. 6. novembra, 1942. MI DAJEMO IN MENJAVAMO EAGLE ZNAMKE The May Co.'s pritličje razprodaja ob 43. letnici k Na finih preprogah si prihranit6' Sk 41*50 Axminster preproge 2. Da mora vsled vladne na-redbe vožnjo na minimum skrčiti, da se hrani na gumiju. 3. Da pravočasno naročite cve tlice, vence in šopke za vse potrebe, da se lahko in pravočasno oskrbimo z blagom. 9x12 mere ... samo ... _ Axminster preproge za sobno mero 9x12. Nova ^H preproga nudi novo privlačnost v vašem domu! Te w H # Axminster preproge fine kakovosti so idealne za ^^^ vašo družabno sobo ali obednico. So iz debelega ^k |B volnenega tkiva v najnovejših vzorcih in barvah. Imajo le male pogreške. 4. Da kadar obdarujete svojce ali prijatelje s cvetjem v bol- O nišnici, da iste dostavite v po- ^ sodi. \ 5. Da z nami ln vladnimi odloki sodelujete ln če le mogoče naročila sami dostavite. t Predilnici vrnjen1 $57 Axminsters 45$ 9x12 čevljev. Posebno vel^fljiici-vilo preprog, vrnjenih Nenavadne kakovosti, krasnih vzorcev in barv- Predilnici vrnjeni 46.75 Axminsters 37.99 9x12 čevljev preproge iz debelega volnenega tkiva v več kot 25 krasnih vzorcih. Krasne barve. Preproge za trajno rabo, ter po nenavadno nizki ceni. 6. Da izvršujemo vsa brzojavna in telefonska naročila, ker pripadamo k American Flower Ass. 7. Da je naša telefonska številka spremenjena na IVanhoe 3195. 8. Da postrežemo po dnevno najnižjih cenah in svežem blagu. 9. Da imamo vedno v zalogi cvetje za potrebe ln slavnosti. 10. Da se toplo priporočamo za obila naročila ln postrežbo. 3-45 Axminster preproge Izdelane in položene brez dodat- nih stroškov ^m^^ Oj7 Tu imate od stene do stene pre- proge, ki so krasota po znatnih w* prihrankih. V raznih vzorcih ^^m J cvetlic, kroglic, modernih in dru- mg^ gih tkanin—v krasnih kombinaci- ^^^^ j ah barv. Prosimo, da prinesete čim bolj natančno mero sobe. Pogoji na lahka odplačila . The May Co. Basement V SPOMIN prve obletnice smrti naše prcljubljene ln nikdar pozabljene soproge in matere ANTONIJE ZALETEL ki je zavedno zatisnila svoje trudne oči 6. novembra. 1941. Žalujoči ostali: JOHN, soprog. OTROCI, SINAHE ln VNUKI. Cleveland. O.. 6. novembra, 1942. % 15302 Waterloo Rd. % S% ^ IVanhoe 0195 ^ I DRUŠTVA KRAS, ŠT. 8SDZ J v slovenskem domu na holmes ^ (0i» j j v nedeljo 8. novembra J Ples in prosta zabava Igraiz j ;; 7:30 zvečer I Vstopnina 40 centov Slavje TRIDESETLETNICE Neki uradnik, ki je bil prijatelj Kromskega in njegov somišljenik, je ponudil Milici svojo pomoč. On je prevzel nalogo naložiti in odposlati hišno opravo in druge stvari, ki jih Milica ni nameravala jemati s seboj. Tudi je brzojavil v Moskvo, naj pripravijo gomilo v družinski grobnici Ščepin Kromskih. Skratka, uredil je vse potrebno za pogreb in prevoz mrliča. Milica je sprejemala samo bližje znance ter odrekla službene sprejeme; po morilki ni niti vprašala. Policijski načelnik, ki je prišel po razne listine, ki so ležale v pisalni mizi Kromskega, se je pohvalno izrekel o policijski službi^ter povedal, da bi bilo ljudstvo skoraj raztrgalo zločinko, katero so z največjo težavo iztrgali iz rok razjarjene tolpe. Na ogorčenem Miličinem obličju, v njenih vpadlih, suhih očeh se je zabliskal preziren izraz. — Seveda, vi ste napravili vse, da ste rešili to . . . "junakinjo" pred ljudsko sodbo; treba ji je dati možnost, da bo mogla nadaljevati svoje delo. Ubiti Rusa je celo pohvalno delo! .. . Ulice so bile polne ljudstva, ko se je pogrebni izprevod pomikal proti kolodvoru; v Mili-čini duši je kipel srd, ko je videla v množici židovske obraze, ki so žareli od zmagoslavja, tako se ji je vsaj zdelo. "Vsa ta prekleta židovska so-drga se je zbrala, da se naslaja nad mrtvim sovražnikom in se smeje njegovi nemoči," — je pomislila s sovražnim drgetom. Dvom — strašni demon, satanov izrodek, — je zaril svoje kremplje v njeno izmučeno dušo. ... A v glavi ji je blodilo mučno vprašanje: "Kje je božja pravičnost?" Požirajoč solze, s povešeno ! glavo je šla za krsto, kjer je I ležala njena sreča. I Ko je lokomotiva zažvižgala in se je vlak začel pomikati, je Milica vsa izmučena naslonila glavo na blazino. Nenadoma se je spomnila svojega odhoda iz Krenice. Tedaj se je končalo prvo poglavje njenega življenja in človek, ki ga je takrat zapuščala, je iskal smrt; zdaj pa ji je zlo-i činska roka vzela onega, kateremu je dala prednost pred Berenklavom, in njena bodočnost je uničena. Pusto življenje, ki jo je čakalo, je bilo podobno mračnemu, zijajočemu brezdnu. Kako bo prenašala svoje življenje, ko ji odvzamejo Jurija? S pridušenim stokom je pokrila obličje z rokami in zaihtela. V Moskvi sta jo sprejela Kiti in njen mož, ki sta ji prišla naproti; ko sta zagledala Milico, sta se ustrašila, tako je bila videti potrta in bolna. Kiti jo je prosila, naj se posvetuje z zdravniki, toda Milica ni hotela o tem nič slišati. — Počitka potrebujem, drugega* nič, zato poj dem z vami v Vsesvjatsko, — je nestrpno odgovorila in ostala pri svojem sklepu. Naslednjega dne po pogrebu je odpotovala z Derevnini ter se preselila na deželo za dlje časa. Toda Milica se je preveč zanesla na svoje sile. Živčna napetost zadnjih mesecev in strašni udarec, ki je zapečatil vsa ta razburjenja, so izpodkopali njeno zdravje. Kmalu po prihodu jo je popadla živčna mrzlica in njeno življenje je bilo v nevarnosti. Po Kitini in Martini zaslugi, ki sta jo skrbno negovali, je mlada narava zmagala; toda okrevanje je bilo težko in je počasi napredovalo, ker Miliči-na pretresena duša ni mogla najti ravnovesja in miru. Bila je strta. Krvavo Rostislavovo truplo ji (je bilo vedno pred očmi in z mučno bolestjo je mislila na preteklost in bodočnost. Za Božič je prispel iz Nemčije zaboj z igračami za Jurija in Milica je uganila, da je Be-renklau od Kiti zvedel, da prebiva v Vsesvjatskem, toda nič ni vprašala in nikoli ni omenila grofa. Rusko-japonska vojna, ki je nenadoma izbruhnila, je rafc-tresla njene misli ;_začela jejle- lati za ranjence, z radodarno roko je delila prispevke za la-zarete ter pomagala družinam vpoklicanih rezervistov. Z vsem žarom svoje ljubeče velikodušne narave se je posvetila dobrodelnosti. Z vojnega pozorišča pa so prihajala medtem sama neugodna poročila, ki so jo vznemirjala. Da bi raztresla svoje mučne dvome, je vprašala Derev-nina, kako on presoja stvar. Toda Derevninovo mnenje jo je še bolj potrlo. — Neki moj tovariš, ki služi v Port Arturju, mi je pred nekaj dnevi pisal o Daljnem Vzhodu take stvari, da so mi vstajali lasje na glavi. Nič ni končano, utrdbe stoje samo na papirju, a" kraje in zlorabe presegajo vsako verjetnost. — Kaj pa vojska? — je nestrpno izpraševala Milica. — Kaj hoče vojska! Vojaki in častniki izpolnjujejo kakor vedno z junaštvom svojo dolžnost; toda višje poveljstvo je malo vredno: njegove vojne sposobnosti so zelo dvomljive vrednosti, strategijo pa razumejo več "pri zeleni mizi" ali na parketu velikosvetskih salonov. Sicer pa vi to dobro znate po pripovedovanju pokojnega Rostislava Ivanociča. Kaj naj napravi.vojska, če ji slabo poveljujejo? Pa tudi podkupovanje in izdajstvo igrata veliko vlogo! ... In nikdar ni bilo tako velikih sleparstev v vojski in mornarici kakor zadnje 5ase. Milijoni, ki so bili namenjeni za oboroževanje, so izginili v žepih igralk in plesalk. Derevnin je jezno zamahnil z roko. Milica je molčala in obupno povesila glavo. Če bi Milica ne bila tako prevzeta po svojem, notranjem raz- glasju in duševni utrujenosti, ki jo je še vedno tlačila, bi bila gotovo zapazila neprijetno izpremembo v nastroju okoliških kmetov, ki so postajali za-vratni in uporni, med l^vorni-škim delavstvom pa se je širila drzna upornost in obsojanje porazov in nesreč, ki so se vrstili neprestano na vojnem torišču ; na naslov vlade so padale žaljivke. Derevnin je bil vide-, ti z vsakim dnem bolj v skrbeh in mračen, toda vse to je šlo neopazno mimo nje. VII. Preteklo je poletje in del jeseni. Miličin zdravnik je končno izjavil, da mora bolnica premenjati kraj bivališča in iskati raztresene sile, ako noče pasti v popolno duševno mrtvilo v svoji osamljenosti. Toda ni hotela poslušati zdravnikovih ne Derevninovih svetov. Tedaj pa jo je povabila grofica Jurasova za zimski čas k sebi v Petrograd. — Saj se ne misliš pokopati v dvajsetpetem letu? Tega ne dopustimo, — jo {je napadla grofica. — Tvoje žalovanje konča črez šest ali sedem tednov, dovčlj si se najokala. Zdaj se moraš raztresti in iti med ljudi; šivati za ranjence pa moreš tam kakor tu. Milica se je končno udala in novembra se je preselila v Petrograd in na ponovne prošnje Jurasovih, se je naselila v njihovi hiši. Grof je imel veliko državno stanovanje, za Milico pa so pripravili posebni oddet lek, ki se je sestajal iz spalnice, buduarja in sobe za Jurija in Marto in iz garderobe, kjer je spala sobarica. Takoj spočetka je grofica začela voziti Milico na razstave, v dobrodelne bazarje in k šiviljam, ker so ji bile Miličine obleke premalo po modi in je zahtevala, da si mora oskrbeti nove polužalne obleke. Milica je bila precej poslušna; toda ni- kakor se ni hotela udeleževati velikih večernih zabav, hodila je samo na majhne krožke bližnjih znancev. Spočetka je Milico presenetila izprememba v salonu grofice Jurasove. Družba, ki se je pri njej shajala, je bila kaj raznolična. Jurasovi so imeli tri sinove in eno hčerko. Razen teh je živel pri njih nečak grofa Alek-seja, ki je bil dijak. Najstarejši sin se je učil na politehniki, drugi v gimnaziji, a najmlajši in hčerka sta hodila v neki moderni zavod. V hiši so seveda živele tudi neizbežne Francozinje in Angležinje. Grofica Marija je bila svet-ska ženska, ki se je rada zabavala, se oblačila pa tudi živela po modi. Bila je dobra, vljudna in gostoljubna, toda brez zdravih nazorov in slabega značaja. Ker ni imela lastnih načel, je z lahkoto padla pod razne vplive. Ljubila je vse, kar se ji je zdelo zanimivo in novo, posebno če ni to motilo njene udobnosti, miru in lahkega življenja. V tistem času je v Petrogra-du zavladala nezmiselna "svobodomiselna" mrzlica. Od pivnice pa do velikosvetskega salona je ruska "inteligenca" smatrala za svojo dolžnost smešiti armado, grajati vlado, zameta-vati vero in državne pravice naroda. Istočasno pa je blagro-vala in poveličevala "resnično" rodoljubje poljskih, armenskih, judovskih, finskih in drugih patriotov. Kdor pa je izrazil najmanjši pomislek proti takemu "svobodoljubju" so ga zmerjali z nazadnjakom. Pod vplivom duha časa in družbe je Marija Lvovna postala "velika liberalka" in se potegovala za enakopravnost. Pozabila je na svojo prejšnjo malenkostnost in afčktiranost ter odprla svojo hišo najrazličnejšim ljudem, ki jih je uvajal nečak študent. Grof pa se