STRAN 4 Gorenjevaški vrtec poslej na treh lokacijah vstran 11 Tekstilindusovi upniki stoodstotno poplačani __!» XLIX - št. 58 - CENA 120 SIT Gorenjska^ Banka Banka s poAuboin PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA GLAS Kranj, torek, 23. julija 1996 ^pešno zaključene prireditve 34. Čipkarskega dne v Železnikih V znamenju čipk in starih obrti Železniki, 22. julija - Pri- reditve, ki Jih^J.e 0 dnu karskem npravilo Turisti- cionalnem Uipi dnevu pripravila čno društvo Železniki, so pretekli teden pritegnile izredno veliko ljudi, saj je obisk organizatorje prijetno presenetil. Ves teden so potekale prireditve, ki so očitno ustregle različnim okusom in starostim, Železniki pa so doživeli tudi ognjemet. Po lanskih prvih poskusih prikazati stare obrti je bil letos prav temu dan poseben poudarek, ki je vzbudil veliko zanimanja, prodajne razstave pa so omogočile, da se je marsikateri izdelek preselil v spomin in okras v domove obiskovalcev. Prednjačile so seveda čipke marljivih klekljaric, ki so jih tokrat znali tudi lepo ponuditi in zaviti, tekmovanje s kle-keljni pa ostaja vrhunec teh prireditev. Več o prireditvi na 5. strani. • Š. Ž. Strokovnjaki Sveta Evrope bodo svetovali Škofji Loki Han °ija Loka, 23. julija - Še danes bodo v Škofji Loki že 0l .^gem obisku strokovnjaki Sveta Evrope, ki naj bi v Kviru programa tehnične pomoči in strokovnega °vanja naši državi v Škofji Loki podali svoja UreJr0vna mnenJa 0 nekaterih pomembnih vprašanjih plitve starega mestnega jedra in razvoja samega mesta llrPre.dvsem na področju stanovanjske politike in 0j°anjstičnega načrtovanja s posebnim poudarkom na VČen.JevanJu kulturne dediščine. Dvodnevni pogovor so Sa raJ začeli z predstavitvijo našega sistema lokalne sist 0uPrave» možnosti pri sodelovanju s Svetom Evrope, ja ema varovanja kulturne dediščine ter načina delovan-°sreH°meniškovarstvene službe. Danes naj bi bila ^dnJa pozornost posvečena stanovanjski politiki, skep lSt^nemu Planiranju m raznim oblikam gospodarji |a razvoja s posebnim ozirom na turizem in možnosti, PqJ? v tisočletnem mestu odpirajo. Obisk naj bi bil re2u.a8a za nadaljnje triletno sodelovanje, čeprav se z Ka P™**1 dveh let nikakor ni mogoče pohvaliti. Syeta ^[°test Franceta Lebna na zadnji seji občinskega sPre i 0 ^e vendar rnogoče, da so ori tem obisku Muz et*aiu vs*' resnično kaj vedo o Škofji Loki - od Htncf^a' Muzejskega društva, Zgodovinskega arhiva, kot §rafslcega muzeja do Društva likovnih ustvarjalcev, Predi Čre le za ODisk ODčinskin uradnikov, je svet *0mn žuPanu, da priskrbi gostom iz Evrope čimbolj Jutritentne s°govornike. tQatJn'v sredo, bodo Škofjo Loko obiskali tudi slovenski izeiiJ^pi iz Argentine m Kanade. ' '& Jcnsko društvo "Slovenija v svetu" Obisk organizira S. Ž. Smrt na Bledu Prejšnjo sredo so policisti v podstrešnem stanovanju 76-Ietnega S.T. našli truplo njegove 45-letne hčere D.M. Zdravnik je ugotovil, da je pokoj niča umrla vsaj tri dni pred najdbo trupla. Policisti sumijo, da gre za kaznivo dejanje storitve umora. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo in sodno preiskavo. Do ponedeljkove redne tiskovne konference rezultati obdukcije še niso bili znani. Očeta pokojne, ki ostaja edini osumljenec, so odpeljali v zaprto ustanovo, kaj več o morebitnem umora pa zaenkrat še ni znanega. ♦ U.Š. Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 742 555 064 53 429_ K A D | p ~~ Z Vami vsak dan ■«^JU,4 od 05. do 09. *°SLOVNI VAL in od 15 d° 21 urC ■--- TTf\ GOSTIŠČE TAVERNA (O DAKHUb Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NAŠ VRT JE LEP, PONUDBA PA PESTRA IN KVALITETNA ^064/49-068 deUasodl2h doOlh ■ fiïlff KABELSKA TV [[Wk\i- KAMNIK - DOMŽALE r:<7>'^ Maistrova 16, Kamnik w telefon: 061/817-313 J^SC OČI IN UŠESA Uspel Spominski pohod na Triglav Vrh je bil znova osvojen Pokljuka - Z zaključno slovesnostjo pred Šport hotelom se je minulo soboto zaključil letošnji že 11. Spominski pohod na Triglav, s katerim se obuja spomin na leto 1944, ko je prvič med vojno skupina partizanov na Triglavu razvila slovensko zastavo. 345 udeležencev letošnjega pohoda -partizanov in mladih - je pričakalo več kot 5000 obiskovalcev prireditve. Pohodnike - borce in ude- ležence narodnoosvobodilne vojne, člane Združenja veteranov vojne za Slovenijo, člane Združenja Sever in Združenja slovenskih častnikov - so med drugim ob prihodu na Pokljuko pozdravili tudi minister za obrambo Jelko Kacin in predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. Prvi pa je pohodnike, med katerimi jih večina že presega sedemdeset let, pozdravil bohinjski župan Franc Kramar, ki je še posebej poudaril, da ga veseli, ker se prireditev, ki od letos sodi med prireditve, s katerimi se proslavlja obletnica samostojnosti Slovenije, odvija prav na območju bohinjske občine. Slavnostni govornik Ivan Dolničar, predsednik glavnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je med drugim v slavnostnem nagovoru zbranim dejal, da je pohod na Triglav zaveza idealom, ki niso zgolj spomin. Ti ideali povezujejo generacije, ki so se borile za svobodo v drugi svetovni vojni, z generacijami, ki so se borile v slovenski osamosvojitveni vojni, izročilo svobodoljubnosti in upornosti pa bodo morale prevzeti tudi nove generacije. Spominskega pohoda na Triglav se je letos udeležilo 345 pohodnikov. Četudi se jih je na vrh, najstarejši so prišl le do Kredarice, povzpelo več kot dve tretjini - približno 270 pohodnikov, je bila okoli Aljaževega stolpa nepopisna gneča. To pa seveda ni zmanjševalo dobrega razpoloženja, še posebej ne ob prepevanju Partizanskega pevskega nPBMP wm sjpejjÈ etudi se iih ^a ^ključni slovesnosti pred Šport hotelom so v programu iši so Dnšli nastoP'u Partizanski pevski zbor, Godba na pihala iz Vevč, recitatorji, igralci, plesna skupina, vse pa sta povezovala Milena Zupančič in Boris Kopitar. Med drugim so napovedali tudi licitacijo slike Henrika Marchla, s katero se Triglavska galerija pridružuje tudi humanitarnim akcijam. - Foto: Danica Dolenc Pentium 75 že od 125.944,00 SIT ah 8.822,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 zbora pod vodstvom Franca Gornika. "Nobenega zgodovinskega obdobja ne smemo sprejemati in razumeti kot dokončnega in samozadostnega. Vsako obdobje so oblikovali uspehi, napori, pomembne izkušnje pred tem. Zato si lahko podamo , mobitel URADNI PRODAJALEC ym POKLIČI ZDAJ! roke prijateljstva, spoštovanja in razumevanja za skupne roke slovenstva," je pred Triglavskim domom na Kredarici zbranim med drugim povedal predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak. Vsi pohodniki so se vpisali v vpisno knjigo na Kredarici, večina se je vpisala tudi v knjigo, ki so jo pripravili že za 12. pohod. 064/225-060, 860-029 Kidričeva 6h/ koroška 26. kranjI Ljubljana, 23. julija - Pri nekaterih zahtevah za nove občine bodo mogoče izjeme, kar natančneje določa tudi 13 a člen zakona o lokalni samoupravi (gorska in obmejna območja, narodnostno mešana območja), vendar izjeme ne bodo postale pravilo, sta konec preteklega tedna dejala minister za reformo lokalne samouprave mag. Boštjan Ko-vačič in namestnik direktorja Službe vlade za reformo lokalne samouprave mag. Stane Vlaj.Na osnovi novega zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, ki zahteva na poti do nove občine ali spremembe sedanjih okrog 20 opravil, bi bilo mogoče vsai referendume določiti v sedanji sestavi državnega zbora, torej pred volitvami, (kjer bo zbor odredil referendum, bo s tem tudi posredno že odobril novo občino, saj bo imel vsa potrebna predhodna mnenja prizadetih), vse ostalo pa v novi sestavi državnega zbora. Če bi teklo vse po maslu, bi bilo v devetih mesecih mogoče opraviti vse postopke, ker pa so vmes počitnice, jeseni pa volitve, se bo rok podaljšal na eno leto. Vlada bo izjeme predložila v STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVjS^ Zgubljenih 150.000 hektarov najboljše zemlje Slovensko ekološko gibanje meni, da dopolnjen predlog zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor nasprotuje dobremu gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči in razvojni strategiji. Sporna je možnost odpisa plačila za spremembo namembnosti zemljišča pri gradnji ali po- Eravilu cest. To je velik pro-lem. Zgublja se najboljša kmetijska zemlja. V zadnjih 30 letih smo jo zgubili 154.456 hektarov, polovico v zadnjih petih letih, od tega je bilo nad 55.000 hektarov njiv. Podcenjevanje in uničevanje kmetijske zemlje je lahko usodno za naš narod. Oproščanje plačila zmanjšuje interes za izbire tistih tras, ki bi trajno uničile najmanj zemlje. Ne letujte na Balkanu Slovenska nacionalna desnica poziva slovensko mladino in druge, da naj zaradi incidentov na hrvaški meji in ukrepanja hrvaških oblasti proti mladini, posebno slovenski, naj letujejo doma ali drugje v evropi, na Hrvaškem ga ne. Ta država je še vedno alkan, čeprav zgodovinsko ne sodi tja. SND opozarja na nostalgijo nekaterih po jugi. Državni svet, ki ne zna brati ustave in se vtika v delo državnega zbora, zahteva ukinitev vizumov za BiH. Desničarji bomo prvi zahtevali ukinitev državnega sveta. Ak- sentijevič se prosto sprehaja po Sloveniji, pa tudi Mihajlo-vič. SND vztraja, da o tem spregovori na izredni seji državni zbor. Izjave, konference Slovenska ljudska stranka meni, da je treba opozorila slovenskih izvoznikov vzeti resno, v državi pa je treba tudi oblikovati odnos slovenske države do vstopanja in bivanja spornih oseb v Sloveniji. Poslanec LDS mag. Igor Omerza javno protestira, ker se omenja kot osumljenec pri parlamentarni preiskavi glede politikov, vpletenih v afero Hit. Omerza protestira, ker nima možnosti povedati svojega mnenja, kar mu dovoljujejo zakoni. Omerza in ostali, ki so obtoževal javnosti, naj bodo Pre*vanCj cirani iz prič v preisK" ttl ca Dobrajc je že odfi^ da je zavezana k inolp ^ in da mora spoštovatii komisije, ta pa ni dala jLeIfl# podatkov za javnost. <|f ratska stranka je spo^LyjiO*' ima za prihodnje drz* p borske volitve doH**^ polovico kandidatov, .j v kandidati bodo kanai" posameznih volilnih J^f bo določeno kasnejeJJ^a na lista socialnih de*%, p meni, da je vsaka P°° ^ dobi večino v državnem legitimna. • J.K. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / P'^ui» Marko Vallavec / Odgovorna urednica: Uopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Štojin Saje, Darinka SeJ>Medj» Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Üanica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar. Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava «^StííW Art Kranj / Tisk: DELO - TCR, TisŽk časopisov m revij, d.d Ljubljana / Uredniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: OW^&b- Mali nvlasi: telefon: 064/223-444 - soreiemamo nenrr.kimrnn 94 ur Hnfvnn na avlumitilr.m nH.iv.il·,,. ....j______,_ TTZ T*'«- . >. . • . _u torki" 1" r nO pis izhaja odi ^ r £;,',, V ,77 IČAm-iAAA r „ ü T ^ J ^J vm™l'?,*"wTri ogiasno irzenje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223 Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 15 ure / Časopis izhaja ob ton»» Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oulasne storitve- do ceniku Prometni stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT ugiasne storitve. e rjril>> spr6' fere* dov«1 esoj°! ,00 $vet» Ineí* iald«; veni" BJ«»f Šli 1 avfl° itiM ovoj -las* /* sta* Poleti se poraba tople vode poveča, povečajo pa se tudi računi Kdo se umiva na vaše stroške? Joleg vseh izdatkov, ki obremenjujejo povprečno slovensko gospodinjstvo, zavzemajo precejšnji del tudi stroški za n,tarno toplo vodo. Za povprečno 4-člansko družino z lastnim števcem znaša mesečni račun od 1400 do 2200 SIT, vgradnja števca za toplo vodo pa ok. 300 DEM. Postaja tudi topla voda luksuz? Z toPle vode lahko v ^'dualnih hišah in tudi v jJ&i stanovanjskih hiš v ^jem času pridemo na Načinov - z neposrednim °nščanjem sončnega se-7a» s solarnimi sistemi, Še način jyhiimi črpalkami .. Mnï0 naJPOgostejši n tò|.Ve toP'e yode Pa Je 1 "meno energijo ali s to- ii ^dnim kotlom (približna to a poraba energije v štir-P*em gospodinjstvu za 'm sanitarne tople T je 2500 kWh, 1 kilovat |h *IT ). Če ima posamez-l0 svoj števec, plača za |(0I ? vodo natančno toliko, ^ J° je porabil. Zaplete pa k v .stanovanjskih blokih, t/ lrr|ajo številne stranke lp> skupni števec. Tu se ^ acuna poraba tople vode $ltoüe' blok, potem pa se 'Hat v največ primerih L *°nierno razdeli na števi-yNovalcev. se s,e yeč je stanovalcev, ki s5: .^očajo za lastne števce, gye plačevanje tople vode 5^ ne celoten blok že Pq j'Koga krivično udarilo Naí$U' Nekdo> ki Je nPr-%>• v enem mesecu 1 fy meter vode, je pla-U \ln Se zdaj plačuje) več %t\ki J° Je P°rabil 3 dau e- Pričakovati je bilo, Pa s 0 Pritožbe kar letele, %V nam Povsod na Gor" Ha m' ^er se UKvarJajo z v° tople vode, zatrjeva-*s tem ni bilo nikoli čisto Kubični meter mrzle pitne vode stane po podatkih kranjskega Domplana 56,16 SIT, tople pa 238,68 SIT. Povprečna mesečna poraba mrzle vode na osebo se giblje okoli 5, tople pa od 1,6 do 2,3 kubičnega metra. Od tega porabimo za kopanje in umivanje 60 odstotkov, v kuhinji 25 odstotkov, za pranje in čiščenje pa 15 odstotkov. Stanovalci, ki imajo skupni števec, plačajo za mesečno uporabo mrzle vode približno 230 SIT, za uporabo tople pa okoli 470 SIT na osebo. razdelili na ostale stanovalce. Zato imajo v Domplanu koordinatorje, ki kontrolirajo, da se kaj takega ne bi dogajalo. nič težav. Res je, da se hoče vsak pokazati v najboljši luči, vendar obstajajo dejstva, ki se jih ne da prikriti. Pred leti so imeli namreč na Jesenicah prav v zvezi s to problematiko velike težave. Ob prihodu beguncev v jeseniške stanovanjske bloke je poraba tople sanitarne vode kar naenkrat vrtoglavo narastla. In koga je udarilo po žepu? Tiste seveda, ki so vneto premišljevali, zakaj je prišel petkrat višji račun. Pritožbe so se seveda vsule in jezni občani so sklenili, da tako ne bo več šlo. Zato so se odločili, da bo imelo vsako gospodinjstvo, če je le mogoče, svoj števec. Takih primerov je še več. Vendar, kot že rečeno, vsak ve o sebi povedati le najboljše. Kot smo zvedeli na sedežu krajevne skupnosti Bratov Smuk Kranj, "ki oskrbuje bloke na Planini, so leta 1993 izvedli akcijo, kjer so vsem zainteresiranim strankam vgradili lastne števce. Pobuda je prišla ravno zar- t a<(o pa toplo vodo pridobivajo naši občani? ^pomembnejše • imajo kaj težav? Andreja Noč, Jesenice: "Pri nas ogrevamo vodo v bojlerju, torej z električno energijo. Do sedaj ni bilo s toplo vodo nič problemov, upam, da jih tudi ne bo. Niti približno ne vem, koliko je znašal zadnji račun za toplo vodo, ker se s tem "ukvarja" mama." Čedo Trailovič, Jesenice: "Živim v bloku in s stanovalci imamo skupen števec. Za vodo plačujem okoli 3000 SIT na mesec in vem, da ne porabim toliko, kot plačam. Niti slučajno ne bom plačeval za tiste, ki kar naprej uporabljajo toplo vodo, zato sem se odločil za svoj števec." Ljubo Zupan, Bohinjska Bela: "Živim v hiši, ki jo ogrevam s kurilnim oljem. Za celotno ogrevanje (vode in prostorov) porabim približno 2000 litrov olja letno. Liter olja pa stane 33 SIT. Ne vem natančno, predvidevam pa, da gre samo za ogrevanje vode okoli 500 litrov olja." Aleš Arh, Bled: "Pri nas vodo ogrevamo z dn/mi, letno jih porabimo 20 kubikov. Ker smo v hiši, nismo imeli nikoli nobenih problemov. Kar se tiče blokov in števcev -delitev stroškov za toplo vodo po osebah se mi ne zdi najbolj poštena, vendar, vsak je srna kriv, če nima svojega Števca." Janez Vari, Moste pri Žirovnici: "Živim v hiši, imam centralno kurjavo, strošek za ogrevanje vode in prostora znaša okrog 3600 SIT na mesec. Še kaj? Aja, mrzlo, najboljšo vodo pa dobimo iz Završnice..." • M.Š., foto: Tina Doki Jesenicah, Kresu d.o.o. občani plačujejo ogrevanje vode, firma pa obračunava porabljene kilovate. Stanovalci v bloku s skupnim števcem pa se sami odloČijo, kako si bodo delili stroške. Podob- Kako Še do tople vode? no stanje je v Železnikih, če imate torej težave s kjer podjetje Toplarna Ze- števci, sosedi in še čim, Iezniki ravno tako računa obstajajo tudi druge alterna-ogrevanje - porabljeno ener- tive za pridobivanje tople vode. Zdaj, v poletnem času, lahko izkoriščamo sončno energijo s sistemi, ki so preprosti in poceni, naredimo pa jih lahko sami. Star električni bojler (ali kakšno drugo posodo) prebarvamo s črno barvo in izpostavimo soncu. Voda se lahko celo preveč segreje in jo je treba mešati z mrzlo. Drug preprost sistem dobimo, če na primerno ogrodje ovijemo gumijasto črno cev, tako da hkrati dobimo kabino za prhanje.Priključimo jo na vodovod, voda v njej se na soncu segreva in v vsakem trenutku si lahko privoščimo osvežilno prho. Paziti moramo le, da voda ni prevroča, ker se lahko opečemo.To sta dve od številnih ročno izdelanih naprav, za kateri lahko rečemo, da nam zagotavljata brezplačno toplo vodo. Vse bolj se tudi uveljavljajo solarni sistemi. S centralno pripravo tople vode na enem mestu za vse potrošnike v hiši ali stanovanju je možno uporabljati toplo vodo ob vsakem času v tako rekoč neomejenih količinah. So ekološko najbolj primerni, ker porabijo le minimalno fosilnih goriv ter izkoriščajo obnovljive vire energije. Ker so ti sistemi relativno dragi, pri n3 s šc niso toliko rszŠir* adi negodovanja strank (ki se gijo v kilovatih. Povprečna [eni. Za pripravo tople vode sicer po trditvah dobaviteljev mesečna poraba sanitarne Jse Ç uporabljajo tudi tople vode niso pritoževale), tolpe vode na blok je pri- t fot8ne fi plke zJraJk/voda Za vgraditev števca se je bližno 7000 kilovatov, cena in voda/voda. Črpalka lahko torej oaiociio aoorin ouoa- enega Kilovata je :> mi. kot t lotni vir izkorišča stokov občanov. Mnogi, ki Drugače je v Radovljici, toploto okoliškega zraka, so to priložnost zamudili jim kjer so nam v Alpdomu tafne in površinske vode je postalo pošteno žal. Štev- povedali, da ni centra od zemlje in ^ ih medijev s' ci, ki so juh vgrajevali, so bih koder bi se voda distribuir- toplotnimi črpalkami lahko na voljo v dveh izvedbah - ala, tako da vsak posameznik zmanjšamo pSrabo energije cenejši in dražji. Cenejše poskrbi za svoje ogrevanje. za priPravo tople vode do (280 DEM) so v vgrajevali v Ravno tako za lastno ogre- dve tretjini z ustrezno reg-jaške stanovanjskih blokov, vanje poskrbijo Tržičani, ki uiacjj0 in delovanjem v času dražje (350 DEM) pa v jim Komunalno podjetje do- niž:e tarife električne ener-stanovanja, za pralnim stro- bavlja samo mrzlo pitno jem. V ceno so bili všteti vodo. Večje območje pa števec, vgradnja in garancija, pokrivata Domplan Kranj na voljo pa so bili v petih in Stanovanjska zadruga obrokih. Razlika med obema Gorenjske. Stanovalcem do-izvedbama je le v videzu bavljajo toplo vodo preko (dražji so kromirani, na vi- Domplana, mrzlo pa preko dez lepši), oba pa imata Komunale Kranj, PE Vodo-ventil, ki zapre vodo v sta- vod. Vendar se spet pojavlja-novanju, tako da so izginile jo težave v zvezi s števci, tudi težave na tem področju, mimo katerih očitno ne moremo. Tisti, ki so "obsojeni" na obračunavanje tople vode preko skupnega števca in gije je lahko prihranek še večji. Slabost sistema je nekoliko višja začetna investicija in odvisnost delovanja od električne energije. Pomembna je tudi temperatura vode, saj so s stališča manjših tolpotnih primernejše nižje temperature ogrevane vode, kar pomeni manjšo temperaturno razliko med toplo vodo in okolico in s tem manjše toplotne izgube. Po drugi strani pa se je pripor-mislijo, da porabijo manj, očljivo izogibati preni3&im Na Gorenjskem je kar kot plačajo, so se domislili temperaturam tople vode iz nekaj podjetij ki se posred- preproste zvijače. Bili so higienskih in zdravstvenih no ali neposredno ukvarjajo namreč že primeri, ko so razlogov ker obstaja večja z dobavo sanitarne tople posamezn,ki enostavno zata- verjetnost tvorbe mikroorga- vode. Obračunavanje in pla- jih kakšnega družinskega ^ Najprimernejša tem- Obračunavanje in plačevanje čevanje je tako od podjetja člana ter s tem stroške za peratura ogrevane vode je od do podjetja različno. Na vodo, ki jo je porabil le-ta, g0 do 60 sf inj CdzijaJ • Majda Soro radio žiri 89,8, 91,2 in 96,4 Mhz STEREO RDS NA VALOVIH SORE GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Delavci AMZS iz Kranja so minuli konec tedna opravili 24 vlek poškodovanih vozil in nudili 9 pomoči. GASILCI Gasilce iz Kranja so poklicali v stanovanjski blok na Deteljici v Tržiču, kjer je zagorelo. Stanovalci bloka so požar ob prihodu gasilcev Že pogasili, tako da so gasilci le prezračili blok. Kranjski fasilci so konec tedna v ržiču izvlekli avto z dvigalom, na Zlatem Polju v Kranju svetovali, naj se ob puščanju odplak v kopalnici raje obrnejo na komunalo, v Cerkljah pomagali očistiti cestišče po prometni nesreči in v ulici TAiga Vidmarja zaprli hidrant, iz katerega je tekla voda. Radovljiški gasilci so ob pomoči blejskih z ročnimi gasilniki pogasili goreči avtobus na Bledu. Jeseniški in loški gasilci pa so imeli miren konec tedna. NOVOROJENČKI Na Gorenjskem se je rodilo 19 novorojenčkov. V Kranju je na svet priiokalo 6 dečkov in 6 deklic. Najtežji je bil deček s 4550 grami, najlažja pa deklica s samo 2700 grami. Na Jesenicah so se rodile 4 deklice in 3 dečki. Tudi tu je bil najtežji deček s 4160 grami, najlažja pa deklica z 2760 grami. URGENCA Jeseniški interni odde-, lek je sprejel 29, kirurški pa kar 132 pacientov. Na pediatričnem oddelku so oskrbeli 15 malih bolnikov. Ostala jeseniška ur-genca je poskrbela še za 10 pacientov. TURIZEM Zasedenost turističnih objektov na Gorenjskem počasi dobiva svojo pravo poletno podobo. Na Bledu ima jezero 21 stopinj, Bohinjsko jezero pa ima le 18 stopinj. V Bohinju se je zasedenost turističnih objektov dvignila na 65 odstotkov. Gostov v Bohinju je 672, od teca 44 odstotkov domačih in 56 odstotkov tujih. Na Šobcu ima voda 19 stopinj. V nedeljo so imeli 950 gostov, kar je, v primerjavi z istim dnevom lani, kar za 31 odstotkov več. Kranjska Gora se lahko pohvali z visoko zasedenostjo turističnih objektov, ki se giblje med 70 in 75 odstotki. V preddvorskem hotelu Bor pa je zasedenost le okoli 40 odstotna. 985 Center za obveščanje je sporočil, da je minuli konec tedna potekal kar mirno. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Seja občinskega sveia Kranjska Gora Kranjska Gora, 23. julija • Jutri v sredo, 24. julija, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo govorili o urbanizmu v občini in o odloku o razglasitvi Zelencev za naravni rezervat, o predlogu sprememb dolgoročnega družbenega plana občine Jesenice za občino Kranjska Gora, o pogodbi s Pernetom za vodo Juhjano in o pogodbi za zagotovitev novih količin vode. Razen tega bodo svetniki razpravljali o pristojnostih nadzornega sveta Komunale in imenovali projektni svet za projekt CRPOV v Ratečah. Borštnik ni izpodrinil Jenka Cerklje, 22. julija - Osemnajsta redna seja Občinskega sveta Cerklje bi po številu točk dnevnega reda (18 točk) b po Času, ki so ga svetniki zapravljali ob posameznih točkah, lahko podrla vse rekorde po Času trajanja. To so očitno uvideli tudi sami svetniki, zato so sejo malo pred polnočjo (po devetih predelanih točkah) prekinili za nedoločen čas. Svetniki so sicer že na prejšnji seji sprejeli 0,13 SIT za vrednost ene točke, vendar je bila pri sprejemanju storjena statutarna napaka, zato so morali o predlogu Se enkrat glasovati. Po dolgotrajni razpravi so svetniki, tokrat pravilno, za višino vrednosti točke ponovno določili 0,13 tolarja. V naslednjem mesecu lahko občani Cerkelj pričakujejo po pošti prispele vprašalnike o kvadraturi njihovih parcel z vljudnim povabilom, nai jih izpolnijo, kar so po zakonu o stavbnih zemljiščih tudi dolžni storiti. V nasprotnem primeru bo sledila kazen. Že na prejšnji seji je občinski svet sprejel tudi datum občinskega praznika (16. maja), vendar je župan Če-bulj predlagal nov datum, ki bi zaznamoval rojstvo igralca, režiserja in pisca iger Ignacija Borštnika (l. julija). Zupan meni, da bi bil ta datum veliko bolj primeren, saj jim povezava z Borštnikom, ki se je rodil v Cerkljah, nudi možnost pobratenja z Mariborom, ki je organizator Borštnikovega srečanja. Svetniki so si sicer bili edini, da je ta predlog boljši od sprejetega datuma, vendar je na Žalost prispel prepozno in tudi ne preko razpisa. Za ohranitev dobrega imena in kredibilnos-ti so svetniki županov predlog zavrnili in s tem še enkrat Eotrdili 16. maj, dan, ko je >avorin Jenko uglasbil besedilo Simona Jenka Naprej zastava slave. Svetniki so sprejeli tudi odlok o določitvi volilnih enot za volitve Članov sveta vaških skupnosti. Po sprejetem odloku je v občini 25 volilnih enot, Župan Franc Cebulj pa je pojasnil, da bodo lokalne volitve potekale istočasno z državnozborskhni, s čimer bodo stroške krepko zmanjšali. Precej časa je vzela tudi razprava o odloku o javni službi ravnanja s komunalnimi odpadki. Najbolj vroče je bilo pri členih, ki določajo, kolikokrat mesečno se bodo smeti pobirale in kolikšna bo cena. Odgovor je sledil: ceno določa država in ne bo za polovico nižja. Petnajsta seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Jjtek, Vrtec bo poslej kar na treh lokacijah r Izredno povečan vpis otrok v vrtec zahteva, da v Gorenji vasi za vzgojno varstvene potrebe preuredijo tudi ^ ^škc policijske postaje. Gorenja vas, 22. julija - Že drugič zapored je bil precejšnji del seje občinskega sveta Gorenja vas • Poljane posvečen gospodarstvu, predvsem razvoju obrti in malega podjetništva, kar so v tej občini očitno postavili v ospredje. Organizirali so sestanek z obrtniki in podjetniki, izvedli anketo, o tem, ali naj se vključijo v oblikovanje medobčinskega sklada za pospeševanje obrti in podjetništva, pa se še niso mogli odločiti. Prepričanje predsednika občinskega sveta Karla Jezerska, da mora biti prednostna naloga občinskega sveta skrb za razvoj gospodarstva, se že pozna: že drugič zapored je bila to prednostna in celo glavna točka dnevnega reda. Tokrat so svetniki slišali poročilo o sestanku z obrtniki in podjetniki, na katerem so se skušali dogovoriti o boljšem sodelovanju in volji občine, da jim pomaga. Izvedli so tudi posebno anketo o nekaterih glavnih problemih pa tudi pričakovanjih, čeprav so po dobro obiskanem sestanku pri anketi pričakovali boljši odziv. Svetniki si niso bili edini, ali so rezultati ankete zaradi tega značilni za večino obrtnikov, vendar so jim kljub temu pazljivo prisluhnili. Pokazalo se je, da večino ne tarejo prostorski problemi, pač pa finančna nedisciplina, pomanjkanje financ in nelojalna kon- kurenca. Obrtniki si želijo več informacij in strokovnih nasvetov, zato so se svetniki odločili, da na občini organizirajo informativno-svetovalne dneve, če bo zanimanje pa tudi kakšno strokovno izpopolnjevanje. Na rednem sestanku z vodstvom nekdanjega urans-kega rudnika pa so se dogovorili, da bodo v RŽV zaposlili posebnega človeka, ki se bo posvetil izključno povezovanju s krajem in iskanju novih dejavnosti, ki bi jih bilo mogoče namestiti v opuščenih objektih nekdanjega RUŽV. Sklenili so tudi, da s sklepanjem o pristopu k medobčinskemu skladu za pospeševanje obrti in podjetništva še počakajo, na podoben način, kot so se lotili obravnave obrti, pa naj bi nadaljevali tudi s kmetijstvom in področjem turizma. K temu še omenimo sklep, da se bodo prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo za izdelavo razvojnega projekta za naselje vinharje, kjer dosedanje delo in aktivnosti prebivalcev kažejo na precejšnje zanimanje ljudi za načrtnejši razvoj turizma. Kar precej vročo razpravo pa je že pri prvi obravnavi doživel predlog odloka o taksi za obremenjevanje okolja, ki so ga v Gorenji vasi zelo poenostavili: plačevali naj bi le tisto, kar zahteva država -po 800 tolarjev na "enoto obremenitve" oz. prebivalca. Javna kanalizacija je (bo) namreč v tej občini zaje dve naselji, in mnogi pomisleke pri tem- da takso, kljub temu, da so ^ poskrbeti sami za ciS . ij^ svojih odpadnih voda, plačevati. Pri razpravi o Čenju pitne vode pa je va pokazala še na i problem: upravljanje z ^ večino vodovodov nireJjii ^ove Ki "tu í.„ zato bo tudi izvajanje p/^ sanih kontrol kakovosti zelo problematično. *9 povečanega vpisa °traj vrtec pa so sklenili, da m del prostorov, ki jih je DM ______Li:.i.__£g P" h k v uporabljala policija, » a vidijo sedanje stanje. Županje opozoril, da prepolna deponija v Dragi zahteva rešitve, na Gorenjskem pa ob neučinkoviti ali brezbrižni državi volja do iskanja in priprave regionalne deponije upada. S svojimi argumenti so nastopili tudi predstavniki iz Crngroba, saj je lokacija na Dobravi uvrščena na prvo mesto. Pred sklepanjem so se svetniki odločili, da si ogledajo stanje v Dragi (kako te zadeve ne smejo biti urejene), primer urejene predelave m odlaganja odpadkov v tujini (kako naj bi bilo to urejeno) ter vseh šest obravnavanih lokacij na Škofjeloškem. Zahtevajo tudi, da celotno problematiko obravnava odbor in pripravi svoje predloge. * Š. Zargi Kranjskogorske zahteve Če vode ne bo plačal mu jo bodo zaprli Kranjskogorski občinski svet podpis* najemno pogodbo s firmo Perne d*0, Kranj za zajetje in cevovod vode Julij Kranjska Gora, 22. julija - Občinski svetniki v Kranjski Gori so že obravnavali osnutek najemne pogodbe med družbo Perne za zajetje in cevovod vode Julij ane v predoru Karavanke, vendar so pogodbo zavrnili oziroma zahtevali njeno dopolnitev. Zahtevali so, da se mora v pogodbi zavarovati interes najemodajalca pri morebitnih okvarah, Teo-su Pernetu pa so tudi dali le šestmesečni rok za premostitev začetnih težav. Prav tako so zahtevali, da se opredeli, kaj bo v primeru sanacije predora - ali se moratorij šestih mesecev podaljša ali ne -in da se zagotovi možnost uporabe vode za prebivalstvo, če bi bile izredne razmere. Če Perne dva meseca ne bi plačal najemnine, bi se distribucija vode prekinila. Kranjskogorci živijo od turizma, zato tudi želijo, da se v okviru blagovne znamke vode Julij ane uporablja ime Kranjska Gora. Člani sveta so ugp\° \ da je bila investicija, cevovod 2 milijona nefl£ kih mark, izračun amort12. cije pa naj bi se izdela' ^ deset let. Teos Perne zdaj obnajjjl cevovod na Jesenicah,o0^ na Kranjska Gora pa delitveni bilanci med op no Jesenice in Kranj*;,, Goro lastnica zajetja ^ cevovoda v predoru -priključnega jaška na & nem platoju Hrušica. * Zaradi zapletov in 1 $ ki jih ima Teos PejJ^ svojimi upniki in Vbd°^f dom Jesenice, in zaj°'vaii, je cevovod poškodov0 r vode Julij ane i obliki ponovila kate?. KranJ gorcem bo Perne no za zajetje in ^^ati moral pač redno plaCe Seja občinskega sveta Naklo Nakljancem enake možnosti za sprejem KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-218, fax:064/81-283 GRADNJE* UPRAVLJAISJE IN VZDRŽEVAT^ VEČSTANOVAPtfSKIH HIŠ i»M COgIPODMIB SO - ZMJFflPE JBM TUP8 VL Naklo, 23. julija • Svetniki občine Naklo so podprli podpis pisma o dobrih namerah za izvajanje pomoči starejšim občanom, ki naj bi ga podpisali vsi župani občin, na katerih deluje Dom upokojencev Kranj. Dom upokojencev je namreč izdelal program za vključevanje v Eomoč starostnikom, ki pre-ivajo doma. Svetniki so problematiki izvajanja pomoči starejših, ki jo je na sen' predstavil direktor doma upokojencev Kranj Martin Habjan, posvetili precej pozornosti. Ne le zato, ker se zavedajo, da število starih ljudi vse bolj narašča, temveč tudi zaradi dejstva, da morajo občine že doslej prispevati znat- na sredstva za regresiranje najemnin v domovin starejših občanov osebam, ki tega same ne zmorejo in nimajo sorodnikov, ki bi jih bili dolžni vzdrževati. Občinski svet Naklo tako podpira program, ki predvideva odprtje informacijskega centra za nego in pomoč na domu z možnostjo vzpostavitve neposredne telefonske povezave, vzpostavitve centra za dnevno skrb in varstvo starostnikov z nudenjem storitev prevoza, oddelek za pripravo in dostavo hrane, vključno s postrežbo ter izgradnjo večnamenskega prostora v dosedanjem domu. Vendar pa ob tem dodajajo, i ,,odI;u;n a ur jjJ teh načrtov poštena bilanca ter izdelan . a načrt. Kot je tor Doma upo! Martin Habjan, « , bodo m naprej vsi upokoje«'-■** občine Kranj enake n» sprejema v dom. ,j Sicer pa so se jjjj # občine Naklo na pred počitnicami seZ%C s poročili odbora & fy darstvo ter odbora z río^à nalo in infrastrukturo- Q q so sklenili, da se Straninja pogovarja Q o\ bo projekt tudi financ 501, Vi Jam VfMo Vsi valCe hm b»lej. bil no .1 na k ha >.svc L 6* c Krat Na Joukl ÍÍ ^>u| S, $> S1* 5* v íara sPoS( !*]e *ka2 5rim so so obnovitvena dela na cestah Loškem bodo ceste nared do srede avgusta , J[n temeljitem odpravljanju zimskih cestnih poškodb imajo delavci Cestnega podjetja Kranj na di Trškem izredno veliko dela. f Ostali bodo le odseki, ki so predvideni za temeljitejšo rekonstrukcijo. ;l la 0 m"" razf 1 H vel« ljjíia Loka, 22. julija - Pre-^'teden so delavci Cestne-"odjctja Kranj v Selški ^J|tt£ nastavili obnovitvena •> zastavili > pose ÍÍh°Ve Ces1' W Jih Je ,etošnJa jj18 hudo poškodovala, J?,*11' zbor pa v ta namen J*!*! poseben program vre- j Jjfca celo Slovenijo) skoraj Jfuijarde tolarjev. Nadalje- ILjtodo v Škofji Loki, nato Wie v Poljanski dolini. J*0 zapletih v Selški dolini, K* v občini Železniki niso J^ali z asfaltno preplastitvi-^^katerih odsekov v bojaz-Jjfla bi to odložilo že dolgo JPravljano rekonstrukcijo, Kastno obnovitvena dela s polnim zamahom: na Jjje že asfaltiran odsek od Črnega pri Železnikih do c> prav sedaj pa poteka jj^Po posebnem programu polaganje približno 9 centimetrov debele nove asfaltne plasti skozi Sotesko - od mostu pred Praprotnim do Podlubnika. Do sobote so položili grobi asfalt, do sredine tedna pa bodo dela v Selški dolini končana .Tako bo v Selški dolini ostala razmajana cesta skozi same Železnike (Na Trnju), križišče na Češnji-ci, odseka skozi Selca in Dolenjo vas, pa tudi rekonstruirani del ceste od Praprot-nega do Dolenje vasi še čaka na končno asfaltno prevleko. Naslednji odseki za asfaltno preplastitev so v Škofji Loki: od Podna mimo avtobusne postaje do Doma Zveze borcev, od križišča pri bencinski črpalki Petrola po klancu navzdol do mostu preko Selš-čice. Sam Spodnji trg ne bodo popravljali, pač pa nadaljevali na klancu proti občini in nato po Poljanski cesti, ki naj bi bila z novo asfaltno prevleko obnovljena vse do Zminca. Dogovorjeni rok za končanje omenjenih del (če ne bo prehudo nagajalo vreme) je 15. avgust. V Škofji Loki bo tako ostala v slabem stanju le vpadnica - Kidričeva cesta, ki naj bi se prihodnje leto rekonstruirala, v kratkem pa pričakujejo, da se bodo začela rekonstrukcijska dela tudi na cesti od Žabnice, skozi Sv. Duh proti Škofji Loki, saj je pogodba za ta dela že podpisana. Podobne dileme kot v občini Železniki, o tem, ali "pristati" na asfaltno preplastitev ali pa čakati na rekonstrukcijo, so imeli za odsek Gorenja vas - Trebija tudi na občini Gorenja vas - Poljane. Ker je dokumentacija za rekonstrukcijo šele v izdelavi, so se odločili, da bi bilo novo asfaltiranje ceste od bencinske črpalke v Gorenji vasi do mostu na Hotavljah zelo dobrodošlo, medtem ko bodo rekonstrukcijo načrtovali tako, da naj bi se začela na Trebiii in od tam po dolini navzdol. Priprave na asfaltiranje so že stekle v sami Gorenji vasi, dela pa naj bi bila končana v 10 do 14 dnevih. In še odsek Selo -Žiri: na občini v Žireh, kjer so odločitev prepustili upravljavcem cest, smo izvedeli, da so se na Družbi za državne cesteodločili za asfaltno preplastitev in da bodo zelo poškodovano cesto v dolžini približno 2,8 kilometra pre-plastili do sredine avgusta. S. Žargi GORENJSKE KORENINE ^ let Janeza Brojana iz Mojstrane V dveh urah iz Vrat na vrh Triglava Vz Brojan st. iz Mojstrane, starosta reševalcev in ^inistov, je bil 533-krat na Triglavu in preplezal 400 smeri. k "šihta" v jeseniški žebljarni ne na vlak, ampak na Golico in F hnbih domov v Mojstrano. V steni ni nikdar odnehal.... (Mojstrana, 22. julija-h°]strančan Janez vr°Jan st., starosta Slomških gorskih reše-yjjfev, alpinistov in cenikov je praznoval ranljiv življenjski jji-Jlej: 90-letnico. le dvema letoma je u ,na Triglavu, sicer pa 'v0,l od 13. leta starosti Tr^°Jem življenju na $favu natanko 533-trii v slovenski smeri kragavske stene 150' ic ,dolgi nemSki fn 25-krat... tio ï,ez Brojan, še ved- letnxav in krepak 90- Ict» • ki Je bil petnajst srr^di načelnik GRS Mojstrana, se koli?!** S bi natančno vedel, . sem bil kje, ko pa sem f'vljenje pisal dnevnik! Vse z*pisano.Včasih sem bil še %k tako natančen, da sem si kota?**1' koliko časa sem nodil Neiai metrov preplezal. Hodil in Sfito l. P8 sem, odkar pomnim. Ko *mvi.v s,užbi v jeseniški železarni, °iHi2?Blt kot ne z nočne8a "Sihta" vlajj , ar v Karavanke namesto na Ooij,**. Mojstrano. Pa sem prehodil MojJJ,n Pfeko nje prišel iz "šihta" v °dnei. aIn°ï ali pa sem se z vlakom Veli? Martuljka in šel plezat. Hust sem plezal v družbi z Wtq w1^ Delavcem in Jeseniča- Jarle faksom Dimnikom, a ven- vČasih ec nisem veliko zaslu* ^tačunJ ía moia navada, da nisem katerim Ji seveda ni bila povšeči 5eVeil,im drugim vodnikom, ki so 5aračun? P°karali: pa kaj se ti greš! 8orj naj vsakomur, ki ga pelješ tja £^!PaeVsem biI član jeseniške Jfojstran^ neJe smo reševalci iz u*bo i .Ustanovili svojo reševalno ' -^elo se nam ie. da smo • je ^iè7,ÏYhitri in učinkoviti in kas h a2alo h V več reševalnih akcijah Neriav? Smo bi,i ka»" dobri. Ni pa nes: vča \ reševanJem nekdaj in smo reševali noč in dan, s slabo opremo, danes pa imajo odlično opremo, pomaga helikopter, tako, da vsaka akcija traja komaj nekaj ur." Zgovorni in simpatični Janez Brojan, vedno pošten v svojem prepričanju in dejanjih, pripoveduje o reševalnih akcijah, ki so zaradi smrtnih žrtev vedno boleč spomin, kot tista iz leta 1942, ko so iz Rigelce reševali tri ponesrečene planince, pri tem pa sta življenje izgubila dva reševalca. Še danes se natančno spominja, kako je bilo, ko jih gora ni hotela spustiti iz svojega objema in kako so tisti, ki so se rešili, naslednji dan iskali zdravniško pomoč.Vendar so tu tudi veseli in razigrani spomini. Osebni rekord, ki ga je sam postavil, za hec in sebi v Eotrditev, je bila njegova urna hoja, o je bil v dveh urah in desetih minutah od Aljaževega doma na vrhu Triglava ali ko je po Tominško-vi preplezal na Triglav in se čez Komarčo do Zlatoroga spustil v sedmih urah - pot, za katero je potrebno osemnajst ur hoje. Stene in smeri pa so bile njegova posebna ljubezen, prava strast, saj ima za seboj več kot 400 smeri raznih težavnostnih stopenj. Začel je leta 1927 in vsako leto je preplezal okoli 30 raznih smeri - domače stene ima Janez Brojan v malem prstu, a tudi plezanje v tujini mu ni bilo tuje. Ko je praznoval svoj 68. rojstni dan, je bil Še na Mont Blancu, ob svoji 80-letnici pa so plezali Trije rodovi v navezi - skupaj z njim tudi sin Janez Brojan, znani mojstranški reševalec in načelnik GRS. "Iz stene pa nisem izstopil nikdar v življenju!" pravi Janez Brojan st., kajti zaveda) sem se, da, če samo enkrat odstopim, potem bom morda tudi drugič odnehal. Ne!" Trma, vztrajnost, pogum in odločnost • to so poleg kar prevelike skromnosti Janeza Brojana njegove največje odlike. Skupaj s svojimi soplezalci in tedanjimi reševalci je položil temelj slovenskemu gorskemu reševalnju in alpinizmu. • D.Sedej Seja občinskega sveta Jesenice Kdaj in kaj praznovati - to je vprašanje Jesenice, 22. julija • Jeseniški občinski svetniki niso bili še pri nobeni točki dnevnega reda tako ognjeviti, kot so bili pri datumu praznika Jesenic, saj so se zdaj začeli že na glas spraševati, kdo je - pokvarjenec. Jesenice praznika nimajo že dve leti in ga tudi v bližnji prihodnosti še ne bo. Občinska priznanja bodo podeljena. Na minuli seji občinskega sveta se je zgodilo to, kar so le maloštevilni pričakovali. Kljub temu, da je Muzej Jesenice obširno in dokumentirano predložil vse možne zgodovinske datume za praznik občine Jesenice in kljub temu, da svetniki o novem datumu občinskega praznika razpravljajo že skoraj dve leti, Jesenice še vedno ne bodo praznovale svojega uradnega občinskega praznika. Jeseniški župan je že nekajkrat predlagal, da naj bi bil praznik 20. marec, v spomin na leto 1929, ko so Jesenice bile razglašene za mesto. Možni datum je bil tudi 24. avgust leta 1381 ali 13. maj 1403, datuma, ki sta si po vsebini podobna, saj oba obeležujeta podelitve svoboščin fužinarjem. Že po tradiciji se jeseniški svetniki zelo razgibano in ognjevito razvnamejo, ko gre za občinski praznik mesta Jesenic. Tokrat so šli še dlje in ko se je pri glasovanju o amandmajih in po končnem glasovanju o predlogu odloka o občinskem prazniku izkazalo, da ni sprejet, so se začeli svetniki spraševati, kdo je bil pri glasovanju -pokvarjenec, saj je bilo po glasovanju očitno, da so nekateri glasovali drugače, kot so se v razpravi in pri prejšnjem glasovanu odločili. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja inž. Janez Pšenica je miril občinske svetnike, ki so se zmerjali s pokvarjenci in se spraševal, čemu pravzaprav vse to služi in kam grejo, da se po dveh letih ne morejo sporazumeti o datumu občinskega praznika. Drugi spet so očitali Združeni listi, da so "ji šli nasproti, ko so se odločili, da je 1. avgust, dosedanji občinski praznik v spomin na boj na Obranci, spominski dan, zdaj pa vse skupaj zapleta" in tako dalje. Skratka: Jesenice nimajo praznika, imajo pa občinske plakete in priznanja, ki jih bodo podelili tedaj, ko se bosta za datum in priložnostno podelitev odločila župan in predsednik občinskega sveta. Vsaj občinska priznanja bodo podeljena, če se že svetniki ne morejo odločiti o datumu občinskega praznika. • D.Sedej ZRCALCE, ZRCALCE... Čebulj razume opozicijo Cerklje - Odnosi med opozicijo in županom znajo biti zanimivi tudi v Cerkljah. To se je potrdilo na zadnji seji občinskega sveta med sprejemanjem višine vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Župan Franc čebulj je predlgal štiri variante: 0,11 SIT, 0,13 SIT, 0,16 SIT in 0,23 SIT. Eden izmed opozicijskih svetnikov pa je ie pred razpravo o tem predlogu predlagal, naj se svet izjasni še o njegovi varianti - 0,09 SIT kot vrednost točke. Glasovali naj bi tajno. Župan je v bran svojim predlogom odvrnil, da je denar za komunalno infrastrukturo nekje pač treba najti in malo cinično dejal predlagatelju: "Sicer pa vas, opozicijo, kar razumem. Se dobro, da niste za vrednost točke predlagali kar 0,00 tolarja!" Končan čipkarski teden v Železnikih Čipke so šle "za med" Konec tedna je bil v znamenju prireditev 34. čipkarskega dneva v Železnikih, ki ga je obiskalo rekordno število udeležencev. Železniki, 22. julija • Lepo vreme, dobra organizacija in vedno boljši odnos do narodovih izročil so bili zagotovo vzroki za rekordni obisk tradicionalnega že 34. čipkarskega dneva, ki ga vsako leto prireja Turistično društvo Železniki. Poseben poudarek je bil letos dan tudi starim obrtem v teh krajih, zato so, tako kot čipke, tudi drugi izdelki vzbudili veliko zanimanja. Kot že nekaj let čipkarski dan ni več le enodnevna prireditev, pač pa se prireditve množijo in segajo že prek celega tedna. Letos je način vdelane in dodane krasile čipke. Najhitrejše in najspretnejše Med mladimi so bile najboljše Ana Čadež iz Žirov, Martina Jereb iz Žirov in med najmlajšimi Petra Gruden iz Idrije. V glavnem klekljarskem tekmovanju je sodelovalo 28 klekljaric in 3 klekljarji, prva mesta pa so si razdelile: Metoda Čeferin, Julka Šturm in Julka Moho-rič, posebej pa so nagradili tudi najboljšega klekljarja Jožeta Goličiča ter mladega Mareta Žana. bilo kar nekaj novosti in Eopestritev, pri čemer vseka-or kaže omeniti novost: razstavo čipk učenk čipkarske šole ter prodajne razstave domačih obrti, pa tudi osrednjo prireditev v nedeljo so s prikazi teh obrti znali popestriti. Nedaleč od mesta, kjer je bilo tradicionalno tekmovanje v klekl-janju, so namreč postavili pravo kovačnico žebljev, kjer so možje s srebrom v laseh vihteli kladiva. Že nekaj let pa ta prireditev v znamenju Čipke kaže, da se za njeno usodo ni potrebno bati: tako po udeležbi mladih - samo na Škofjeloškem delujejo kar tri čipkarske Šole, kot tudi po razvoju samih čipk, vzorcev, namenov in načina uporabe, sai je bilo prav v Železnikih mogoče videti nekaj izredno lepih izdelkov, ki so jih na strokoven Na prireditvi pa so s spominskim darilom javno počastili tudi na 70-letnico zveste strokovne svetovalke in sodelavke Mire Kejžar, ki je bila tudi letos, kot že dolgo vrsto let predsednica strokovne komisije. Velik obisk praktično vseh prireditev je organizatorje prijetno presenetil in dokazal, da postajajo ljudska izročila cenjena in iskana. S pravim razmerjem med športom, kulturo, tradicijo in zabavo je prirediteljem očitno uspelo ponuditi predvsem domačinom nekaj lepih doživetij, marsikateremu obiskovalcu od drugod pa tudi kakšno novo spoznanje. Dobro obiskan muzej, prav huda gneča ob stojnicah in na razstavah so gotovo dokaz za to, da bodo čipke po teh dneh krasile še marsikateri dom tudi izven Selške doline. • S. Žargi SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 •KONKURENČNE CENE * 1/QODNI KREDni * BREZPLAČNA DOSTAVA »MONTAŽA VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure POSEBNO UGODNO -KUHINJE SVEA NA OBISKU J na Z okroglo 4800 prebivalci je Stražišče, raztreseno naselje zahodnem delu Sorskega polja, ki ga na severu omejuje Šmarjetna gora, vsekakor najobsežnejše kranjsko "primestje". Leta 1957 se je skupaj s štirinajstimi drugimi dotlej samostojnimi naselji priključilo mestu. Predvsem zato ob preoblikovanju občin pred dvema letoma ni imelo možnosti, da postane samostojna občina, čeprav so idejo podpirali številni krajani, ki so v tem videli možnost za hitrejši razvoj. No, tudi pod streho mestne občine Kranj se Stražišču, tudi oziroma predvsem po zaslugi peščice domačih zagnancev, obetajo boljši časi. Končno ni več daleč dan, ko bo Škofjeloška cesta širša in varnejša, ko Rok Žibert, predsednik sveta KS Cesta bo najzahtevnejši projekt Pozno jeseni naj bi na Škofjeloški cesti od križišča z Ljubljansko na Laborah pa do križišča s cesto Kranj - škofja Loka zabrneli gradbeni stroji. Razširitev in obnova te ceste je gotovo eden najzahtevnejših občinskih projektov ta hip, na katerega so Strašani čakali dolga leta. Nova Škofjeloška cesta se bo razširila na šest metrov, po eni oziroma ponekod po obeh bodo kanalizacijske vode speljane na čistilno napravo v Zarici,»' bodo ob cestah in ulicah zasvetile luči, ko bodo krajani dobili no^J pošto, ko bo prenapolnjena osemletka zadihala s polnimi pljuči..,! pretežno delavskem naselju, v katerem seje ohranila peščica kmetjj so zadnja leta zaživela številna nova podjetja, storitvene obrti, lok*1 življenje kraju pa dajejo tudi številne društvene dejavnosti. NeW M™*°v smo zabeležili na sobotnem obisku Gorenjskega glas«1 Straziscu, veliko pa ostaja, žal, nepovedanega. Tudi za večen;« veselico, ki so jo pripravili domači gasilci, je v beležki zmanjka prostora... straneh pa bodo zgrajeni tudi pločniki. Razen tega bodo pod cesto obnovljeni vsi komunalni vodi (vodovod, elektrika, telefonija, kanalizacija), ob cesti pa bodo zrasli drogovi javne razsvetljave in pokrita avtobusna postajališča. Zemljišča za širšo cesto so v glavnem že odkupljena, denar zanja in za samo gradnjo pa je rezerviran v proračunu mestne občine Kranj. S predsednikom krajevne skupnosti Stražišče Rokom Žibertom , ki je predvsem na ti. komunalnem področju zadnja leta gonilna sila razvoja kraja, smo se pogovarjali tudi o drugih načrtih. Ni jih malo. Stražišče je eno redkih kranjskih naselij, ki se ponaša z lepo zdravstveno postajo. Mija Cof nam je na sobotnem obisku zaupala željo Številnih mladih mamic V eno od ambulant bi lahko, vsaj za nekaj ur na dan, prihajal otroški zdravnik, da ne bi bilo treba otrok tz Stražtšča tn sosednjih naselij voziti v prenapolnjen kranjski zdravstveni dom! M tja Cof meni, da bi v Stražišču lahko usposobili tudi laboratori ter s tem prihranili potbolnikom od zdravnika v Stražišču do laboratorija v Kranju in spet nazaj. Pobuda je zdrava, odgovornim v zdravstvu v tehten premislek in - uresničitev. S kanalizacijo rešene tudi Bitnje Naslednji velik zalogaj, ki je tik pred uresničitvijo, je gradnja kanalizacije. Približno dve tretjini StražišČa je brez nje, najbolj pereče je na spodnjem, južnem delu naselja, zaradi če-sar bolj kot v Stražišču samem trpijo v sosednjih Bitnjah, saj čistilna naprava v Bitnjah vseh odplak ne obvlada. "Z novim projektom bomo bitenjsko čistilno napravo obšli. Kanalizacija bo potegnjena do tovarne Sava, od tam naprej pa je že speljana na čistilno napravo v Zarici. En krak kanala bo šel po Haf-narjevi ulici do škofjeloške ceste. S tem bomo v kanalizacijsko omrežje zajeli celoten spodnji del Stražišča, Bitnje in nižje ležeča naselja pa rešili neprečiščenih odplak," je povedal Rok Žibert. Pokrit poslovilni objekt Arhitekt Weingerl je zasnoval idejni projekt za poslovilni objekt ob mrliških vežicah na pokopališču v Zgornjih Bitnjah, ki bo omogočil dostojno poslovitev od umrlih v zaprtem in pokritem prostoru za trov površin od koncema Sava, se bo gradnja pošte lahko začela že letos. Z njo bo Stražišče dobilo vse poštne storitve. Rok Žibert 400 ljudi. Projekt predvideva tudi razširitev in asfaltiranje ceste do pokopališča ter asfaltiranje parkirišča. Graditi naj bi začeli prihodnje leto. Trgovski center s tržnico "Prihodnje leto načrtujemo tudi gradnjo novega trgovskega centra s tržnico nasproti osnovne šole, med Stražiško in Delavsko cesto. Pričakujem, da se bomo s sosedi v kratkem dogovorili, potem bo na vrsti glavni projekt. Projektant je domačin, arhitekt Klemen Kobal," pravi Rok Žibert. Arhitekt je predvidel Štiri osnovne stavbe, povezane z manjšimi poslovnimi prostori, na osrednjem trgu pa bi bila tržica, kjer bodo lahko prodajali predvsem domaČi kmetje. V projekt so vnesena tudi vedno manjkajoča parkirišča. V centru bodo dobili prostore banka, eventualno pošta, cvetličarna, kavarna in različne trgovinice, nekaj pa ga bo tudi za pisarne. Gradnja nove pošte v Stražišču je namreč po besedah Roka Žiberta še vedno pod vprašajem. Pošta sicer name- rava graditi na zemljišču na- stotkov denarja prispevajo še sproti trgovine Mak oziroma krajani, tako da bo lahko sedanje pošte. Če ji bo uspelo osvetljenih več poti. zlasti odkupiti okrog 2500 kv. me- Kalvarija, Pot na Jošta in Bavdkova ulica. Spomladi pa nameravajo v Stražišču zgraditi t.i. pševsko obvoznico, ki bo povezala obnovljeno cesto na Pševo prek ceste v opekarno s križiščem z Ješetovo. Pripravljajo tudi postavitev pokritih in delno zaprtih zbirališč odpadkov, za začetek na dveh lokacijah (za šolo in v Seljakovem naselju), skupaj s TELE-TV Kranj načrtujejo gradnjo kabelskega in satelitskega televizijskega omrežja, resno razmišljajo o plinifikaciji, z na novo ustanovljenim turističnim društvom pričakujejo tudi zamahe na tem področju, skratka, v Stražišču se veliko dogaja. S prihodnjim šolskim letom bo lažje zadihala tudi Osnovna šola Lucijana Seljaka. Nova osemletka na Orehku bo število otrok krepko razredčila in omogočila enoiz-menski pouk tudi v zdaj še matični šoli v Stražišču. Leta 1957 so novo osemletko v Stražišču poimenovali po Lucijanu Seljaku, prvem sekretarju osnovne organizacije KPS Stražišče in organizatorju prvega odbora Osvobodilne fronte Stražišče. V Stražišče je prišel iz rodne Baske Grape. Bil je sobo-slikar, slikal pa je tudi freske tn olja. Zaprt je bil v Begunjah in ustreljen 31. marca 1942. Živel je v stavbi, v kateri je po denacionalizaciji trgovina Mak. Domačini so nam v soboto povedali, da je lastnik ob prenovi stavbe spominsko ploščo Lucijanu Seljaku odstranil, vrnil pa je (še) ni Več svetlobe Letos bo precej temnih delov Stražišča osvetljenih. Krajevna skupnost je na občinskem razpisu za gradnjo javne razsvetljave dobila 7,6 milijona tolarjev, deset od- Na obisku v Stražišču smo bile: novinarka Helena Jelovčan, fotografin-ja Tina Doki in komer-cialistka Maja Sedej. Glasova terenska ekipa je bila v soboto v STRAŽIŠČU pri Kranju in med drugim smo sogovornikom na obisku delili tudi oštevilčene reklamne čepice - In še marsikaj. Med obiskom v sončnem sobotnem dopoldnevu smo jih razdelili kar 87 in včeraj, v ponedeljek, smo v priložnostnem žrebanju kuponov z reklamnih Glasovih čepic za nagrade izžrebali; kupona 4754 in 4994 (nagradi: poljubno Izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); kupona 4757 in 4773 (nagradi Glasova poletna majica). Vsem Štirim nagrajencem čestitamo! P. S.: Tudi z naslednjega obiska TO SOBOTO, 27. julija, na HRUŠICl, bomo žrebali kupone, o čemer preberite prihodnji torek! Čestitka 90-letnici Anki Šket "Praznovali bomo na god svete Ane" Anka Šket sicer ni najstarejša Strašanka, je pa edina med njimi, ki je prav v soboto dopolnila devetdeset let. Čili devetdesetletnici smo se na čestitki pridružili članoma krajevne organizacije Rdečega križa, ki sta povedala, da je v Stražišču kar enajst ljudi starejših od devetdeset let. Najstarejši Janez Kem-perle jih ima 96, med ženskami pa s 95 leti vodi Marija Križnar. Anka Šket je na vratih svoje sobe v soboto zjutraj dobila velik "plakat", na katerem ji je vnukinja Tina, najmlajša med osmimi vnuki, povedala, da jo ima rada. Skromna, a topla Čestitka, ji je polepšala dan. Sicer pa pri njin praznujejo godove. Sama goduje na sveto Ano, torej v petek, ko ji bodo prišli voščit domači, je povedala. Izhaja iz kroparske družine. Oče je bil kovač, mati te gospodinjila. In rojevala; :ar šestnajstkrat. Zrasli so takorekoč ob polenti in žgan-cih, vendar siti in oblečeni. "Leta 1932 smo se preselili v Stražišče. Zaposlila sem se v Jugobruni, po poroki z Nan-detom pa sem ostala doma, pri otrocih. Takrat še ni bilo vrtcev. Najprej smo živeli pr' Jok' na Laborah, potem pa trideset let pr' Arnež' na Gorenji Savi. Zdaj sem že 28 let pri hčerki Zdravki v Stražišču." V hiši so tri generacije žensk; Anka, hčerka Zdrav-ka, ki je tako kot mama prezgodaj ovdovela, in Zdravkina najmlajša hči Tina, ki je tudi (še) sama. Razen Zdravke ima Anka še hčer Anico, ki je poročena v Čirčah, sin Nande pa Živi v Krškem. Rad še vrača v rodno Stražišče in k mami. Gospodinji še vedno najstarejša. "Kuhanje mi ni odveč, le v trgovino morajo drugi. Noge me dajejo, drugače pa se dobro počutim," pravi Anka Šket. Še na mnoga zdrava leta! Wk Cerkvene strehe za trideset hiš - Župnijska cerkev sv. ^L#l v Stražišču je bila po načrtih arhitekta Gregorja "^jf sezidana v 18. stoletju. Pred dvanajstimi leti so streh0' ie po besedah župnika Cirila Brgleza za trideset stanov*^ hiš, na novo prelat ali, zdaj pa je "odpovedal" tu* bobrovec V začetku meseca so strešnike zamenjali z a a$ Okrog šestdeset mož je delalo tri tedne, saj jim je vnie*0 " dež. Stroške za novo kritino bodo poravnali verniki.^/ Matevž Oman, ljubiteljski zbiratelj in k^Jv Krona bo Zgodovina Straži^ Z darilno listino iz leta 1002 je Henrik II. podaril Stra% svet med Lipnico, Savo m Soro loškemu freism*. ^ gospostvu. "Tlsočletnica ie enkratna priložnost. Sam >" prispeval zbornik Zgodovina Stražišča." . / Matevž Oman zase pravi, da je ljubiteljski zbiratelj ^ stražiški kronist. Ne piše kronike dogodkov, ampak ^ kar priča o Stražišču in njegovih ljudeh. Piše tudi pnk»° ^ brošure, denimo, o športu, rokometu, gasilstvu, pnhodnj« j ko bo 20. obletnica prijateljev Jošta, namerava obdelati J° ^ naj bi bila hkrati tudi vaja za Zgodovino Stražišča, s kate j bi okronal svoje letopisno poslanstvo. V načrtu ^.^d učbenik izrazov v stražiškem narečju, ki bi ga rad a ^ šolarjem. Ti v tretjem in četrtem razredu, ko spoznavajo ^ kraj in sitarsko obrt, prihajajo v njegov podstrešni . poslušat in gledat, kako so živeli in delali njihovi Pte"nlb0el Stražišče se ponaša z v U tarsV dediščino domače si ki je po drugi vojni p0^ zanesljivo začela umirati^ 1952, denimo, je sitarsko J ka zadruga sodelovala o* j enjskem sejmu. "Tudi my oče, mati in teta so se «* sitarstvom. Dajalo jim J* Borno življenje sitarijv bilo tako že od otrošt]'J Ko sem kot študent s°de'„pi'' Loškim muzeiem. sem muzejem, —-strokovni sestavek o Sl ^ Nekako hkrati me Je .ff|o *5 zbirateljska strast. Ljudje, kar je bilo starega, a smetišče, pokuriti. J^n sem rešiti, kar so mi p«* an< V podstrešni sobi >^jv|ji hiše so spravljena pričevanja o dveh, treh stoletjm^ti,,; Strašanov. Številna orodja, stare fotografije, p skromne opreme hiš. Veliko jih je še spravljenih PiL^cJ^ ker je soba pretesna. Z veseljem bi jih Matevž odstopi1 ^efi^ šempetrski graščini, da bi postali dostopni vsem. Po nJ^tr^ v grad sodilo celotno sitarstvo, tudi iz Loškega muzeja« se bilo le pametno dogovoriti. bližaj0^'* Z velikim pričakovanjem Matevž Oman govori o "-^jti l\ uradni tisočletnici svojega kraja. "Skoda bi 10 b'10 P° \o0'a enkratno proslavo, prireditve bi se lahko odvijale ^Itfftfi* leto. S pripravami pa je treba začeti takoj, zlasti tu t^0ttn finančno plat. Sam sem pripravljen prevzeti ^ajo p<>% Zgodovina Stražišča. Režiser Božo Spraic bi }at*n9 1*1 dokumentarni film, Andrej Šifrer spesnil kakšno ^jUt^ Stašanov, Pavel Lužan napisal igro v stražiškem ^.^j kateri bi igrala Bernarda in Tine Oman, svoja Pr^"mo^eht lahko imeli priznani stražiški športniki, kot alpinist 1» ^ in maratonec Dušan Mravlje, kulturne prireditve o vrstile vse leto... HrušifJ Gorenjski glas na To soboto, 27. julija, bo Gorenjski glas na obisku » ^ J ■ šici pri Jesenicah. Ekipa Gorenjskega glasa se bo °J gjan^ ure mudila pred trgovino na Hrušici in prisluhnila * ki bodo imeli priložnost, da nam predstavijo svw dobrem in slabem. Vse pobude, pohvale in pnto gig zabeležili in jih objavili v torkovi številki Gorenjs*^ # Vsem, ki bodo prišli in bodo imeli v roki bomo podelili lepa darila: majice in kape Gorenj«j. lahko se boste naročili na časopis ali nam oddali rr 41 „ovo K-nettj »kali m isa jfc* JBČINA RADOVLJICA 2UPAN 1$ $ OBVESTILO ^misija za kmetijstvo občine Radovljica obvešča kmete iz ^brnočja radovljiške občine, da bo sofinancirala izboljšave •^etijskih zemljišč in sicer: " °dstranjevanje skal samic, * odstranjevanje grabelj, I zasip manjših kotanj, * fuvanje panjev, * '*kop kanalov za odvod vode ipd. [presenti morajo nameravana dela pisno prijaviti pri ^etijsko svetovalni službi občine Radovljica na sedežu SAVA Lesce, Rožna dolina 50, kjer bodo dobili tudi vse j^drobnejše informacije. financirani del sredstev bo nakazan po predhodnem °9'edu in odobritvi komisije. 2. Jjomisija za kmetijstvo občine Radovljica obvešča kmete, * zbira vloge za sofinanciranje obresti od kreditov za "•^eče namene: gradnje in adaptacije hlevov, 1*a nakup kmetijske mehanizacije, I *a nakup kmetijskih zemljišč, * *a razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, J sicer za tiste namene, za katere kmetje niso bili upravičeni 00 regresa iz republiških sredstev. za odobritev regresa od obresti je treba priložiti kopijo Jjaditne pogodbe, izračun realnih obresti za leto 1996 in s,6viiko žiro računa vlagatelja. !''°9e lahko pošljete na naslov: Občina Radovljica, Komisija ^ kmetijstvo ali jih oddate Kmetijsko svetovalni službi. ŽUPAN Vladimir ČERNE, dipl. ing. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SREDNJA DOBRAVA 4245 KROPA objavlja JAVNI RAZPIS za obnovo zidu okoli pokopališča, ki vsebuje: odstranitev starega ometa, ostrešja, nazidava in novo prekritje. Interesenti naj oddajo pisne ponude na zgornji naslov do 15. 8. 1996, ogled je možen od 7. do 15. ure. Vse informacije dobite po tel.: 064/736-275 po 7. 8. 1996. GORENJSKA TELEVIZIJA -TV Kranj vsak dan od 19.00 do 23.00 uro ob nodoljoh od 9.00 do 14.00 uro Del. čas: pon. - pet. od 9. do 13. um BRDO PRI KRANJU SAVNA AEROBIKA „ O sobota od 16. do 21. ure nedelja od 18. do 21. ura FITNES POWER WALK ytoznietikMff Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka letence 4« <© 064/46-369 ped I kura iti Bi P A Í f 0 Na Podlagi 30. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna za "' ii Škofja Loka (Ur. list RS, šte^ Loka, Železniki, Gorenja vas §ysPeševanje zaposlovanja v drobnem gospodarstvu v občini škofja Loka (Ur. list RS, štev pj?. 20/92, 34/92 in 52/92) objavljajo župani občin Škofja l oliane in žiri RAZPIS SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE MALEMU GOSPODARSTVU sr^kčinskih proračunov za leto 1996 se za subvencioniranje realne obrestne mere razpisujejo °fi %v vrednosti 5.000.000,00 SIT, s tem, da nameni občina Škofja Loka 3.000.000,00 SIT, 80n níLZelezniki 600.000,00 SIT, občina Gorenja vas - Poljane 600.000,00 SIT in občina Žiri ^•000,00 SIT. v ü ^Part^^3 so namenJena za subvencioniranje realne obrestne mere za dolgoročna posojila, ki bo ruJ? v P'acilo v letu 1996, z najvišjo realno obrestno mero 13 %. Subvencija obrestne mere ao višine 5 odstotnih točk. 3. iua ^ razpis se lahko prijavijo: Šte\? i ma,e9a gospodarstva po določilih Zakona o razvoju malega gospodarstva (Ur. list RS v Tli 18/91) s sedežem dejavnosti v občini Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Žiri in - oh? • ? določili Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS štev. 30/93); oro ani' k' so pri Pristojnem sodišču vložili vlogo za vpis družbe v sodni register oz. pri »ojS?nH za Javne prihodke vlogo za priglasitev za samostojnega podjetnika posameznika; dn^í11' ki živijo na gorsko višinskem območju občin in bodo svojo dejavnost opravljali kot MOPolnilno dejavnost na kmetiji. **Posion£st pri dodelitvi subvencije imajo prosilci, ki so v zadnjem letu povečali število *'enih delavcev. J rosilec mora poleg vloge predložiti še naslednjo dokumentacijo: ».Polnjen obrazec, ki se dobi na posamezni občini in Upravni enoti škofja Loka, 'pSKi?9 15( soba 15: uocjDo z banko o dodelitvi dolgoročenga posojila in amortizacijski načrt z izračunom *Cnírestne mere; - aam Prosilec ni pridobil subvencije za isti kredit na republiški ravni; obstojni podjetniki predložijo potrdilo o poravnanih davkih in vpisu v register s.p., pravne aeoe pa obrazce BON 2; ka^M 28 Pridobitev sredstev z ustrezno dokumentacijo vlože prosilci na Upravni enoti Škofja • cestni trg 15, do 30. septembra 1996. D^dloa°i!^itv' sredstev za subvencioniranje obrestnih mer bodo odločali župani občin * Pristojnih občinskih organov do višine razpisanih sredstev. na f>oi?ne informacije se dobijo na Upravni enoti Škofja Loka, Mestni trg 15, ^nta. ga. Kocman in na sedežih občin. telefon 624-190, ŽUPANI OBČIN: Škofja Loka: Igor Draksler Železniki: Alojzij Čutar Gorenja vas - Poljane: Jožef Bogataj Žiri: Bojan Starman ISKRA INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV d.d. Kranj, Savska Loka 4 SKLIC 2. SESTANKA PODPISNIKOV DELNIŠKEGA SPORAZUMA Na podlagi 8. in 14. člena delniškega sporazuma delniške družbe ISKRA Industrija sestavnih delov d.d., Kranj, Savska Loka 4, sklicujem 2. sestanek podpisnikov delniškega sporazuma iskra industrija sestavnih delov d.d., ki bo v sredo, 21. avgusta 1996, ob 13. uri v prostorih Iskre Kibernetike Delavske restavracije, Kranj, Savska Loka 1 (II. nadstropje). DNEVNI RED: 1. Otvoritev sestanka in izvolitev zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika, verifikacijske komisije in komisije za izvedbo glasovanja 2. Obravnava gradiva, ki bo na dnevnem redu skupščine delniške družbe dne 5. septembra 1996 In glasovanje o posameznih točkah dnevnega reda skupščine delniške družbe 3. Izvolitev treh zastopnikov podpisnikov delniškega sporazuma za zastopanje na skupščini delniške družbe 5. septembra 1996 4. Sklep o odprtju prodajnega mesta in sprejem pravil o trgovanju z delnicami med podpisniki delniškega sporazuma ter potrditev borzne hiše 5. Vprašanja in pobude delničarjev Udeležba na sestanku Pravico do udeležbe na sestanku imajo delničarji, podpisniki delniškega sporazuma, ki so najkasneje 15 dni pred sestankom vpisani v delniško knjigo kot lastniki delnic iz 2. točke tega sporazuma, njihovi pooblaščenci oziroma zastopniki. Navodila za glasovanje Vsaka delnica predstavlja en glas. Pooblaščenec oziroma zastopnik mora pred vstopom v dvorano predložiti pisno pooblastilo z imenom In priimkom, naslovom ter rojstnim datumom pooblaščenca oziroma zastopnika, številom glasov, krajem, datumom in podpisom pooblastitelja oziroma zastopanega. Gradivo Gradivo, ki se obravnava med podpisniki delniškega sporazuma, je na vpogled pri vodji delniškega sporazuma, v finančni službi na sedežu delniške družbe vsak delovni dan od 11. do 13. ure od 1.8. 1996 dalje. Gradivo za dnevni red s predlogi skupščinskih sklepov, o katerih bo odločala skupščina, je na vpogled na mestu, ki ga določa sklic skupščine delniške družbe. Opozorila Udeležence sestanka vabim, da se prijavijo, dvignejo glasovnice na dan sestanka od 12.15 do 12.30 ure v prostorih, kjer bo potekal sestanek. če sestanek ob uri sklica ne bo sklepčen, bo ponovni sestanek v četrtek, 22. avgusta 1996, ob 13. uri na istem mestu. V skladu z 11. členom delniškega sporazuma v drugem sklicu udeleženci sprejemajo sklepe ne glede na prisotnost. Vabljeni! Vodja delniškega sporazuma Bogdan Sajovic ISKRA Industrija sestavnih delov d.d. Savska Loka 4 4000 Kranj Na podlagi določil Zakona o gospodarskih družbah in Statuta družbe Iskra Industrija sestavnih delov d.d. Kranj, Savska Loka 4, sklicujem 2. SKUPŠČINO delniške družbe ISKRA INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV d.d., KRANJ ki bo v četrtek, 5. 9. 1996, ob 12. uri v sejni sobi na sedežu družbe v Kranju, Savska Loka 4. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine Iskra ISD d.d., ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine. Predlog sklepa: - Skupščina izvoli predsednika, verifikacijsko komisijo in zapisnikarja ter imenuje notarja za sestavo notarskega zapisnika. 2. Letno poročilo o poslovanju družbe za leto 1995. Predlog sklepa: - Sprejme se letno poročilo o poslovanju za leto 1995 3. Predlog delitve čistega dobička za leto 1995. Predlog sklepa: - Sprejme se predlagana delitev čistega dobička za leto 1995 v višini 146.114.000 SIT. 4. Imenovanje revizorja za leto 1996. Predlog sklepa: - Za revizijo poslovanja družbe za leto 1996 se imenuje revizijsko hišo P & S iz Ljubljane. Gradivo Gradivo za skupščino s predlogi sklepov je delničarjem na vpogled na sedežu družbe - tajništvo družbe Iskra Industrija sestavnih delov d.d., Kranj, Savska Loka 4, vse delovne dneve od 10. do 12. ure v času od 2. 8. do 3. 9. 1996. Nasprotni predlogi delničarjev so lahko le pisni, razumnoutemeljeni in vloženi v sedmih (7) dneh po objavi tega sklica na sedež družbe. Udeležba na skupščini: Skupščine se lahko udeležijo delničarji navadnih delnic A, B, C in D, njihovi pooblaščenci, zastopniki, pooblaščenci udeležencev notranjega odkupa, če najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine pisno prijavijo upravi družbe svojo udeležbo na skupščini. Pooblaščenci morajo prijavi za udeležbo predložiti tudi pisno pooblastilo. Udeležba na skupščini je pogojena s predložitivijo potrdila o delnicah oz. začasnic pri vstopu v sejno sobo. Vsaka delnica daje delničarjem en glas. Uprava družbe in člasni NS se lahko udeležijo skupščine tudi, če niso delničarji. Navodilo za glasovanje V vseh točkah dnevnega reda je glasovanje javno. Sklepe sprejmejo delničarji z navadno večino glasov. Vsi delničarji navadnih delnic oznake A, B, C in D imajo 388.666 glasov. Glasovanje je osebno, po pooblaščencu ali zastopniku na podlagi glasovnic, ki jih sprejme ob vstopu v prostor, kjer bo skupščina. Pooblastilo mora biti pisno. Opozorilo Sejna soba bo odprta 30 minut pred začetkom zasedanja skupščine. Če skupščina ob uri sklica ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne, t.j. 5. 9. 1996, ob 13. uri v istem prostoru. Skupščina bo tokrat veljavno odločala neglede na višino zastopanega kapitala. V Kranju, 10. 7. 1996 ISKRA INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV d.d., KRANJ UPRAVA DRUŽBE KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta pregledna razstava slik Ljuba Ravnikarja z naslovom Krajine. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikarka Mira Narobe. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja akad. slikar Albin Polajnar. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del udeležencev XVII. planinske slikarske kolonije Vrata 96. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji razstavlja risbe in slike Jože Vogelnik. VRBA - Prešernova hiša je odprta od torka do petka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. BLED - V galeriji Vile Nana je na ogled razstava slikarjev hlebinske šole - Josipa Generaliča, Marjana Napana in drugih ter slovenskih slikarjev Jožeta Peternel-ja-Mauserja in Konrada Peternelja- Slovenca.V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafike slikar Lojze Spacal. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik so na ogled slike akad. slikarja Ferda Mayerja. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstav aČebela ljudemN Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. V galeriji Pasaža Radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica '96. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja razstavlja slikar Metod Bohinc. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani Združenja umetnikov Škofja Loka. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Peter Jovanovič risbe na temo pesmi Toneta Pavčka Goličave. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 30-letnici Folklorne skupine Karavanke in razstava Etno Lom 96, dela otroške likovne kolonije.V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo člani-Društva šaleških likovnikov iz Velenja. MENGEŠ - V galeriji Mežnarija so na ogled slike baročnega slikarja Franca Jelovška (1700-1764). LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure na ogled razstava Slovenci v 20. stoletju. KONCERT ORKESTRA CARNIUM Kranj • Letošnji poletni koncert komornega orkestra Carnium pod dirigentskim vodstvom prof. dr. Petra Škrjanca, ki je bil v župnijski cerkvi v Kranju, je navdušil poslušalce tako po izvajalski kot tudi programski strani. V dosedanjih sporedih komornega orkestra Carnium so bila v veliki večini dela baročnih skladateljev. Dirigent prof. Peter Škrjanec in orkester pa sta to pot posegla, z izjemo Mozartovega Divertimenta, po sodobni glasbeni tvornosti. Na programu navedena dela imajo vendar nek skupni imenovalec v bogastvu idej, ritmov in melosa ljudske glasbene ustvarjalnosti (v delih B. Brittna in B. Bartoka). Kompozicija C. Debussy-ja pa predstavlja prav posrečen prehod k sodobni glasbi. Mozartov Divertimento v D duru je orkester Carnium izvedel lahkotno in igrivo v obeh hitrih stavkih, Andante pa spevno in je odražal optimizem in vedrino. Orkester je izvedel tudi Dva plesa za harfo in godala C. Debeussyja. V obeh izvajanih plesih je zaslediti senzibilno in pikantno ritmiko, slikanje melanholije in sanj, prefinjen smisel za prirodo ter izraz. Solistka je bila Bronka Prinčič, ki je tudi soloharfistka ljubljanske opere. Dirigent prof. Peter Škrjanec predstavlja na koncertih komornega orkestra Carnium tudi instrumente, ki se (pre)redko pojavljajo na slovenskih koncertnih odrih. Poleg tega pa je harfa tipični instrument impresionizma. Solistka Bronka Prinčič ie svoj glasbeni del izvedla z dovršeno tehniko in muzi kalnostjo. Dirigent je z vajeno roko podredil orkestrovo zvočnost zvočnim možnostim nežne harfe in v znatni meri pripomogel k odlični interpretaciji obeh plesov. Preprosto simfonijo B. Brittna, ki je eno njegovih zgodnjih del, prežema preprosta ljudska motivika (zlasti prvi stavek). To moderno delo je orkester interpretiral z odlično preprostostjo. Poseben odnos do ljudske glasbe je imel madžarski skladatelj B. Bartok, ki je preučeval in zbiral ljudske pesmi Madžarov in tudi njihovih sosedov. Ta melos je potem uporabljal v svojih delih. Kljub nekoliko kompliciranem, modernem izrazu so predstavljali romunski plesi B. Bartoka višek večera komornega orkestra Carnium. V godalni orkester so se vključili še klarinet in dve flavti. V drugem plesu Braul je klarinetist lepo komorno zaigral svoj solo, prav tako flavti v tretjem plesu Pe loc in naposled v četrtem plesu Buciumeana koncertni mojster orkestra. Spontan aplavz, ki je ob koncu koncerta izzval ponovitev zadnjih plesov, je vsekakor priznanje orkestru in njegovemu dirigentu. Komorni orkester Carnium in dirigent sta s tem programom predstavila sodobno glasbo na izredno razumljiv in sprejemljiv način. Koncert sam ie bil na visokem profesionalnem nivoju. Duša vsega glasbenega dogajanja pa je bil izredno muzikalni dirigent Peter Škrjanec. Vodil je orkester od Mozarta do Bartoka v stalni rasti napetosti in zanimanja poslušalcev. Matija Tercelj 4. Triglavski slikarsko kiparski tabor GORSKA POKRAJINA V RAZLIČNIH PODOBAH Pokljuka - Priložnostna razstava najzanimivejših del nastalih na letošnjem slikarsko kiparskem taboru je bila f# odprta le štiri dni, vendar pa bo poslej skupaj z deli nastalimi v prejšnjih treh kolonijah na ogled v Triglavski g^^L prostorih Vadbenega centra Slovenske vojske na Rudnem polju. Razstavo je odprl dr. Janez Dular, minister za kuP ki je podelil tudi Jocova priznanja. Prav res bi se bilo treba vprašati, kaj je tako privlačnega na likovni koloniji, ki jo že četrto leto zapored pripravlja organizacijski komite spominskega pohoda na Triglav. Letos je tema, pravzaprav več tem o Triglavu oziroma gorski pokrajini, privabila na Pokljuko in tudi višje kar 97 likovnikov, med njimi več kot tretjino akademskih slikarjev oziroma lakih, ki jim je umetnost poklic. Največ jih je bilo iz Slovenije, pa tudi iz prostora Alpe Jadran. Na to vprašanje je na otvoritvi priložnostne razstave ob zaključku slikarsko kiparskega tabora v Šport hotelu odgovarjal tudi umetnostni zgodovinar Damir Glo-bočnik, član letošnje strokovne žirije. Ob ocenje- vanju letošnjega tabora je še posebej poudaril, da Pokljuka s svojimi smrekovimi gozdovi, planinami in stanovi, pogledi na Julijce nudi vrsto zanimivih detajlov iz rastlinskega sveta, celo narodne mitologije. "Najpomembnejši dosežek te likovne prireditve pa je vsekakor obuditev zanimanja za krajinsko slikarstvo sploh," meni Damir Globočnik. Da je tako slikovita in dramatična narava vsekakor izjemen slikarski navdih, je v svojem nagovoru omenil tudi minister za kulturo, ki je pohvalil organizatorje te prireditve in ji napovedal še lepo prihodnost. Udeleženci letošnje likovne prireditve so ustvarjali v risbi, akvarelu, pastelu, gvašu, akri- Slikar Zmago Jeraj, dobitnik Jocovega priznanja z zlatim listom, je na letošnji likovni koloniji naslikal povsem drugačno sliko kot na prejšnji. Zakaj takšna sprememba v stilu? "Predvsem gre za precejšnjo časovno razliko med obema slikama. Lanska predstavlja Triglav oziroma gorsko pokrajino, je nastala v mojem takoimenovanem 'sivem' obdobju, ko sem bolj poudarjal razlike med posameznimi stvarmi. Pri gorskem motivu na lanski sliki sem to lahko še posebej izrazito poudaril in ustx'aril zanimivo likovno 'dramaturgijo'. Letos seveda nisem hotel ustvariti slike, ki bi imela značilen jerajevski slog. Zato sem namesto izrazite likovne redukcije, značilne za moje prejšnje ustvarjanje, raje posegel po bogati barvni orkestraciji, kar se, upam, opazi tudina moji najnovejši sliki. Kaj predstavlja moja slika? Organizator jo je sicer naslovil s Triglavski park, sam pa navadno naslovov ne izbiram, ne zdijo se mi potrebni. Če se o neki temi izrazim ie likovno, potem ne potrebuje še kakšne literarne oznake. Nočem literarizirati, običajno puščam svoje slike 'nekrščene'. Če pa že kdaj, potem je to izključno v dokumentarne namene. V čem je razlika med ateljejskim delom in ustvarjanjem v likovni koloniji? V določeni meri se je treba prilagoditi: ne zanima me slikanje narave, pač pa si prizadevam v določenem okolju najti vtise, spodbude, na podlagi tega potem izdelam svoje likovno videnje. Kaj trenutno delam? Kot veste, se ukvarjam tudi s fotografijo. Pred kratim sem oddal fotografije za katalog pregledne razstave mask, ki bo septembra letos v Mariboru. Na razstavi bodo fotografije na temo mask iz daljšega, skoraj obdobja tridesetih let, to je od leta 1966 do letos. Kje trenutno razstavljam? Ena mojih risb potuje z razstavo v organizaciji ljubljanske Mestne galerije po Juini Ameriki, v Ljutomeru sodelujem na razstavi nagrajencev Likovnega društva Maribor, na razstavo skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi slikarji v Franciji pa zaradi preobilice dela nisem utegnil poslati svojega dela." KITAJSKI PAPIRNATI ZMAJI Ljubljana - V Slovenskem etnografskem muzeju v četrtek, 25. julija, ob 19. uri odpirajo razstavo Kitajski papirnati zmaji. Razstava sodi v okvir mednarodnega kulturnega sodelovanja med Kitajsko in Slovenijo, razstavo pa je posredovala Kitajska agencija za mednarodne razstave iz Pekinga. Razstavni prostor je za tokratno prireditev odstopil Narodni muzej, saj je v Etnografskem prostoru trenutno druga razstava. Kitajski papirnati zmaji so v Slovenskem etnografskem muzeju po mnogih letih prva razstava, ki bo znova približala delček kulture z druge celine. Razstavni prostori v gradu Goričane, kjer so bile običajno te predstavitve, je namreč že nekaj let zaprt. Obiskovalci bodo v atriju Narodnega muzeja tja do 8. avgusta lahko občudovali 182 zmajev različnih velikosti, oblik in motivov vzetih iz vsakdanjega življenja in kitajske mitologije. Kitajska je kot se ve pradomovina papirnatega zmaja, ki velja za okoli dva tisoč petsto let star kitajski izum. Sprva je bila njegova uporabnost vojaška - prenašal je sporočila. Poznamo več vrst zmajev, kot so pekinški, tianjinski več metrov dolgi ali tako majhni, da gredo v pisemsko ovojnico, zmaji iz Weifanga, iz Nantonga in drugi. Vsem pa je skupno to, da v sebi združujejo znanost, umetnost, lepoto in uporabnost. Razstavo bodo spremljale tudi delavnice in predavanja. Od torka do sobote dopoldne in popoldne, v nedeljo pa dopoldne bodo učili zmaje izdelovati in spuščati kitajski strokovnjaki. Za vse, ki bi radi spoznali tehniko slikanja s tušem, na svilo ali se naučili kitajske pisave, bo delavnico vodila slikarka Wang Huiqin. Ob torkih in petkih pa se bo mogoče spoznati z umetelnim rezljanjem zelenjave s pomočjo kitajskega kuharja. Od petka, 26. julija, do torka, 6. avgusta pa bo tudi šest predavanj z diapozitivi. • L.M. Dore Peljhan je za svojo leseno plastiko Krava tudi p"r priznanje z zlatim listom. f "Lani sem tako kot večina M° nikov, ki se prvič znajde v triS'% kem pogorju, vzel platno in cof ter slikal pokrajino v olju. Jfe sem izbral kiparjenje. OdloČi > se, da bo moj izdelek imel neko uporabnost. Poskušal 5 ^ doseči oboje - dobro obli*0* izdelek iz hrasta, ki bo V° ^ imel še praktično plat. LeS .> skulptura je v bistvu miza< katero bo otrokom in zabavno sedeti, saj ima vse 1 bute, po kateri jo bo vs9> prepoznal tudi kot kravo. W D še nima, morda ga dobi ' kasneje. Sicer pa sem skw Polei ha Se, ^ p« V»ali Jorab Vis > xi ?kole —j ~. ----- pa — posvetil petdesetletnici jeseniškega Dolika, o čemer Vn.,$ " n, da oo otrokom v veselje, saj s\' J, te 'mize' lahko tudi premikajo. Najverjetneje bo njen f M gravura na skulpturi. Mislim, da prostor pri brunarici na Rudnem polju. Koliko razstav sem imel letos? Kar nekaj jih je bilo, V.f-1BV Avsenik, pa v Doliku sem ob svojem jubileju predstavil ^ svojega slikarstva. Triglavskega slikarsko kiparskega ta^ai0fif se udeleiil doslej dvakrat, izredno lepo je, tudi vzdušje v k° je izredno. Pridem tudi naslednje leto, zagotovo." lu, olju, kiparili v lesu, kamnu in kombiniranih tehnikah. Žirija vsekakor ni imela lahkega dela, saj je morala izmed okoli 300 nastalih del odbrati za tradicionalna priznanja le nekaj najzanimivejših in najboljših. Prav zaradi množine ustvarjalcev so letos tudi povečali seznam priznanj. Najvišje priznanje, Jocovo priznanje z zlatim listom sta prejela akad. slikar Zmago Jeraj in Dore Peljhan. "V štirih taborih je doslej nastalo skoraj 540 likovnih del, od katerih jih je v lasti organizatorja Triglavske galerije 270," je na otvoritvi razstave povedal Franc Šmit, sopred-sednik organizacijskega komiteja. "Ta fond odpira nešteto različnih možnosti od vitve ene ali dveh stJL· galerij, gostovanja z obij* mi razstavami po Slov^ opremljanje nekaterih pr*j ov Slovenske vojske in dnJjj| V sodelovanju s časopis«0 J Gorenjski glas pa sedof j, jamo, da podarimo nc^ji kovnih del za humanimi namene. Prvo sliko M namen smo že odbrali. t0J slika akad. slikarja H^T Marchla." . J Priznanja za svoja Hjjj3 dela so prejeli tudi: r 7 Oblak, Wang Huiqin, JJJ Ravnik, Vesna ŽakoJft Franc Cegnar, Marjan Mai Nenad Vukobrat in V« Meh. • Lea Mencinger* Una Doki Ljubo Ravnikar: KRAJINE [tinte S ^al t>I foko % Jbl02] ¥r, So Odstr Pito N>, J* i; s* » Kranj • V Galeriji Prešernove hiše v Kranju je to septembra na ogled pregledna razstava likovnih del j pf kega slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). Po dvema letoma, ko so bila predstavljane slikarjeva zgo f9tst* je Gorenjski muzej tokrat pripravil pregledno jnpet^ pretežno iz del nastalih v povojnem obdobju. Med ^jfcíío setimi slikami (vsa je za razstavo posodila K* 0|j. ' ^ družina) prevladujejo akvareli, nekaj pa je tu rnos<» akvarelu je umetnik namenjal svojo poglavitno PoZ« vitiK"^ v spremnem katalogu dr. Cene Avguštin. "Pomen j ^ . vega akvarela ni samo v likovni moči ustvarjenih "tafli0*'J|i tudi v njihovi dokumentarni vrednosti. Ta dokunjen ^ ^ ne obsega samo duha, preobrazb ter prizadevanj oo > ^e\» je slikar živel, temveč tudi vsakdanje življenje elove_ ^.pj in še posebej kmeta, njegov dom in okolje, v katefen» ^ofiPj števila slikovitih vaških in mestnih ambientov, ki J,hAaIiili Py Ravnikar, danes izginja, morda jih jutri ne bo več, on ^ . bodo skupaj z ostalim gradivom v Ravnikarjcvero ^ptj umetniško dognan zapis in pomemben vir za prj*r^gd^ dobe, določene kulture in ne v najmanjši meri tudi p velikega človeka in umetnika". • L.M. fioi S** JH Sh ?ostc Si % *%o *Paz ?% s lenji ultimi v4 nsK V* Sil** el P >lStí K les*. > rt 4 ital"1.1 lVcoJ Poskusimo ^ še mi P°letna Jeleni avna juha Jjï i grahove zelenjavne ■Je> 1 skodelica mladega Çttenega graha, lovorov ó *0 g masla, 1 peteršiljeva JWna in listi, 2 paradižnika ZJ50 S bučk, 1/2 cvetoče, Pehtran, mleti muškatni to> 6 llic kuhane pšenice ali ™ oli testenin ^ah v strokih operemo in Zelenjave je na pretek Hj^nio. Lupine kuhamo 15 ^a°un jih odcedimo, vodo pa r'^erno. Izluščen grah küha-Tv isti vodi 15 minut. Jj* maslu 5 minut pražimo JJfoleščke narezano korenje, JJockice narezano peteršilje-v k°renino, olupljen in nare-2fP*radižnik ali bučke in na yítove razdeljeno cvetačo. J skupaj stresemo h grahu po, začinimo in kuhamo še L^inut. Dodmo kuhano ^ico, riž ali testenine. *fadižnikova juha timijanom J!°de, 4 veliki paradižniki, 1 ™»ca svežega timijana, zeleni- pol' ni listi, bel poper v zrnju, sol, 1 žlica masla, 2 žlici črne moke, 1 žlica sojine omake, 1 žlička sladkorja, 1 dl kisle smetane Zavremo liter vode z nekaj zrni belega popra in z vejico timijana. Timijan odstranimo. Zelo zrele paradižnike po- t>arimo z vrelo vodo, da jih aže olupimo. Narezane zmel-jemo v mešalniku in vlijemo v vodo. Po želji precedimo. Iz masla in moke napravimo masleno kroglico, s katero juho zgostimo. Kuhamo 5 Sladica za danes Pita iz iagodičja 20 dag moke, 15 dag masla, 10 dag sladkorja, 1 jajce Nadev: jagode, maline, ribez, pf borovnice, gozdne jagode kbk10*' ribezov žele ali sladkorni sirup, v katerem smo Tff nekaj jagodičja JJ^Pravimo krhko testo: maslo penasto umešamo, dodamo Hj?}enjak in sladkor, dobro zmešamo, nazadnje dodamo še ^ *o m sneg iz beljaka. Krhko testo naj v hladilniku vsaj pol u .Počiva. (Če ga tesno pokrijemo s papirjem ali alu folijo, 0Lj o počaka do naslednjega dne.) Testo zvaljamo in z njim Paí? or^°8e^ namazan model za pite. Na testo položimo dam nanJ °-amo sun ^ol, da se me{* Pe^° testó ne napihne, rv !«o v pečico in pri 180 stopinjah C zlatorumeno zapečemo. Ranimo fižol" J"0 obložimo s gnanim sad-itLln J° prema-{3° z razreden vročim ri-J^itn Želejem »a<£- Prelijemo s >m sladkor-bi^sirupom.Če ,: na pno položi- PeJadJe že pred sad0' bi nežno minut, po želji sladkamo, začinimo s sojino omako, primašamo smetano in ponudimo. Zlate bučke 4 bučke, 1 jajce, 100 g moke, 1 kozarec piva, sol, poper, olje za cvrenje Bučke operemo, osušimo in po dolgem narežemo na paličice, debele kakor prst. V skledo stresemo moko, dodamo rumenjake in 1 žlico olja. Žvrkljamo in počasi priliva-mo pivo. Ko je testo poltekoče in gladko, ga solimo, popramo in primešamo sneg iz beljakov. Narezane bučke omočimo v testo in jih tako pustimo kakšno minuto. Z vilicami jih pobiramo in dajemo v razgreto olje. Ko so zlatorumeno zapečene, jih z luknjasto lo-patko pobiramo ter polagamo na krožnik, pogrnjen s papirnato servieto. Krompir z dišavnicami 600 g krompirja, šop zelišč (peteršilj, drobnjak, bazilika, majaron, pehtran), 100 g maščobe, sol Krompir olupimo, narežemo na krhlje in skuhamo. Odcejenega stresemo v kožico na maščobo in sesekljana zelišča. Mešamo nad ognjem 5 minut. Krompir na maslu 800 g krompirja, 150 g masla ali margarine, 1/2 kozarca suhega belega vina, sol, poper Krompir olupimo in narežemo na enakomerne kocke, velike za dober oreh.Damo jih v slan krop in kuhamo samo dve minuti. Odcejen krompir stresemo v široko ponev, v kateri smo razpustili maslo. Nad živahnim ognjem ga mešamo z lopatko, in ko je skoraj kuhan, prilijemo vino, solimo, popramo in kuhamo do mehkega. Tako pripravljen krompir je zlatorumeno zapečen in bleščeč. Postrežemo vročega z vsemi vrstami mesnih jedi. Z mesom nadete kolerabice 8 mladih kolerabic, 300 g mešanega mletega mesa, pol zemlje, 1 jajce, sol, poper, česen, voda ali juha, 2 žlici kisle smetane, 1 žlička moke, jušna kocka Mlade kolerabice tanko olupimo in izdolbemo, napolnimo z mesnim nadevom, postavimo v kožico, v katero nalijemo za 3 prste visoko vroče vode ali juhe, dodamo še izdolbeno meso kolerabice in kuhamo do mehkega. Zdrave mlade liste kolerabice odtrgamo od peclja, jih posebej skuhamo v slanem kropu in sesekljamo. Kuhane izdolbene dele kolerabic pretlačimo in jih z zelenjem vred damo v omako, ki jo zgostimo s podmetom iz kisle smetane in moke. Ta mesec na vrtu Letna rez češenj je potrebna takoj po obiranju. Pri nji nastale rane drevo še toliko zaceli, da ne nastanejo poškodbe zaradi mraza. S tem preprečujemo tudi smolika-vost. Kdor mora na orehih odrezati kakšno vejo, naj to stori julija. Orehov ne obrezujemo radi, večinoma tudi ni potrebno. Zimske rezi nikakor ne prenesejo in bi se zradi h y f 'h ZDRAVNIK SVETUJE (zo) Piše: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič. MOŽGANSKA KAP III. Zdravljenje c,0n?a"'i® 2 možgansko kapjo lahko zdravimo °*o/JÏ, v boln^nici. Zdravljenje v domačem 6o/n/L Dr'Poročamo predvsem starejšim Vos?nlin tistim 2 laži° prizadetostjo. ?°sfo namreč sprememba okolja po- 0,n«n^°ino Prizadene in se jim lahko v **to /fiï'zaradi te9a bolezen celo poslabša. *^Jn?0/ye' da se0Dsodelovanju osebnega • zdraviJo doma. Zdravljenje v bol-%iJ6.nuino pri bolnikih s težjo kapjo in pri se za znaki kapi lahko skrivajo še ZZ^de bolezni. . ^ffen ne oostaJaJo zdravila, ki bi oživila "^Pe moi9ansko tkivo, poznamo pa tf/ce £ s katerimi lahko zmanjšamo posle-Otfpo^g^Ob nastopu kapi zdravniki JtytaiïÍJ Položimo v posteljo z nekoliko W/dniro pavjem, odstranimo oblačila s 0/y občut'i'va ?%ot^//(i/>n?.zdravnika in se ravnajmo po h° od Znik naPoten v bolnišnico, naj ga *dravi?)cev sPmrnlja in s seboj vzame S ^ojcin5' 2'J'h bolnik morebiti jemlje, naj oolnika v bolnišnici obiskujejo čim pogosteje, a sprva le za krajši čas, ker se hitro utrudi, - med obiski naj se obnašajo naravno, vzpodbudno in potrpežljivo, bolniku naj tudi razgibajo ohromele ude, - o vsem, kar jih zanima, naj se posvetujejo z zdravnikom, fizioterapevtom ali medicinsko sestro. Družina bolnika z možgansko kapjo potrebuje posvet z izkušenim zdravnikom, saj je zelo veliko odvisno od okolja, v katerem biva bolnik po kapi. Pomembno je vedeti, zaradi česa je do kapi prišlo (nepravilno prehranjevanje, razvade, zvišan krvni pritisk, dednost..), še pomembneje je bolniku nuditi vsestransko podporo. Zdravi ljudje si težko predstavljajo, kako strašen udarec je v trenutku delno ali popolnoma ohrometi, izgubiti dar govora ipd. Prizadetost se običajno popravlja le počasi in dostikrat ostanejo trajne posledice, ki zelo poslabšajo kvaliteto življenja. Samo sočutje ali celo pomilovanje ni dovolj. Bolnik potrebuje vsestransko podporo npr. pri fizioterapiji, ki jo večina lahko izvaja doma; pri vsakodnevnih opravilih, ki so mu nenadoma postala zelo otežena ali celo nemogoča... Zelo pomembna je duševna podpora, vlivanje optimizma. Po kapi namreč pogosto opažamo depresijo.In seveda potrebna je velika mera potrpehjivosti Izboljšanje posledic po kapi je mogoče še po dolgih mesecih, včasih tudi letih. tega lahko posušile cele veje. Julija pa lahko brez pomislekov odstranimo narobe rastoče veje ali take, ki so nam napoti. Tudi vse odmrle veje odrežemo sedaj ob njihovi osnovi. Vse rane, ki jih povzročimo z žaganjem, moramo z nožem zgladiti in skrbno za-mazati z drevesnim voskom. Drevje, močno obloženo s sadjem, pravočasno podprimo. Podpore namestimo tako, da ob vetru ne nastanejo rane zaradi drgnjenja. Med oporo in vejo položimo kos starega gumijastega plašča za kolo ali kaj podobnega. Pri-bijmo prečno letvo, tako se podpora zaradi teže veje ne bo pogreznila. Beličnik je navadno zrel za obiranje že julija. Najboljši okus ima, če ostane na drevesu do užitne zrelosti. Zato odlagajmo obiranje. Breskve, ki zore julija, ne obirajmo prezgodaj, sicer trpita aroma in okus. Breskve obiramo šele, ko so plodovi obarvani, kakor je tipično za sorto. Pri obiranju bodimo izredno previdni. Vsako vtisnjeno mesto škoduje videzu plodov. Podobno kot breskve obiramo tudi marelice tik pred popolno zrelostjo. Če jih oberemo prezgodaj, ostanejo trde in nimajo pravega okusa. Zgodnje hruške, kot je npr. petrovka, obiramo tik pred užitno zrelostjo. Če jih obiramo pozneje, postanejo skoraj vse zgodnje hruške mokaste in testaste. Izjema je petrovka; to smemo 8 do 10 dni shranjevati, ne da bi zgubila vrednost. Vse zgodnje sorte prevažamo le, ko so drevesno zrele. Brž ko oberemo jagode, začnimo odstranjevati pritlike in očistimo grede. Pritlike jemljejo hranilne snovi od rastlin, ki so že izčrpane zaradi jagod. Zato jih moramo odstanjevati, kolikor zgodaj je mogoče. Kdor pritlike trga, lahko napravi veliko Škode. Načelno pritlike vedno odstranjujemo z nožem. Hkrati s tem odstranimo tudi plevel in zrahljamo zemljo. KOZMETIKA Kozmetični studio Kahne v Ljubljani:061/301 972, 13 31 161, v TGC Kranjska gora 064/881 397 # REVOLUCIONARNE NEGE obraza in telesa, upoštevajoč smernice svetovnega kongresa kozmetike, kot hitra pomoč pri aknah, mazoljih, luskavici, lišajih, staranju kože. * AR OMA TERAPIJA Z DEKLEORJEVIMI ESENCAMI IN BIODROGINIMI PREPARATI, energija za telo in dobro počutje Terapije za vitko in zdravo, nežno kožo, najučinkovitejše terapije za hujšanje, proti celulitu in preoblikovanju postave. +ELEKSIR MLADOSTI - MIKROPEEUNG S KRISTALI za . odstranjevanje slabih, poškodovanih celic, s NIČESAR fcrKEfu^TIMO Domači zdravnik Peteršilj pomaga prostati Če imate povečano prostato, si naredite takole zdravilo: 4 žličke nasekljanih peteršiljevih listov, 1 žličko češnjevih pecljev in 2 žlički koruznih laskov prelijete z 1,5 litra vrele vode. Posodo pustite pokrito 2 uri, potem pa tekočino precedite in jo pijte večkrat na dan; v tem času se morate tudi držati diete, ne jejte toeje pekoče, mastne in preslane hrane ter ne pijte gaziranih in alkoholnih pijač. Belo-rdeča za oba Moda Poletje naj bo kar se da sproščeno, veselo. Ona in on si bosta morda enkrat za spremembo privoščila športna oblačila v enakih barvah. On morda rdečo srajcoin bele hlače, ona belo krilo ali hlače in bluzo ali anorak v belo rdčeih progah. Pomembno je le, da so barve povsem enake, potem pa naj bo katerakoli že. In še droben Solata za nasvet dober spanec Zdajle nam gre vsem po vrsti v cvet solata. Ne vrzite je kar na kompost. Porežite jo, odstranite trde, nagnite in suhe dele, ostalo pa operite, skuhajte na sopari in zmiksajte ali zrežite. Imeli boste odlično "špinačo". Ce je bo veliko, jo sprvite v zamrzovalnik za zimski čas. Še bolj prav pa je, da jo veliko jeste. Za večerjo si privoščite veliko skledo solate, kajti s solato zvečer boste preprečili nespečnost. Da je boste lahko pojedli več, jejte dušeno solato. Tako svetuje francoski zeliščar M. Messegue, ki je številne paciente, trpeče za nespečnostjo, pozdravil prav z večerjo, ki je vsebovala po tri dušene glave solate. Pa še to: Glavnata solata, ki preganja nespečnost in moro, vpliva pomirjujoče tudi na pretirane seksualne želje. Vendar pa ta lastnost naj ne ovira pogumnih, da ne bi jedli solate, zakaj solata je tudi rastlina krepilni spanec hkrati delate lepe otroke, ugotavlja M. Messegue. Proti celulitisu Pel minul za lepši videz V 1 liter vode damo 300 g peteršiljevih listov in kuhamo, dokler se ne pokuha za tretjino, dokler torej ne ostane okoli 650 g tekočine. Posodo odstavimo z ognja, pustimo, da se ohladi, potem pa s prepojeno gazo namakamo dele kože, obolele zaradi celulitisa. Gazo, prepojeno s prevretkom iz peteršiljevih listov, lahko pustimo na koži čez noč kot oblogo. Gorenjski glas z Vami na dopustu Dobite ga v kioskih v Istri in Kvarnerju V sodelovanju s podjetem DELO PRODAJA, d.d., ki vsak torek in petek skrbi za distribucijo Gorenjskega glasa na večino prodajnih mest v kioskih in trgovinah po Sloveniji, smo se za letošnjo poletno sezono dogovorili tudi o tem, da je GORENJSKI GLAS vključen med slovenske tiskane edicije, ki jih lahko kupite v počitniških krajih izven Slovenije. Delo Prodaja, d.d. Ljubljana namreč tudi letos skrbi za ažurno dostavo večine pomembnejših slovenskih časopisov in revij na prodajna mesta v hrvaški Istri in Kvarnerju. Med njimi je tudi Gorenjski glas, ki vsak ponedeljek in četrtek ponoči potuje na Hrvaško do prodajnih mest, ki prodajajo slovenske časopise in kjer vas ob torkih oziroma petkih zjutraj pričakuje tudi Vaš edini gorenjski časopis. Na teh prodajnih mestih v sosednji državi je vse slovenske časopise treba plačati v hrvaških kunah. Naš počitniški nasvet: v dneh, ko ste na dopustu na Hrvaškem, boste Vaš priljubljeni časopis najlažje dobili na najbližjem prodajnem mestu, ki ga Delo Prodaja oskrbuje s slovenskimi časopisi. Če ste za čas Vašega dopusta v naročniško službo Gorenjskega glasa sporočili spremembo naslova, da bi časopis prejemali na Vaš počitniški naslov, morate v tem primeru upoštevati kak dan ali dva zamude pri dostavi. Vmes je pač državna meja, precej višja poštnina in drugačen način pošiljanja kot na Vaš običajni naslov na Gorenjskem - Vaš počitniški naslov v hrvaškem primorju je pri pošiljanju namreč obravnavan kot "tujina". Ker oskrbovanje prodajnih mest na Hrvaškem s slovenskimi časopisi /med njimi je tudi Gorenjski glas/ podjetje Delo Prodaja postopno širi in vključuje vsako leto več prodajnih mest, bomo veseli Vaših predlogov in ocen o tem, kako je z dostopnostjo slovenskih časopisov in revij v kraju, kjer dopustujete. V sodelovanju z Delom Prodaja bomo skušali v naslednji sezoni dopolniti obseg prodajne mreže v tistih delih Hrvaške, ki so za Gorenjke in Gorenjce najbolj priljubljeni kraji dopustovanja. EEN~ Ljubljanska 85, __^_.Tir: _ Tel.: 1230 Domžale TOURS 061/711-229 PÜBWIA1 VN MADŽARSKE BUDIMPEŠTA (avteboi) f. do 11. avguot (cena 139 DEM) VN ITALIJE MONZA (avtobus) 7 in i motmb* (cena 139 DEM) SREDNJEDA1MATINSKI OTOKI (Brai, Hvur In Vls) POSEBNO LETALO Odhodi Iz LJubljane in Maribora VN PORTUGALSKE ESTORIL (letalo) 17. do 24. otptmbor (cen* 1.020 DEM) IZREDNO UGODNE CINI • OBROČNO ODPLAČEVANJI ZAHTgVAJTK MAŽE KATALOGE»FOŽUJKMO VAM JIH tO POŽTI HI Kako prijetno preživeti četrtek, 8. avgusta? V Termah Zreče! Prihodnjo soboto, ko bo že prva avgustovska sobota, bomo spet pripravili celodnevni Glasov izlet po avstrijskem Koroškem. Program je zanimiv in pester obiskali bomo Celovec (tudi zaradi nakupov, ker so trgovine prvo soboto v mesecu odprte tudi popoldne), se sprehodili po Minimundusu, preverili temperaturo vode v Vrbskem jezeru, si našli čas za nakup v prostocar-Inskt prodajalni Kompas MTS na Ljubelju, itd. Avtobusi bodo zjutraj odpeljali z Jesenic oz. iz Radovljice in iz Škofje Loke ter Tržiča, "uradni" start bo v Kranju. Prav tako bo zvečer pri povrat-ku. Prispevek k stroškom izleta je tudi tokrat samo 3.800 tolarjev na osebo; za naročnike zgolj 3.100 tolarjev, za naročnike s plačano celoletno naročnino vsega 2.700 tolarjev. Za otroke - v programu izleta je obisk Minimundusa - je cena še posebej ugodna: zgolj 1.500 tolarjev za najmlajše, do 8. leta, oziroma 2.100 tolarjev za mlade bralce od 8. - 12. leta. Število sedežev za Izlet 3. avgusta je omejeno! V četrtek, 8. avgusta, vabimo na Izlet v TERME ZREČE, kjer se bomo kopali v bazenih s termalno vodo, zvečer pa zaplesali v hotelski restavraciji. Avtobus bo štartal v Radovljici, peljal skozi Kranj in Škof jo Loko v Zreče - in zvečer seveda v obratni smeri. Poskrbljeno bo za popotnico - s praznim želodcem ni možno plavati. Kopanje bo v obeh zunanjih in notranjem bazenu, s tem pa izbirati temperaturo vode - v Termah Zreče je voda primerna za vse, za vroče in tudi za malo manj "vnete". Seveda bo tudi večerja in zabava s plesom, povratek pa pozno zvečer. Prispevek k stroškom izleta: 3.750 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa tn družinske člane zgolj 3.200 tolarjev, za otroke samo 2.200 SIT. Dodatne Informacije in prijave za katerikoli Glasov Izlet: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 064/ 223 -111. Poleg osebnih podatkov je ob prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! OBČINA CERKNO URAD ŽUPANA Platiševa št. 9 5282 CERKNO Turistični, športni in kulturni delavci ter občina Cerkno bodo 26. in 27. julija organizirali športno-kulturno in zabavno prireditev "POLETJE V CERKNEM'96" TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 4000 KRANJ - SLOVENIJA tel./fax ++386 64 223 285, 221 554 KATALOG POLETJE '96 SLOVENSKA OBALA 7 dni polpenzion Ankaran 286 DEM, Simonov zaliv 290 DEM, Izola 268 DEM; Piran 250 DEM, Portorož 249 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji Portorož, Piran, Izola, Simonov zaliv 80 DEM ISTRA 7 dni polpenzion Umag 240 DEM; Pula 240 DEM, Opatija 260 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji v Istri 80 DEM KVARNER 7 dni polpenzion Mali Lošinj 244 DEM, Krk 249 DEM, Cres 296 DEM; Pag 245 DEM; Rab 229 DEM; Crikvenica 227 DEM SREDNJA IN JUŽNA DALMACIJA 7 dni polpenzion Silba, Dugi otok, robinzonski oddih na Komatih že od 88 DEM/osebo Najemi hiš z lastno plažo in privezom za čoln Brač, Hvar, Korčula, Vis, Pelješac že od 200 DEM dalje Dubrovnik z letalskim prevozom že od 350 DEM dalje ORGANIZIRANE POČITNICE V TUJINI Z LETALSKIMI PREVOZI (Portugalska, Španija, Malta, Tunizija, Grčija, Turčija,...) UGODNI PLAČILNI POGOJI! Turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 24, Kranj - tel.: 064 223 285 ali 221 554 POKROVITEUI IZLETOV ARVÀJ PIVOVARNA UNION mmmMGLAS TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103, 221-139, 221-146, FAX: 064/211''^ CLUB BERNARDIN' VSE VKLJUČENO * 5 POLPENZIONOV 265 DEM NAJEM LUKSUZNIH APARTMAJEV VILE BARKA NA SAMI PLAŽI 7 polp. v ANKARANU Ie ža ?15 DEM ^iiindus se je začel 6. novembra 1991in vse kaže, da bo 5»iki pri stečaju Tekstilindusa niso izgubili, ï^otno Doolacani, kar je za našo stečajno L Cffiï ker je šel Tekstilindus v stečaj zaradi Nolženosti in ker jí bila tovarna sorazmerno počen, "^ana na javni dražbi. ^fanjski Tekstilindus je bil *5 stečajem tudi za evropske Jnere velik tekstilni kombi-5 s 60-letno tradicijo, v ;»ih časih je zaposloval 3 ljudi. Tovarna je v težave Ma v osemdesetih letih, in do konca leta, po petih letih torej. Zanimivo je, da saj so bili 100-prakso izjemen j?stvo pa ni bilo sposobno «:fsti nujnih sprememb. Tek-j^ndus je dotolkla izguba Slovanskega trga, v zadn-G^eh letih pred stečajem je >J *elo zadolžen, izguba pa je tfala kar 60 odstotkov pobega sklada. Stečaj je bil Utežen, praktično nikogar Tesenetif. Lv, kvarni je bilo 6. novem-ko seje začel stečajni še približno 1.500 enih, od tega jih je bilo no 600 doma na čakanju. Vodstvo, ki ni sposobno pravilno, pravočasno, včasih tudi ostro in boleče prilagoditi podjetja spremenjenim tržnim in dru- fim razmeram, lahko na oncu, kljub pomoči in reševanju, povzroči zlom podjetja, pravi stečajni upravitelj Janez Mlakar. ffidi povsem praktičnih *'°gov še ni bila izplača-? Peščica upnikov iz bivše ffislavije in približno 50 hvcev, ki so izginili ■Ejnano kam. Njihove ter-me znašajo 2,3 milijona trjev, ki jih bo stečajni **yitelj dal v sodni de-?*lt> kjer bo denar čakal, uPniki pridejo ponj. >*vodnja ostala niti za en dan W!eg čim boljšega poplačila ji JKov sem po mojem mnenji dedoval še pomembnejši i§ ta Pa je bil ohranitev WVega dela proizvodnje in W Ustrezno število delovnih W pravi stečajni upravitelj poJJ Mlakar. Nekaj mesecev Hii bi stečajnega postopka H J° Potrebnih, da se je jasno nj Praksi izoblikoval tak kijee'.in obseg proizvodnje, inJ °il prilagojen obstoječim tftepredvidljivim tržnim raz-M£? in Prina§al dobiček. pre(£j0dnja je bila naravnana torej m na plemenitenje, tkaJ:na. tiskanje in barvanje fted?-ln mani na nJmovo feieiS in tkanje. Prodaja leni • 90*odstotno usmer-Here v Jzvoz. Z ukinitvijo ti y niabilne proizvodnje, zlas-Semxrni Inteks, z zmanj-^iih Števila zaposlenih in S D sktroškov ter s postop-^red[ od°m v višje cenovne NoviJe tovarna rentabilno .-Mlakar prisilno poravnavo, saj bi z njo morali odpisati del terjatev. Nujen pa je bil nakup novih strojev za približno 5 milijonov mark, saj so se stari stroji komaj še vrteli. Na dražbi so najprej prodali zdravi del tovarne Stečajni postopek se je tako nadaljeval in stečajni upravitelj se je odločil, da bo najprej prodal zdravi del tovarne, ki je najbolj potreboval dobrega gospodarja, da bi ga bolj zanesljivo ohranil pri življenju, kot je bilo to možno v stečajnem postopku. Izvedene so bile tri dražbe, na prvi je bila izklicna cena 31,4 milijone mark, na drugi 15 milijonov mark in na tretji 6 milijonov mark. Pred tretjo dražbo, ki je bila 31. maja 1993, so se pojavili trije interesenti: kranjska Sava, skupina Slovencev iz Švice in pri nas registrirano podjetje Aquasava, sicer pa pod kontrolo italijanskega podjetja Gruppa Bonazzi. Stečajni upravitelj Janez Mlakar je dokazal, da je stečaj lahko le obdobje v življenju podjetja. novembra 1991 do septembra 1993, je obratovanje Tekstilindusa prineslo kar 11 milijonov mark dobička. Letno torej skoraj toliko, za kolikor je bil prodan na dražbi. Postopoma prodali ostalo premoženje Za poplačilo upnikov je ostalo še precej premoženja in stečajni upravitelj je nadaljeval z njegovo prodajo. Sledila je še vrsta dražb, počitniška doma na Krvavcu in v Bohinju sta bila prodana 7. julija 1993, prostori banke v delavskem domu v Stražišču 22. decembra 1993, Tekstilindusovi upravno administrativni prostori in trgovina v Čolnarjevi hiši v Kranju 23. februarja 1994, trgovina Zala v delavskem domu v Stražišču 10. julija 1993, stanovanjski del delavskega doma 11. decembra 1995 in prostori trgovine Zapravl-jivček v njem 19. decembra je skušal zdravi ]eSanPom?čJ°- Vendar ga J^elr V ,5KUSal zdravi pre-•^avn* rekstilindusa rešiti z >0 1^ edanii" """r~J"- Tfcuuai Ba 10 DuSL^wster za industri-na %?aan Šešok napotil . k?«ktor i?ZV> tam P3 mu je N reč0\iQ Povedal, da ne JU* ki so « ah Poletij v steča- i^avite,stvar sodišč, stečajnih 1993 ;?Jev m upnikov. Maia izdelana 93 . '1'iimuv K1|.S (-1 vlf 1 '»««11.1 nWlne izdelana slika zaposluje približno 500 ljudi, ri 8a DoS8a* torei izvenstečaj- več kot 300 jih je prevzela od V?b»biln?VLa,nJa' ki Je kazala, Tekstilindusa, kolikor je bilo Maja slika Starega Tekstilindusa ni več, Aquasava, ki je pod kontrolo Na dražbi se je pojavila le Aquasava in Tekstilindus kupila za 6 milijonov mark. konec septembra 1993 ga je tudi dejansko prevzela v upravljanje in kranjska Aquasava zdaj uspešno posluje, predvsem s prenesenimi programi iz Italije, nekaj težav pa ima s prevzetim programom tiskanih in barvastih tkanin. Aquasava je precej investirala, zaposluje približno 500 ljudi, ,e«»da?Pkhko dobičkonosno ie upmki niso ogreli za nazadnje tam zaposlenih. V slabih dveh letih, od 2?? 50 mTj Straii*čuje bil na dražbi prodan za izklicno klko več L ?V- tolariev> če bi bil Prazen> bi bil vreden HaQLisko stan* Je. nekaJ let s tem objektom gospodarila ftilUp> vendTrVanjska zadr^Sa, ki se je zanimala tudi za mïa statusa J* Zanj ni odl(>čila. Delavski dom namreč Iqi£1í °dkUDih'anovanJske8<* objekta, zato stanovalci niso sta kJevsDn stanovan) PO stanovanjskem zakonu. Novi WVa/c< vlo*iSSt?!!ovalci' zategadelj je razumljivo, da so ^JÚQr jo ie *!illlJ?iDO za razveljavitev prodajne pogodbe, ' soaiSče zavrnilo. danes tam uspešno posluje italijanske Gruppe Bonazzi. 1995. Prodan je bil tudi delež v podjetju Petrol-zemeljski plin. 321 stanovanj so po stanovanjskem zakonu v letih 1991 in 1992 odkupili njihovi najemniki. Tekom stečaja je bilo v proizvodnji porabljenih, predelanih in prodanih veliko starih zalog različnih tekstilnih materialov, tkanin, preje, barv, kemikalij, rezervnih delov in drugih pomožnih materialov. Kupcem doma in v tujini so bili prodani različni materiali, stroji in naprave. Še vedno pa je neprodanih precej starih strojev, barv in kemikalij, ki bodo večinoma uničene. Upniki v celoti poplačani V stečajnem postopku je bilo za celotno poplačilo 1880 upnikov botrebno zbrati 2.221 milijonov tolarjev. Prva delitev je bila septembra 1994, upniki so dobili 1.033 milijonov tolarjev oziroma 49 odstotkov de- narja; druga delitev je bila novembra 1944, ko so dobili 595 milijonov dolarjev ozioma 27 odstotkov sredstev in tretja marca letos, ko so upniki dobili 543 milijonov tolarjev oziroma 24 odstotkov sredstev. Upniki so bili torej marca letos 100-odstotno poplačani. Dodatno je bil septembra 1993 prednostno poplačan hipotekami "upnik - Gorenjska banka iz Kranja, ki je dobila 235 milijonov tolarjev. Prišteti pa je treba še 1.600 milijonov tolarjev ustvarjenih in porabljenih sredstev za proizvodnjo in druge stroške v času stečaja. Skupno so tako tekom stečajnega postopka zbrali približno 4.560 milijonov tolarjev oziroma 50 do 55 milijonov mark denarnih sredstev. Med upniki je bilo tudi 1551 Tekstilindusovih delavcev, ki jim je tovarna dolgovala plače, regres, jubilejne nagrade, stroške za prevoz na delo in prehrano, vračilo lastne udeležbe za stanovanje, potne stroške itd. Prednostno so jim bile izplačane plače izpred stečaja, skupaj so terjatve delavcev imele le 3-odstotni delež. Stečajni upravitelj Janez Mlakar ocenjuje, da ima v 4,56 milijarde tolarjev zbranih sredstev v času stečaja le približno 25-odstotni delež prodaja nepremičnin, kar 75-odstotnega pa druge vrste prihodkov: dobiček pri proizvodnji v stečaju, prodaja zalog raznih materialov, strojev itd. ter prihodki od obresti. Samo dobiček je v slabih dveh letih proizvodnje v stečaju znašal 11 milijonov tolarjev, brez upoštevanje kasnejših obresti. Daleč največji upnik je bila Gorenjska banka, ki je imela 69 odstotkov vseh terjatev, Geo-plin Ljubljana 10 odstotkov, pokojninski zavod 4 odstotke, kranjska občina, 3 odstotke, Zavarovalnica Triglav 2 odstotka, Elektro Gorenjske 2 odstotka in ostali manjši upniki skupaj 7 odstotkov. Preostaja Inteks in počitniški dom v Istri Stečajnemu upravitelju je po poplačilu upnikov ostalo še nekaj premoženja. Predvsem t.i. obrat II oziroma Inteks, kjer je približno 25 tisoč površinskih metrov pokritih prostorov in približno 88 tisoč površinskih metrov zemljišča. Zaradi denacionalizacijskega Eostopka pa ni mogel prodati, ar je velika ekonomska škoda. V ostanku stečajne mase so tudi počitniške zmogljivosti v Istri, ki jih po tamkajšnji zakonodaji ne morejo prodati, deloma pa so bili upostošeni zaradi nezakonite vselitve beguncev. Po neuradnih podatkih je denacionalizacijski postopek ustavljen, ker družini Horak ni uspelo dokazati, da so slovenski državljani. Stečajni upravitelj premoženje ocenjuje za 5 do 10 milijonov mark, komu bo premoženje pripadlo, bo odločalo sodišče ob koncu stečajnega postopka. Inteks je zdaj živahno središče, saj je tam 57 najemnikov, ki imajo v najemu delavnice in lokale. Objekt pa je seveda potreben obnove, ki se je zaradi nerazrešenega lastništva seveda ne loti nihče. • M. Volčjak Minister Metod Dragonja o gospodarski politiki Pomemben je razvojni element V zadnjih nekaj mesecih se po besedah ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje na njegovem ministrstvu srečujejo z veliko dela. Poleg ustvarjanja pogojev za boljšo gospodarsko rast imajo vse več dela s konkretnimi ukrepi. Ljubljana, 22. julija - Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je na današnji novinarski konferenci orisal delo svojega ministrstva v preteklih nekaj mesecih. Kot je poudaril v uvodu svoje predstavitve, se v zadnjih nekaj mesecih poleg rednega dela, povezanega z načrtovanjem in izvajanjem ekonomske politike vse pogosteje ukvarjajo s konkretnimi posegi v konkretne ekonomske subjekte. Negativni trendi gospodarske rasti iz preteklega leta so se v letošnjem aprilu začeli počasi dvigati, tako obseg industrijske proizvodnje kot tudi zunanjetrgovinske menjave. Po ministrovem mnenju je moč pričakovati postopen pohod v ekspanzijo, ki pa bo kljub temu v veliki meri odvisna od ekspanzije na partnerskih trgih. Osnovna ideja Ministrstva za gospodarske dejavnosti je prepeljati slovensko gospodarstvo iz tranzicije v gospodarsko rast. V ekonomsko politiko je po ministrovih besedah nujno vključiti razvojni element, poleg prilagajanja in harmonizaciji sistemu, ki je doslej veljala za praktično edino usmeritev ministrstva. Razvojna politika je nuja, za njeno učinkovito delovanje pa bo pred tem potrebno definirati in oblikovati mehanizme za spodbujanje dejavnosti in pa povečevanje konkurenčnosti. V zadnejm času Ministrstvo vse pogosteje opravlja direktne posege v gospodarske subjekte. Minister Dragonja je na predstavitvi omenil le tri največje - TAM, CIMOS in pa VIDEM. Ob tem pa je minister Dragonja poudaril, da so pri slednjem omejeni zaradi premajhnih razpoložljivih sredstev. Poleg slednjega ostaja ministrstvu za pomoč na voljo še subvencija obrestnih mer ter sredstva iz privatizacijske kupnine, a na ministrstvu ugotavljajo, da je priliv slednjih nižji od pričakovanega. Ostajajo še oblike državnega poroštva, ki pa v praksi zaradi nezaiteresiranosti bank ne zaživijo. Že v kratkem bo objavljen razpis na osnovi Zakona o prestrukturiranju dolgov, kateremu pa banke močno nasprotujejo. Rak rana v slovenskem gospodarstvu pa še naprej ostaja eletrogospodarstvo. Družbe v slovenski elektroindustriji po ministrovih predvidevanjih letos lahko pričakujejo kar 27-odstotno izgubo na ustvarjeni dohodek, s čemer pa ne bodo več sposobne zagotavljati stabilne preskrbe. Minister je spregovoril tudi o zamenjavi upravnega odbora sklada za pospeševanje malega gospodarstva. Ministrstvo je zamenjavo le-tega predlagalo zaradi preočitnega razkoraka med vizijo ministrstva in pa upravnega odbora. Novi upravni odbor sklada je depolitiziran, v njem so po novem zastopani vsi segmenti malega gospodarstva, kar bo po njegovemm-nenju pripomoglo k boljšemu delu tako agencije kot podjetništva. • U. Špehar Razvoj slovenske trgovine Trgovina je zadnji dve leti cvetela Vlada bo strategijo razvoja slovenske trgovine posredovala v obravnavo odboru za gospodarstvo državnega zbora. Ljubljana, 23. julija - Vlada je pretekli teden sprejela Strategijo razvoja slovenske trgovine. Med drugim je ugotovila, da je bila rast bruto domačega proizvoda iz trgovske dejavnosti v preteklih dveh letih nadpovprečna, kar pomeni, da je zaradi stabilne zaposlenosti tudi produktivnost višja. Na ugodna trgovinska gibanja so po oceni analitikov najbolj vplivali povečana kupna moč, prodaja avtomobilov in nekaterih drugih izdelkov na domačem trgu. Za načrtovanje državne politike je pomembna ugotovitev, da je trgovina zadnje čase racionalizirala svojo dejavnost tudi z ukinjanjem klasičnih skladišč in blagovnih centrov. S tem pa je dodatno obremenila prometnice, posebej ceste. To se dogaja tudi v svetu, zato bo treba pri tem namenjati več pozornosti ekološkim in drugim obremenitvam. Zanimive so ugotovitve o dogajanjih oziroma spremembah v slovenski trgovini. Le nekaj ugotovitev. Pomen trgovine v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi narašča. Koncentracija stalno narašča, zmanjšuje pa se število grosistov in detajlistov. Tudi na naš naš trg vstopajo multunacionalne trgovske korporacije. To se dogaja tudi na drugih nacionalnih trgih. Oblike trženja in komuniciranja postajajo vedno bolj prilagodljive in učinkovite, trgovina pa prihaja iz mehanične v informacijsko fazo razvoja. Na pomenu pa dobiva tudi vloga organiziranih potrošnikov. Marsikaj se je spremenilo tudi v trgovini na drobno. Analiza stanja v Sloveniji pove, da število zaposlenih v trgovini na drobno narašča, da se vrednost prodaje realno povečuje in da v trgovinah uvajajo finančne inovacije (kreditne kartice, elektronski denar). Povprečna velikost prodajaln se veča, prevladujoč pa je postal samopostrežni način prodaje, ne le za prehrambene, ampak tudi za druge izdelke vsakodnevne porabe. Zelo hitro se razvija tudi diskontna in akcijska prodaja. Do konca stoletja naj bi bila realna rast prodaje v trgovini na drobno 3-odstotna. Analiza opozarja tudi na slabosti. Čeprav se je slovenska trgovina razvijala, je njena moč v primerjavi z drugimi tržnimi gospodarstvi skromna. Temeljna slabost je razdrobljenost, kar slabša pogajalsko moč do dobaviteljev.Razen institucionalne trgovine se s trgovino na debelo in na drobno ukrvarjajo še druge organizacije, ki nimajo trgovskega značaja. Vendar je med nami in razvitimi državami na tem področju razlika. Pri nas opravijo institucionalne, torej prave trgovske organizacije le okrog 60 odstotkov prometa, v tujini pa nad 90 odstotkov. • J.Kosnjek POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak i** NA ŠTIRIH KOLESIH Alešev spaček, prava "baharija" Rdeče-sivi spaček z registracijo KR*14-93A, ki ga ima Aleš Mlinar z Rupe pri Kranju, je eden najlepših spačkov v Sloveniji, zagotovo pa najlepši na Gorenjskem. Drugič se je rodil pred dvema letoma in je še vedno tak kot nov, saj ga vozi pravi ljubitelj teh malih Citrocnov. "Prvi Citroen je prišel v hišo leta 76, ko sem imel štiri leta," je o svoji zaljubljenosti v Citroene začel pripoved Aleš Mlinar. Takrat je namreč njegov oče na kredit kupil rumeno diano in z njo so baje imeli več problemov kot pa ne. Kljub vsemu je bila prav diana tista, ki je v Alešu vzbudila veselje do teh francoskih avtomobilov, s šestnajstimi leti pa se je tako vpisal v takratni klub ljubiteljev Ci-troenov. Čeprav sploh še ni imel vozniškega izpita, sta s sosedom Matjažem Perčičem za 300 mark kupila prvega spačka in ga pripeljala domov kar s tovornjakom, saj je bil leta v dveh delih, podvozje + karoserija. Leto in pol sta ga sestavljala in večji del le-tega menda še danes vozi po gorenjskih cestah. "Po treh letih sem videl diano, ki je imela ob straneh izpušne cevi, črna stekla, športne sedeže... in je sploh izgledala blazno športno. Prodal sem spačka in kupil tisto diano. In tako so sledili moji Citroeni, eden za drugim, zelena diana, s katero sem ob vikendih, ko sem služil vojsko, v 3 mesecih naredil 12.000 kilometrov in obvozil skoraj celo Slovenijo, sledila je or- anžna diana, s katero sem se le vozil domov, ker je bila totalno fuč. Ko sem prišel iz vojske, sem kupil modrega spačka v furgonski izvedbi, ga začel predelovati, a ugotovil, da se ne izplača, prišli so ami, GS, diana dak, skratka, vedno sem imel enega vsaj za po gmajni če ne drugega. Seveda nikoli drugega kot Citroena. Kakih dvanajst jih je bilo vseh skupaj, od tega razen štirih, petih, večina bolj za dele." Ker so dobro ohranjeni spački in diane v Sloveniji prava redkost, je bil tisti rjavi spaček, ki ga je Aleš ob prvomajskem spačkarskem srečanju pred tremi leti zasledil v Kopru, že takoj določen za selitev na Gorenjsko. Novo rojstvo starega spačka Vozen, z zapadlo registracijo, danes star 22 let, je spaček do jeseni čakal na temeljito prenovo. Aleš ga je najprej razdrl do temeljev in posamezne dele skrbno shranil v škatle, v eno motor, v drugo vrata... Karoserija je bila relativno zdrava, saj je bilo treba zavariti samo dve "fliki", eno spredaj, drugo zadaj. Sledilo je temeljito odstranjevanje rje in barvanje z zaščitno barvo. VSEH PROIZVAJALCEV O/ • za gotovino od 22. do 31. julija'96 Najlepši Posebno pozornost je zahtevalo podvozje avtomobila. Poleg barvanja z dvokompo-nentno barvo, temeljite zaščite s plastiko in končnega barvan-ja z avto lakom je Aleš poskrbel, da so vse matice, Eomembne pri pritrjevanju aroserije na podvozje, bile Kocinkane na novo. Ko sta ila oba dela spačka pripravljena, je bilo najprej na vrsti pritrjevanje karoserije na podvozje, potem pa še barvanje. Sicer naj bi bil avto metalno zelen, pa je bila predraga barva, zato se je Aleš odločil, da bo njegov spaček pobarvan, kot so bili originalni modeli Citroena 2CV iz osemdesetih let z imenom Dolly. Sivo-rdeč torej. "Prvič sem ga peljal barvat k nekemu "fušarju" za manj denarja in je seveda zelo slabo opravil svoje delo,tako da sem vso barvo še enkrat pobral dol in karoserijo znova peljal v barvanje, tokrat k dobremu avtoličarju," je smolo z barvanjem spačka razlagal Aleš. Sledilo je sestavljanje. Vse, kar ie bilo bolj slabo, je bilo zamenjano z novim: izpušna cev od motorja do konca, seveda so bili zamenjani batni obročki, motor pa je bil tudi sicer "predihtan", zamenjana je bila sklopka v celoti, s košaro, lamelo in potisnim leža-jem, zamenjane so bile vse zavore, tako diski, kot ploščice, prenovljena je bila spačkova elektrika... tapetnik je poskrbel za novo oblečena vrata, novi sedeži so bili najprej iz Citroena GS, dandanes so BX-ovi. Zadnjo klop je Aleš izdelal kar sam, saj stara klop ne gre v avto, ker zadnje skrinje za zvočnike zasedejo preveč prostora. Nov je mali rally volan, prav tako so tudi vse tri stopalke iz tekmovalnih vozil, avto pa je dobil tudi štiri nove Michelinove gume. Zamenjani so bili vsi štirje amortizerji in seveda platnena streha, na ka- FUŽINAR JESENICE tel. 81-952 tero je iz nemškega Munstra (kjer je ljubiteljska prodajalna odlično preskrbljena z raznimi deli za te male Citroene) čakal skoraj dve leti. Avto je bil nared ob prvomajskem spačkarskem srečanju leta '94. "Z Matjažem sva ga "šravfala" do zadnje minute," je povedal Aleš, ko sta se pozno ponoči pripeljala na prizorišče, naslednji dan pa je bil Alešev Dolly proglašen za najlepšega spačka v Sloveniji za tisto leto. Zadnja spačkova pridobitev pa je bila seveda njegova audio oprema v obliki CD playerja, ojačevalca in 2x200 W trosistemskih zvočnikov z dvema visokotonskima zvočnikoma v sprednjem delu kabine. "Na zunaj mora biti spaček čim bolj originalen, njegovo notranjost pa sem posodobil, kolikor se je dalo," je povedal Aleš in dodal, da spačku manjka še nekaj drobnarij, le denarja mu primanjkuje, saj, kot je povedal, dela v firmi, ki je na zunaj ena velika reklama, na znotraj pa je gnila. V dobrih dveh letih je po temeljiti prenovi Alešev Dolly prevozil 18.400 kilometrov (menda na okrog 70.000 podlage), lastnika je stal več kot 5000 nemških mark, kakih 1500 mark pa je težka še njegova audio oprema. Sicer pa je glede na vložene ure dela, njegova vrednost za Aleša pravzaprav nedoločljiva. Dolly ne bo šel od hiše Tako trdi Aleš Mlinar, lastnik na novo rojenega spačka, katerega, vsaj sedaj tako razmišlja, zagotovo še ne bo prodal, saj mu preveč pomeni. Želi pa si kupiti spačka letnik '54, ki leži v dveh kosih pod kozolcem nekje na Gorenjskem. Pa tudi starega tovornega Citroena, tako imenovanega "Prasca", s tovarniško oznako HY, se ne bi branil. Kakorkoli že, oba Citroena častitljive starosti bi se pri njem imela še kako lepo. Igor K. Rojevanje novih avtomobilskih bratov (bratrancev) Renault = General Motors Francoski Renault in General Motors Europa sta se začela dogovarjati o kooperaciji pri izdelavi malih gospodarskih vozil skupne teže 2J5 in 2.8 ton. Bratje oziroma bratranci naj bi nosili Renaultove in Oplove oziroma v Veliki Britaniji Vauxhallove oznake. Avtomobilski dvojčki (trojčki...) so se izkazali za dobro odločitev, o skupnem razvoju gospodarskih vozil pa sta začela razmišlajti tudi Renault in pa General Motors Europa. Sporazum o sodelaovanju naj bi obema partnerjema učvrstil položaj na evropskem tržišču malih gospodarskih vozil. Dvojček naj bi na trg zapeljal blizu leta 2000, do takrat pa bo Renault General Motorsu dobavljal svoj model Trafic. Ta naj bi se kot Opel oziroma Vauxhall v Nemčiji, na Portugalskem in v Veliki Britaniji začel prodajati predvidoma prihodnje leto. General Motors predvideva da bo prek svoje prodajne mreže Opel in Vauxhall v Evropi prodajal tudi novo družino Renaultovih dostavnikov skupne teže 2,8 do 2,5 tone, ki so trenutno v zaključni fazi razvoja. Sporazum med Renaultom in General Motorsom ne predvideva sodelovanja na področju malih dostavnikov, kot je pri Renault Expressu in pri Oplu ter Vauxhallu Combo. • U.S. S poslovneži bo potovala tudi pisarna S hirim razvojem telekomunikacij, zlasti mobilne te,e ter računalnikov, in čedalje bolj prijazno programsko op^H se vse bolj kažejo možnosti, da bo poslovanje v prihoofin vse bolj mobilno, torej rešeno štirih sten, ki so dinflfli poslovneže utesnjevale. Od planerja do pisarne v kovčku Začetek elektronske mobilne pisarne zagotovo predstav J ^ različni planerji, ki so se začeli razvijati zlasti v ZDA Japonskem, pn IBM pa so prvi poskusili združiti te male W± računalnike z mobilnimi komunikacijami. Odziv tržišča je ^ nekaterim zapletom pokazal zadostno zanimanje za čin1 ^ univerzalno priključljive in združljive naprave, ki so od rel% preprostih beležnic hitro napredovale v izredno zmogljive o*^ sisteme. Poleg beleženja in planiranja časa so ti *3 Erenosniki zmogli urejevanje osebnih baz podatkov, prejgl* ^ alkulatorja, urejevalnika besedil ter priključke za faks in in s tem možnost vstopanja v računalniška omrežja. To p*™ tudi možnost poslovanja in opravljanja bančnih transakcij- Pisarne v letalu, vlaku in avtomobilu * Z razvojem prenosnih osebnih računalnikov opremljeJjL modemi, prenosnih tiskalnikov ter mobilne telefonije se je ^jj vedno bolj moderno računalniško kuminiciranje v obliki e^^pl pošte, možnost pošiljanja in sprejemanja telefaksov in tako streliai° Se 1° t(\rče v« tisti, ki mislijo, da čal0 * "l^emu turistu omeh-Pore/C€' mu Parkirni mojstri ceJo: saj to, veste, je le eko- Glosa Zeleni varujejo park Po Sloveniji je treba za vsako rampo, ki vam jo postavijo pred nos, plačat. Pod Mangratom nikomur na kraj pameti ne pade, da bi ob zaprti rampi pobirali parkirnino... saj imajo tudi v Avstriji tako, saj tudi po svetu plačaš parkirnino na vsakem koraku, si za pokušino oglejmo, kako je kaj s tem v sosednji Italiji, konkretno na znanih Belopeških jezerih pod Mangartom. Tudi Belopeška jezera so v parku, torej v varovanem in omejitvenem območju in tudi ali na Mangart na tisoče obiskovalcev, pa se ob cesti pojavijo -italijanski pripadniki zelene stranke. Enostavno postavijo zapornico in delurajo ob njej. Prostovoljno, da ne bo kakšne pomote. Ne pobirajo ne vstopnine, ne parkirnine, ne cestnine, ne jezernine - le avto je treba pustiti v dolini, pa je. Nihče se ne priduša - saj se nima za kaj! Saj zato zeleni pa so, da tudi v praksi pokalejo, da s svojim čutom za varovanje okolja mislijo smrtno resno. V Sloveniji ni primera, da bi okoljevarstveniki ali zeleni Žrtvovali svoje vikende in po italijanskem zgledu z zapornico zaprli dostope na najbolj obiskane izletniške točke, ki so povrh vsega še zaščitene naravne znamenitosti. Kje pa! Pri nas so zeleni v parlamentu in na ekskurzijah po svetu in imajo bolj pomembne opravke kot je deluranje ob eni rampi ob vhodu v Triglavski park. Razen tega posegajo po res akutnih problemih kot je jedrska elektrarna Krško • da se zadeva bolj sliši in vidi. Razen tega je veliko bolj udobno, če svoja čustva za varstvo narave pokaleš v raznih Časopisnih polemikah in na tiskovnih konferencah, kot da bi ob sobotah in nedeljah dirkal k nekim rampam in tam izgubljal dragoceni čas. Torej - ni treba ob vsaki rampi, ki jo vidite na tem svetu, plačati parkirnine ali cestnine. To se dogaja samo na sončni strani Alp, ko po občinah mislijo, da je še zrak, ki ga dihate v Triglavskem parku, treba plačat! In da ne bo kakšnih nesporazumov: tudi ob samih Belopeških jezerih vam nihče ne bo visel za vratom, da je treba kaj plačati! Lepo urejeno javno stranišče za številne izletnike je tudi - zastonj! Celo več: na straniščni stavbi piše - v treh jezikih in tudi v slovenskem - da za uporabo straniščnih prostorov ne bodo nič zaračunali. • D.Sedej Vodiška godba v novi preobleki V korak s časom Vodice - Čas je spremenljivka, ki neutrudno hiti naproti novemu dnevu. Je tudi krut spremljevalec moderne dobe, saj zahteva veliko mero prilagajanja. Le tako si lahko zagotovimo prostor pod soncem. Da so spremembe nujne in dobrodošle, se zavedajo tudi vodiški godbeniki, ki so spremenili tako svoj zunanji izgled kot glasbeni repertoar. "Godba danes ni več tipično vojaška ali policajska zadeva in tudi ne igramo več samo klasičnih koračnic," trdi predsednik Vodiške godbe Boris Kubelj. Občani Vodic in okolice radi prisluhnejo njihovim narodno-zabavnim melodijam in večno popularnim evergreenom, ki ob raznih prireditvah in otvoritvah na poseben način popestrijo dan. Včasih pa vodiški godbeniki celo zapojejo. To je živa glasba, glasba, ki gre med ljudi, zato zanimanje zanjo spet raste. Ker se nanjo lahko tudi zapleše, se odpirajo nove možnosti. Z novimi oblekami so se znebili tudi zunanje togosti, rjave hlače, brezrokavniki in zavihani klobuki pa pritegnejo veliko pogledov. Obleke so predstavljale precejšen strošek, zanje smo odšteli več kot pol milijona tolarjev. Bili pa smo jih Že zelo potrebni, kajti prejšnje so bile precej za časom," razmišlja predsednik Kubelj. Vodiška godba je bila nekdaj bukovška, kajti ustanovili so jo vaščani Bukovice v letih med 1922 in 1923. Idejo sta denarno podprla Plevevčov in Martinov ata. Njihov prvi kapelnik je bil gospod Kaiser, po rodu Čeh. Od takrat se jih je veliko zamenjalo, danes pa to delo opravlja Igor Dajčman. Tej skupini so se pridružili tudi Vodičani in leta 1930 se je godba preselila v Vodice, kajti v tamkajšnjem Gasilskem domu so dozidali prostor za godbene vaje. Sredstva, ki jih dobijo od občine, so majhna, zato poskušajo kot ostale glasbene skupine zaslužiti z igranjem. Tudi inštrumente je potrebno vzdrževati. Jasno je, da hodijo na vaje in nastopajo iz čistega veselja. Zastavljeni cilji pa jim dajo krila za nove polete. Eden takih izzivov je glasbena sola, ki jo želijo ustanoviti, da bi na mladino prenesli svoje znanje in s tem zagotovili obstoj godbe. Druga stvar pa je enkrat posneti kaseto. Vsakdo mora slediti svojim sanjam, kajti le-te nas vodijo skozi življenje. M. Kubelj Tudi jutri zvečer na Bledu "Veselo po domače" Turistično poslovni center Bled in Gorenjska glasbena agencija Antonič Gorje, s.p. v sodelovanju in podpori Občine Bled vsako sredo pripravljajo za goste, ki letujejo poleti na Bledu, seveda pa tudi za domačine in vse, ki imajo radi domačo glasbo, nekaj prijetnih uric. Vsako sredo v juliju in avgustu ob 20. uri je na terasi Trgovskega centra koncert priznanih slovenskih narodno zabavnih ansamblov pod naslovom: "VESELO PO DOMAČE". Organizatorji so naredili lepo sceno v gorenjskem stilu, gostinci iz TPC pa skrbijo za dobro počutje s hrano in pijačo. Kadar je slabo vreme, so prireditve v kavarni - Bistroju -Hotela Toplice. Jutri zvečer igra ansambel Nagelj (na sliki) s humoristom Kondijem Pižornom. SREDA, 24. JULIJA 1996 TVS 1 9.30 Videostrani 9.45 V. Jerajave: Bajke med rožami 10.00 Mladi Picasso, 4. del španske nadaljevanke 10.30 Roka ročka, ponovitev 11.35 National geographic, ameriška dokumentarna serija 12.25 15. republiška revija MPZ Zagorje, 5. del 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 15.30 Dlan v dlani 15.45 Svet na zaslonu 16.35 Uudje in zemlja, ponovitev 17.05 Gimnazija strtih src, 5. del avstralske nanizanke 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program: Pod klobukom 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Atlanta '96 20.35 Film tedna: Starlight hotel, novozelandski film 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 Dnevnik 3 22.50 Sova Kobra, ameriška nanizanka V bran, ameriška nadaljevanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.50 Poročila 0.55 TV jutri, videostrani nizanka18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Klavir, film 22.00 Obraz tedna 22.30 Dosjeji X, nanizanka 23.30 Magnum, ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.00 Z glasbo v srcu 13.30 Družinski studio 15.30 TV prodaja, ponovitev 16.00 Boston Pops, ponovitev 17.00 Otroški pro- Xram: vdihni globoko 18.00 Pot v vonieo, 8. del 19.00 Dnevnik 19.30 V 80 dneh okoli sveta, 17. del nadaljevanke 20.00 TV razglednica -Kamnik 21.00 Rastline - ponovitev dokumentarca 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč -slovenski nokturno 23.45 Poročila 0.00 Skrivnosti, 12. del nanizanke 0.30 TV prodaja 1.15 Video kolaž TVS 2 9.00 Euronews 13.20 Prisluhnimo tišini 13.50 Ženske z obale, francoska nadaljevanka 15.20 Erikini cilji, angleška nanizanka 15.45 Tropski vetrovi, ameriška nadaljevanka 16.30 Atlanta '96: Plavanje - finale; Dnevni pregled 18.30 Sova: Kobra, ameriška nanizanka 19.15 V vrtincu 20.00 EPP 20.05 Erikini cilji, angleška nanizanka 20.30 Slovenski komorni zbor 22.00 Atlanta '96: Gimnastika - mnogoboj, plavanje -finale, košarka HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Deklica iz prihodnosti 10.35 Popolna tujca, ameriška hu-moristična serija 11.00 Narnijske kronike 11.30Hanibal Lucič in njegov čas, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Zimski jastreb, ameriški film 14.10 Cerkev svete Evgenlje, dokumentarec 15.15 Vrnitev v hrvaško Kosanjico 15.40 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 16.50 Okrutni sum, nadaljevanka 17.45 Kolo sreče 18.20 Dokumentarna oddaja 18.50 Hugo, 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.40 Ekran brez okvirja 21.45 Sein-feld, humoristična serija 22.15 Mojstrovine v svetovnih muzejih 22.45 Dnevnik 23.35 Tekmeci Sheiiocka Holmesa, angleška nanizanka 0.25 Poročila KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev Izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Živeti danes, ponovitev 17.30 Dežurna lekarna, ponovitev španske nanizanke 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Hondo, ameriška nanizanka 21.00 Hladno jeklo, ameriški film 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.00 Odmevi iz sveta, dokumentarna oddaja 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča HTV 2 15.35 Video strani 15.50 TV koledar 16.00 Olimpijski program 18.00 Atlanta '96, posnetki 18.45 Najave 19.30 Dnevnik 20.15 Olimpijski program 20.30 Rokomet 22.10 Gimnastika 1.05 Atlanta 96 1.30 Plavanje in boks. prenos 4.00 Vaterpolo POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, nanizanka 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 14.30 Chicago Hope, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 ITC magazin 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Ograje našega mesta, ameriška na- AVSTRIJA 1 8.40 Harold In duhovi, angleški film 9.35 Klic zadošča 11.00 Tenis 13.00 Olimpijski telegram 13.05 Olimpijski studio 15.00 Olimpijske igre '96: Jahanje, veslanje 16.00 Kolesarstvo 16.05 Plavanje, Olimpijski telegram 18.30 Olimpijski studio 19.30 Cas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Sport20.15 Odštevanje groze, ameriška srhljivka 21.45 Nogomet 22.45 Olimpijske igre 1996 - Posnetki In poročila 1.30 Plavanje 2.00 Boks, Olimpijski telegram AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.10 Univerzum, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek na Radiu Tržič, voditeljica Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu. Pokrovitelj: občina Bled BLED ■ PODOBA RAJA Bled leži ob vznožju Julijskih Alp in ob sotočju obeh Sav. Bled s 501 m nadmorske višine le vabljiv po ugodni geografski legi, naravnih lepotah ter zanimivi zgodovini. Bled krasijo trije biseri: stari grad In jezero In otoček s cerkvijo sredi jezera. Blejski grad - kot nema priča nekdanje moči trden in samozavesten stoji in bedi na skali nad jezerom. Nastal je na začetku 11. stoletja, tudi po prezidavah je ohranil gotsko tlorisno zasnovo, ki z zidovi in s stolpi sestavlja grajsko jedro. Visoko obzidje je delno iz 12. ali 13. stoletja, kapela posvečena briksenškima patronoma na zgornjem dvorišču je Iz 16. stoletja, freske pa iz leta 1700. Z gradu se obiskovalcem odpre prekrasen pogled na lepote Bleda In njegovo okolico. Blejsko jezero uživa sloves izredne lepote, je ledenlškega izvora. Ozadje tega raja tvorijo gozdnata pobočja Jelovice s skalnatim robom In dobro vidnim Babjim zobom ter Pokljuko, nad katerimi se v jasnih dneh belijo vrhovi Julijskih Alp. Sredi jezera je otoček s cerkvico Marije Pomagaj. Otok in cerkev imata bogato zgodovino. Cerkev je preživela več obnov, takšna, kot je danes, je iz leta 1685,99 stopnic obiskovalce pooelje na vrti otoške ploščadi z mažnarijo, proštijo. Goste na otok privabi zvon želja iz leta 1534, ki je nad oltarjem Sv. Katarine. Vas pa vabimo na Bled tudi s pestrim programom prireditev, ki smo jih za letošnjo sezono pripravili na Bledu. V ponedeljek organiziramo informacijske večere na terasi Kavarne Kazine, v torkih poteka prijetna prireditev z animacijo. V sredah so v Trustičnem poslovnem centru na Bledu večeri z naslovom "Veselo po domače na Bledu", kjer se prestavljajo znani narodno zabavni ansambli, zaplešejo pa tudi folklorne skupine. V primeru slabega vremena so te prireditve v Bistroju hotela Toplice. V sobotah potekajo v plesni dvorani Kazina na Bledu zabavne animacijsko vodene prireditve z znanimi izvajalci zabavne glasbe. Vsako nedeljo v popoldanskem času organiziramo v Zdraviliškem parku sejem domače in umetne obrti, pester otroški program, vse pa se zaključi s promenadnim koncertom. Že ta petek, 26. julija, se bodo začeli vsakoletni Riklijevi dnevi. Uradna otvoritev prireditve Riklijevi dnevi bo v petek ob 19. uri v Zdraviliškem parku, kjer bo uprizorjena Riklljeva predstava, začel pa se bo tudi tridnevni sejem domače in umetne obrti obogaten z gostinsko ponudbo. Ob koncu bi omenili še prireditve v okviru Okarina folk festivala Bled '96, ki bo letos potekal v času od 9. do 18. avgusta in na katerem bodo nastopale zanimive skupine od vsepovsod. Nagrajenca oddaje Tudi drugod Je lepo z dne 11. 7. 1996 sta: Pija Jober • Ljubljana, dobi vikend paket v Termah Čatež ter Z. Božovičar -Kranj, prejme nočnino v Gostišču Budič. Janja Budlč Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi Í6.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 as v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Želim te, nemška ljubezenska drama 21.50Pogledi od strani - Fashion 22.00 Čas v sliki 22.30 Dojenčki na modni pisti, dokumenarni zapis 23.15 Maforga 0.05 Čas v sliki TELE-TV KRANJ 18.45 Test slika 18.55 Napovednik TELE-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni videospot 19.10 Poročila 272. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Glasbeni videospot 20.10 Bungee jumping s Solkanskega mostu 20.30 Tržiške karaoke 21.10 Poročila 272. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Čas čudežev -gostja Vida Vildmar, Slovenka iz Brazilije (ponovitev) 22.40 Kranjska noč '96 23.10 Poročila 272. 23.25 Videostrani EPP 16.20 Kam na dopust - znani Slovenci 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Glasba po izboru Zvone-ta Tomaca 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Kovorja In 95 Mhz Iz Tržiča. R TRIGLAV LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Kabelski sistem, kako napej? (kontaktna oddaja iz studia Loka TV, posredujte vaša vprašanja in predloge po tel. 634 770)... EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Vrtci se predstavijo na otroškem ŽIV - ŽAV-u v Železnikih 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.39 Vroča Amerika 19.09 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani 5.00 Dobro jutro 7.20Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Kočija formula 1 (stari hiti) 10.30 Novice 11.00 Sredina tema: Avtomobilizem 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Novice iz NZ glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Zavarovalnica Triglav 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Nalezljiva norost - moda 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket20.05 Dih nove dobe, izobraževalna oddaja, avtor dr. France Susman 21.00 Telemarket 9.39 Telemarket 0.30 Napoved sporeda za četrtek 0.40 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi in reportaža MMS '9619.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. Inf. oddaja 16.05 čestitke In pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna Inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajšepo-slušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program radio triglav MHz TA DOBRH RADIA TRZIC vsako soboto ob pol treh na frekvenci 88,9 ali 95,0 MHz Dragi prijatelji, pošteno ste prevetrili sobotno lestvico in tako je tudi prav. Dodali pa smo tri "sladkorčke", nova imena iz vaših kuponov. Sodelujte in pomagajte nam oblikovati lestvico Ta dobr'h 10, saj bomo le na ta način poslušali tisto, kar nam je najbolj všeč: naš naslov ostaja isti: Radio TRŽIČ, Balos 4, 4290 Tržič. Kupone oz. dopisnice pošljite do 27. julija; nagrade že čakajo. Lestvica: 1. MARTA ZORE in GLORIJA - Ti si ta luč (2) 2. KINGSTON - Greva na morje (2) 3. ALEKSANDER JEŽ - Naj lučka gori (2) 4. GIMME 5 - Ko ugasnejo luči (3) 5. BABILON - Nikoli več (3) 6. METULJ - Paloma blanca (3) 7. STANE VIDMAR - Bela lilija (5) 8. AGROPOP - Rudeči cvet (novost) 9. ČUKI - Sreča me je zapustila (novost) 10. CORADO IN BRENDI - Venček ljudskih (novost) Nagradi pokrovitelja TRGOVINE PROJEKT Iz TRŽIČA prejmeta: MATEJA JERALA iz MAVČIČ in MIRJAM MEGLIC iz DUPEU. čestitamo! Mojca, Rok in Dušan KUPON St. 8 Glasujem za skladbo: Moj predlog, katerega želim uvrtrti v lestvico: Moj naslov: KINO CENTER KINO ZAPRT ZARADI ZAMENJAVE STOLOV! STORŽIČ špan. drama CVET MOJE SKRIVNOSTI ob 17. uri, angl. erot. thrill. UJETNIKA ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. thrill. IZVIRNI STRAH ob 18. in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. POROTNICA ob 20.30 url TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. ORANGUTAN V HOTELU ob 20.30 uri ČETRTEK, 25. JULIJA 1996 TVS 1 ameriška 10.30 Videostrani 10.40 Otroški program 11.00 Samo za punce, nanizanka 11.30 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.20 Rica v roki, avstralska dokumentarna oddaja 16.15 TV konferenca 17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Delfi in prijatelji, španska risana nanizanka 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.56 Atlanta '96 20.35 Tednik 21.25 Zlata šestdeseta Slovenske popevke: Nostalgija z Borom Gostilo in Belimi vranami 22.20 Nikar! 22.35 Dnevnik 3 22.55 Šport 23.00 Poslovna borza 23.15 Sova Kobra, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.25 Poročila 0.30 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.55 Ona, angleški film 12.35 Seinfeld, ameriška nani-zanka13.00 Martin Chuzzzlewit, angleška nadaljevanka 13.55 Sova, ponovitev 14.40 Altanta '96: veslanje - polfinale, plavanje - finale, rokomet, dnevni pregled 19.55 Včeraj, danes, jutri 20.05 Seinfeld, ameriška nanizanka 20.30 Povečava: študentska gibanja 1968 - 1972, ponovitev 22.00 Atlanta '96: gimnastika - mnogoboj, plavanje - finale KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Odmevi iz sveta 17.30 Dance session, ponovitev 18.00 Hondo, ponovitev 11. dela nanizanke 19.00 CNN poroča 19.30 Svet športa 20.30 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod, ameriška nadaljevanka 23.15 Hladno jeklo, ponovitev ameriškega filma 0.45 Spot tedna 0.50 TV prodaja 1.10 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, angleška nanizanka 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Klavir, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Ograje našega mesta, ameriška nanaizanka 18.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Beveriv Mills, 90210, ameriška nanizanka 21.00 MeirosePlace, ameriška nadaljevanka 22.00 Argument 22.30 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.30 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.15 Generacije, ponovitev 14.00 Družinski studio, ponovitev filma 15.30 TV prodaja 16.00 Tv razglednica -Kamnik - ponovitev 17.00 Otroški program 18.00 Pot v Avonleo, 9. del 19.00 Dnevnik 19.30 V 80 dneh okoli sveta, 12. del 20.00 Vdihni globoko 21.45 Poročila 22.15 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila 0.00 Skrivnosti, 13. del nanizanke 1.00 TV prodaja 1.15 Video kolaž HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Deklica iz prihodnosti 10.35 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 11.00 Narnijske kronike 11.30 Srednji tok Drave, dokumentarna oddaja 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ubijte Charleyja Varricka, ameriški film KINO 14.40 Revija 15.05 VideoklasJ. 15.40 Dr. Quinnova, ameriška n% zanka 16.25 Risanka16.40 Poj^Sj 16.50 Kruti sum, nadaljevanka ]'-J Kolo sreče 18.25 Moč denarja i* Klub D.D. 18.55 Hugo 19.30 r» očila 20.05 Malo misto, 4. « hrvaške nadaljevanke 21.10 Pr**^ ane čečenske matere, dokument film 22.35 Hrvaška spominska Knroj 22.45 Dnevnik 23.05 Triler »■ Poročila HTV 2 14.35 Videostrani 14.50 TV koledg 15.00 Olimpijski program Reportaže 19.20 Risanka i»J| Dnevnik 20.05 Rešitev 911. 20.55 Izenačevalec, ameriška n* zanka 21.45 Olimpijski profl^L 22.10 Gimnastika, vključitev yj" nos 1.10 Atlanta 96, izbor dogo«L, 1.30 Plavanje in boks, komb"1" prenos AVSTRIJA 1 8.30 Mladi bojevniki NununjJ. ameriški vestem 9.35 Jack c^Lm ti, ameriška kriminalistična 11.00 Tenis 13.00 Otroški pr*E. 13.05 Olimpijski studio 15.00 pijske igre 96: Jadranje, « Olimpijski telegram 18.30 0Wy studio, poročilo; Kuharski rro a 19.30 Čas v sliki 19.53 V^L, 20.00 Šport 20.15 Alarm za 11 - policija na avtocesti, fjLà· serija 21.05 Walker, teksaški 9^,. čar 21.55 Olimpijske igre '98-^5 netki in poročila 22.30 Boks ^ Gimnastika 0.30 Boks I-3}* ^fli vanje2.00 Boks, Olimpijski teW" AVSTRIJA 2 ——————^ oOP 6.00 Videostrani 7.30 Vreme % Čas v sliki 9.05 Schiejok, 10.05 Vreme 10.15 Umor, je naP'fjjo 11.05 Zvezna dežela danes J*, Čas v sliki 12.10 Poročilo - P°?5i0 oddaja 13.00 Čas v sliki vjjrf Trenutki v živalskem vedenju, »v^ dokumentarnega filma 13-40 ^ . je napisala 14.25 Santa Barb» ^ Kalifornijski klan, serija 15.10 t>w 5 in slavni, serija 16.00 Vsak o^gj Schiejokom 17.00 čas v sliki Tjjj Dobrodšli v Avstriji 18.50 M0]?,«* kuharji 19.00 Zvezna dežela 19.30 Čas v sliki/Kultura v£j Vreme 20.00 Pogledi od «% 20.15 Vrtiljak popevk, žaba*^ glasbena oddaja 21.05 P^E** par 22.00 Čas v sliki 22.30 SJj gospodarski magazin 23.00 r>' y ubijalskih komarjev, dokumen1^ film 23.50 Veliki vojskovodje, dokumentarne senje 0.45 " -od strani 0.50 Santa Ba/W"^ Kalifornijski klan 1.35 Bogati in 5 2.20 Čas v sliki 2.50 Modern ■' 3.50 Videonoč GaŠperjevo... ...pesem nosi veter če nekoliko predelam naaj$ "Veter nosi pesem mo\o najnovejše cd plošče sete) ansambla Gašperji, Wf te dni izšla pri založbi H*j' don. Gre za drugo p^ Gašperjev, za katero je, ^ kot za prvo, vse melodije, «J" 12 jih le, napisal leB^J! slovenske narodnozabavn" glasbe Slavko Avsenik, 1* nžmaje pa je "zakrivil" njefl" ein Slavko Avsenik i^jjgj Besedila so prispevali Sivec, Franci Thstenjak, Mf' jan Sneberger, Damjana rw vačlč in harmonikar, voffl" ansambla Brane Tlčar. ^ polke do valčka, v» skladbe so nekaj posf.^, ga, še posebno tista &°%0 parazol, za katero je me^L napisal Slavko Avsenik- Pft, drugič v življenju za dlaton* no liarmonlko, katero dobro zna raztegniti W"L Tlčar. V ansamblu P« % lujejo še Vinko PodoS (Wtara), Franci T»ler JfgL ton, bas), Niko Legat Wfc benta), Robi P rimo* (klarinet) In Damjana ^{ vačič ter Danilo Lukan % pevca. Kljub temu, da v>, Sloveniji kup narodnozaof v nih bendov. pa GašpejJ r vaši zbirki zagotovo ne jv> jo manjkati. So nekaj pos^ nega. I.K. CENTER KINO ZAPRT ZARADI ZAMENJAVE STOLOV! STORŽ' L, thrill. DIABOLIK ob 17. in 19. uri, angl. erot. thrill. UJETNIKA ŽELEZAR amer. thrill. IZVIRNI STRAH ob 18. in 20.30 uri Z*t ^ amer. kom. PERISKOPE DOL ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA tur^ thrill. POROTNICA ob 20.30 uri [ČETRTEK, 25. JULIJA 1996 TELE-TV KRANJ Izjest sika 18.55 Napovednik bujf-Tv 19.00 Kažipot 19.02 EPP ÍK" 1 19.07 Glasbeni videospot pM£ Poročila 273. 19.25 Miha 1i.5s " otr°ška oddaja, ponovitev Épd ^anes na videostraneh 20.05 iai ,blok - 2 20.10 Kje bodo <0an|Ski žuPani Preživeli dopust? mj* Srečanje združenja mobilizira- R TRŽIČ 3 21.30 Zvezdni okruški: ta7He astrologinja Roža Kačič (tel. 2r'56) 22.30 Kitaro na ramo: j3> Dobrič 23.20 Poročila 273. fiSVideostrani ff^LUJTE V KONTAKTNIH OD-Cpïtií TELE-TV KRANJ - POKLI-PO TELEFONU: 33 11 56! Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz iz Kovorja ter 95 MHz Iz Tržiča. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, vreme14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik 18.00 Mavrica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R ŽIRI Napovednik 20.01 Spot tedna bih? Epp blok 20.10 Oddaja o jj^n 20.50 EPP blok 20.55 Izrnen-1 Programov LTV... Videostrani ty ŽELEZNIKI C&0STRANI TV Železniki preko jPJPUTER od 17. do 19. ure ob &Er\!tni Podlagi Radia Žiri. VI-"§» T*ANI TV Železniki preko W*b 18- 19-15 In 21. uri. Cjo Utrip občine Železniki 19.00 ipW film 20.00 Ansambel "Strmi-v Železnikih - glasbena oddaja ATM TV KR. GORA -Videostrani 18.08 Test 18.15 Satelitski program Deutsche 22.00 videostrani 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo, moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 BBC - novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali Slasi 15.00 Dogodki danes - jutri .30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Četrta radijska mreža 17.20 Predstavlja se ZLSD 18.00 Od svečke do volana 18.30 V ritmu valčka in polke - ans. ŠTRK 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! ŠIŠKA »Jj^eostrani 19.50 Napoved spor-slu^-OO Telemarket ... Telemarket "»Poved sporeda... Videostrani *A KRANJ iw začetek programa, uvodna bJ^ovod 5.50 fpp 6.50 EPP 7.00 ^stitir 9a JutranJa kronika 7.20 "isim Presenečenja 7.40 Pregled *llo*9a tiska 7.50 EPP 8.20 Ozir-iij °e 8.30 Hov, ne zam domov %>ni rL9led tiska 850 EPP 900 *Wska včeraj, danes 9.20 Tema S'C9'50 EPP 10.20 Novinarski ^«vek 10.40 Zaposlovanje 10.50 WX*20 Kd0 b0 k°9a 11-50 EPP SJlJpsrnrtnice, zahvale 12.40 No-Prispevek 12.50 EPP 13.00 Nk ítdna 1320 Novinarski prisil "5o co *0 Novinarski prispevek ^•íObi 14-0° Gorenjska danes W finsko športni kotiček 14.50 JfiAs J*.-00 Novinarski prispevek Rs lii S? 15-30 Dogodki in odmevi Sei b00 Epp 16-20 Predstavitev IV. fJJMar 16.50 EPP 17.20 Vklop r* > ?'sko mrežo - prenos pogonom S^riom človekovih pravic -fF> .ftWZJakom iz studia D 17.50 T;00 Gorenjska danes, jutri 2^0\*J*8ic machine 18-50 EPP K^rui, erni program - glasba po S^nonik 24.00 Zaključek ^rarna Radia Kranj R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik Žneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Kolovrat domačih b Po r>n ede'J° na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu 88,9 (Spravljeni! Poslušate nas lahko na frekvencah 95.0 FM - stereo In F|/" - stereo. feRLN OSiHI nedeljske oddaje 21. 7. 1996 je IFfl-rçgMfrnCT KRANJ, odaie m servisa fotokopirnih Za novo Í^Vvft a 6,'tel- 064/213-162. Poleg prodaje ,,, *°l$ko |fm nudljo širok izbor pisarniškega materiala in opreme. nu9odn °* 30 za vas pripravili celoten izbor šolskih potrebščin po h^Pera 8 cenan in ugodnimi plačilnimi pogoji. Zvezki A4 in A5, bV^cice °arvice' vodene barvice, suhe barvice, flomastri, polne in prazne lfin nakur*i Cne vrste nahrbtnikov (tudi usnjeni). S b0 7 £u nad 2.000 SIT se boste udeležili velikega nagradnega žrebanja, (T^ORi L1996. Prva nagrada: barvni TV in še 9 bogatih nagrad. ^orčiA 19- avgustu odpirajo še en večji prodajni prostor, poleg Mini metro - Dekor). ki "*« l2Kieve.6 86 na Koroški cesti 35 v Kranju (bivši ÏÏ*WrS ,otokopiranja, tudi v barvah. Pf" nov Vprašanje pokrovitelja za 2 bogati nagradi: Opišite, kje bodo uv Prodajni center? cS^ON vlíNrn «,PoÜiite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s k° sreč« K?lQvrat domačih". Pn žrebanju in nasvidenje naslednjo nedeljo voditelj oddaje Marijan Murko PETEK, 26. JULIJA1996 TVS 1 11.25 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 11.40 Denis Pokora, ameriška nanizanka 12.05 Zlata šestdeseta Slovenske popevke: Nostalgija z Borom Gosti- šo in Belimi vranami 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.05 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 16.00 Portret slovenskega glasbenika 16.35 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Moja ideja, nizozemska nanizanka 18.30 Ungo, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Atlanta '96 20.35 Marjanca '96, 2. del 22.05Včeraj, danes, jutri 22.15 Tv Dnevnik 3, Vreme 22.35 šport 22.45 Paint Cans, kanadski film 0.25 Sova V območju somraka, ameriška nanizanka 0.50 Brane Rončel izza odra 2.05 Poročila 2.10 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 13.10 Tedenski izbor - Na robu sveta, kanadska dokumentarna oddaja; Starlight hotel,novozelandski film, Sorodne duše, angleška nanizanka 15.45 Atlanta '96: plavanje - finale, dnevni pregled, atletika: hoja na 20 km in kvalifikacije 18.30 Sova, ponovitev 19.15 Pasje poletje 20.05 Forum 20.20 Sorodne duše 20.50 Tropski vetrovi, angleška nanizanka 21.40 10000 obratov 22.30 Novice iz sveta razvedrila 23.00 Atlanta '96: atletika, plavanje - finale, dnevni pregled KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Svet športa, ponovitev 18.00 Pot flamlngov, ponovitev 19.00 CNN poroča 19.30 Popotni vodič 20.00 Ljudje na položajih: Dan, poln presenečenj, 5. del nanizanke 21.00 Ljubezenska zgodba, ameriški film 22.30 Billie Holiday, glasbeno-dokumentarna oddaja 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodno-zabavni glasbi 14.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 14.30 Elizabetina zgodba, film 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Brisco County ml., nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 VR 5, nanizanka 21.00 Highlander, nanizanka 22.00 Dotik zla, film 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Zdravje na tri, ponovitev 13.30 Družinski studio, izbor 15.30 TV prodaja 16.00 Vdihni globoko -ponovitev 17.00 Otroški in mladinski program: Klub Teater 18.00 Pot v Avonleo, 10. del 19.00 Poročila 19.10 TV prodaja 19.30 V 80. dneh okoli sveta, 19. del 20.00 Film 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - Slovenski nokturno 23.45 Poročila, ponovitev 0.00 Nick, lovec na glave - 1. del 1.00 TV prodaja 1.15 Video kolaž HTV 1 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Za las, ameriški film 14.30 Šolski program 15.40 Dr. Quinn, serija 16.30 Risanka 16.35 Poročila 16.50 Okrutni sum, serija 17.50 Kolo sreče 18.25 Razkrižja federacije 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Izbor najlepše Slavonke 22.00 123. gre naprej, dokumentarnifilm 22.50 Dnevnik23.05 Dubrovniški poletni festival 23.35 Naravni svet, doku-menatrna serija 0.30 Poročila HTV 2 15.50 TV koledar 16.00 Olimpijski program 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, humor- istična serija 20.35 Kino H20, dokumentarni film 21.15 Osumljeni, ameriški film 23.00 Olimpijski program: Atletika; Plavanje; Košarka AVSTRIJA 1 8.05 Zlomljena puščica 9.35 Klic zadostuje 11.00 Šport: Tenis 12.55 Olimpijski telegram 13.00 Šport: Formula 1 14.05 Olimpijski telegram 14.10 Letne olimpijske igre 96: povzetek minule noči 15.00 Atlanta 96: atletika, kolesarstvo, veslanje, plavanje 18.30 Olimpijski studio 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Junaki iz operacijske dvorane 21.05 Pogledi s strani počitnice 21.15 Mi držimo skupaj 22.05 Letne olimpijske igre 1996, Atlanta: boks, dviganje uteži, judo, atletika, jahanje, plavanje, skoki v vodo AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.10 Schiejok vsak dan 10.10 Pogled na vreme 10.15 Vedno kadar je pisala kriminalke 11.05 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vrtiljak popevk 13.00 čas v sliki13.10 Dežela in ljudje 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Derrick 21.15 Vsakdanja zgodba 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Računalniški pirati na Internetu 23.50 Čas v sliki 23.55 Multipta osebnost 0.55 Zadnji viking 1.40 Sladke sanje 3.30 Pogledi s strani 3.35 Čas v sliki 2 4.00 Kalifornijski klan 4.45 Bogati in lepi 5.30 Videonoč TELE-TV KRANJ 18.45 Test slika 18.55 Napovednik TELE-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 274. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Glasbeni videospot 20.10 Odprti ekran 20.20 Kamera presenečenja: Roža med rožami (Helena Blagne) 20.35 Popotovanje po južni Italiji, 1. in 2. del 21.10 Poročila 274. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Najboljši gorenjski športniki '96 22.05 Zlata nota - finale 23.00 Poročila 274. 23.25 Ark techno žur 24.00 Nočni zabavno-erotični program SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev 22.30 EPP blok 22.35 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Koncert poletne glasbene šole violin na Bledu 19.10 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo RA KRANJ 5.30 Začetek Drograma, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Ozir- Ana Mali medicinska sestra - Letence 4a kozmetičarka (g) 064/46-369 nega obraza In d<5kol"fc<5ja GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO m.t a/U ios.» r OGNJIŠČE j HI. UMI 16 tu. UMI ti Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1210 Ljubljana - Šentvid. Popevke: 1. ŽIVLJENJE JE KOT IGRA - ANJA RUPEL 2. DOUNA SMRTI - MILAN KAMNIK 3. DREVO - TOMAŽ PENGOV Nz - viže: 1. NA ŽEGNANJU - ans. NIKA ZAJCA 2. ZA PLES - ans. VAGABUNDI 3. KOROŠKA GAUDA - ans. ROSA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. E VIVA ESPANA - HAJDI 2. STO CVETOV - ans. JEVŠEK VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vlža: Ime In priimek: Naslov: Pošta: amo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja -pogovor z misijonarjem Janezom Krmeljem o Madagaskarju 18.50 EPP 19.30 Za ljubitelje narodnoza-bavne glasbe - glasbo izbira Robert Bauman 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Kovorja In 95 Mhz iz Tržiča. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filiplč) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne Informacije 6.20 Noč Ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programa! R RGL 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Novostari punkerji Racija z rdečim alarmom Ja, Racija je tista mlada slovenska skupina, ki je nastopila kod pred, predskupina na koncertu Sex Pištol s v Ljubljani. Da si omenjenega nastopa niso prislužili kar tako, priča njihova cd plošča, ki je izšla pred kratkim in za njeno distribucijo skrbi založba Dallas records. Izdelek, jasno prvenec ljubljanske skupine Racija je vsekakor odlična punk ročk zadeva, ki temelji na enostavnih akordih, z odlično sovpadajočimi bobni in melodičnimi vokali. Pohvalno glasbi ustrezna je njihova poetika. Namreč teksti na temo šola, mestne ulice, denar, žurke, politika... ha celo transformator včasih dela in včasih ne, in predvsem njihova spevnost so dobra predispozicija za to, da se band v dobi punk revivala, ki je hvala bogu, tudi konkretno (koncertno) zajel naše kraje, afirmira tudi v vode takoime-novane popularnosti. Ja, redko kdo do sedaj je tako verno zaigral glasbo, ki so jo poznali zgodnji Pankrti. Na nekoliko uneou način seveda. Vsekakor priporočljivo. I.K. KINO BLED amer. kom. PTIČJA KLETKA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. POROTNICA ob 18.30 in 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. KRITIČNA TOČKA ob 20.30 uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Paglavec Cveto Sever Cveta Severja verjetno poznajo vsi najmlajši. Tako mladi, da še brati ne znajo, zato jim o njegovih prigodah in pobalinstvih, prosimo, preberite starejši, že bolj "učeni". Cveto Sever je namreč znani lutkar, "krivec" mnogih lepih lutkovnih predstav v gradu Khislstein. Cveto je bil od nekdaj mladega duha, ki mu še ni pošel, zato se za pravice mladih bori še danes. Dobro se še spomni, kako so mladi živeli včasih in kako danes, zato ne razume njegove generacije, ki sedaj kroji prosti čas mladine, zakaj se ne potrudi in mladim ponudi Čimveč dogajanja. Kakorkoli že, Cveto je v osnovnošolskih letih zelo rad počel nekaj, kar ne priporočamo današnjim šolarjem. Ja, šprical je. Ko je še obiskoval šolo v Tržiču, sta se s sošolcem odločila špricati pouk z izgovorom, da morata ujeti avtobus. Toda šla sta raje stopat. Dokaj hitro jima je nekdo tudi ustavil. Vse v redu in prav, v smehu pripoveduje Cveto, če ne bi bil tisti nekdo ravnatelj, ki je junakoma dejal: "Saj sem vaju takoj opazil!" Kazen ni bila huda, menda le klasična, tj. podpis. Cveto je šprical še naprej, v 8. razredu. Tako je nekoč veselo dremal do 9. ure. V šoli se je izgovoril, da je zaspal, kaj pa drugega. Toda učiteljica ni po juhi priplavala in se je takoj znašla: "Ja, verjamem, saj se ti na obrazu vidi. Poglej, saj se še umil nisi." Cveto je besedi verjel, stekel umiti se, a je na pol poti ugotovil, da je tokrat sam padel na šalo. • S. S. REKLI SO REKLI SO REKLI Eni na morje, drugi na Kolpo Kranj - Med tokratnim potepanjem po kranjskem jedru smo opazili, da so ulice že preklemano prazne. Mladih skorajda ne vidiš. Je že res, da se je poletje končno začelo (tudi sonce se je tako odločilo). Sicer malo pozno, pa še vseeno bolje kot nikoli: Kako boste preživeli poletje? Tomo Golež iz Kranja: "Jaz grem z Mladim forumom Združene liste na Kol- [>o. Tam sem bil že dvakrat in grem tudi etos, ker je srečanje zares super. Drugače pa še nisem razmišljal, kaj bom počel." Simona Blaznik z Jezerskega: "Ja, jaz sem pa že bila v Kopru pri stari mami, samo je bilo slabo vreme. Zato sedaj premišljujem, da bi šla v Koper še za en teden. Drugače pa med počitnicami delam na mejnem prehodu." Kadiša Krmenac iz Kranja: "Letošnje poletje bom šel s prijateljem v Novigrad, nato pa še v Budvo v Črno goro. Tja grem letos prvič in bom tam dva tedna. Ce bom kaj delal med počitnicami, še ne vem." Zoran Marjanovič iz Kranja: "Ja, jaz grem z Radišo. Najprej v Novigrad, kjer sem že bil in je bilo dobro. Kaj mi je tam najbolj všeč? Hm, ženske, ha.ha. No, potem pa greva še za dva tedna v Črno goro. Najverjetneje ne bom med počitnicami nikjer delal." • S. Š., T. D. LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Če vzamemo, da uživate težko prigarane počitnice, da šolske torbe, knjige tn pisala bržčas leže v najbolj temnem kotu vaših sob, ste vseeno kar pridni dopisovalci Hvala vsem za spise tn počitniške pozdravčke. Za pošto se še posebej zahvaljujemo Martini Zaletel, Žigi Svetetu in Bojani Docanovič, ki so literarno ustvarjali kljub počitnicam. Dobili smo tudi razglednico s tabora gasilske mladine ob Kolpi, kjer taborijo 103 mladi gasilci iz gasilske zveze Škofja Loka. "Imamo se prijetno ob športnih, družabnih in drugih aktivnostih, plavamo in čolnarimo po reki Kolpi," so napisali, sledi pa kup imen. Še več pa jih je na obeh straneh kartice, ki so nam jo iz Suhe Krajine poslali "ragljaČi". Kartico so • kot se tudi bralci lahko prepričate -naredili kar sami. Hvala zanjo in za ragljaške pozdrave. Vabimo tudi druge počitnikarje, da se nam oglasijo. Na septembrski nagradni izlet pa tokrat vabimo Martino Zaletel, kije opisala... Moja rodna vas Tupaliče Verjetno je za vsakega od nas kraj, kjer prebiva, najlepši. Tudi zame ni lepše vasi od Tupalič, kajti veliko je zanimivosti, ki si jih je vredno ogledati. Vas Tupaliče je dobila ime po treh topolih, ki so rasli v njej. O tej vasi je nastala tudi zgodba o hudičkovem borštu na Zaplati, ki pa se glasi takole: Dva kmeta sta se prepirala o gozdu in ker se nista mogla sporazumeti, je nek kmet dejal: 'Kar hudič naj ga vzame!" Njegove besede so se uresničile. Hudič je gozd posadil na rame ter ga nesel na Zaplato. Kar naenkrat je v zvoniku začelo biti sedem, hudič se jé zvonenja ustrašil, spustil gozd ter zbežal neznano kam." Od takrat naprej se gozd na Zaplati imenuje Hudičkov boršt. Z Zaplato in njenim gozdom pa sta povezani tudi še nedavno odprta okrepčevalnica Hudičkov boršt ter penzion Zaplata, od koder je najlepši razgled na okoliške hribe: kolišče, Storiič, Sv. Jakob, Kriška gora, Zaplata... Seveda pa ni vse povezano z Zaplato in njenim gozdom. V Tupaličah je tudi cerkev sv. Klemena, ki stoji že od leta 890, muzej, v katerem si boste lahko ogledali vseh vrst starih reči, kovaštvo, ki obratuje ie sto let ter še in še. Zdi se mi, da je naša vas odeta v tančico lepote in prav zaradi tega mi je tako všeč. Zato vabljeni v vas Tupaliče, kjer vas bodo sprejeli prijazni in dobrosrčni ljudje. • Martina Zaletel, OŠ Matije Valjavca, Preddvor Preživeli smo čudovit teden pod Bogatinom. Zakaj? USPEŠNI UČENCI Prihodnost je v Kanadi Edo Terglav je pričel s hokejem pri š] letih, prvi klub je bil Triglav, nato Bled, ••• Kranj, 22. julija - Šestnajstletni Edo Terglav je mlad hok*. ki s svojo nadarjenostjo veliko obeta. Prav veliko hoke, znanje je Eda pripeljalo v domovino hokeja Kanado, trenutno igra za LAC St. Louis Lions v ligi Midget "AA ki je najvišja tamkajšnja kategorija do 17 let. ej* t - Edo, opiši malo, kako si se prebil v kanadsko ekipo. "Leta 94 sem igral za slovensko reprezentanco do 16 let na svetovnem prvenstvu v Quebecu. Tam so me opazili skavti (ljudje, ki iščejo mlade talente, op. p.). Že takoj po prvi odigrani tekmi so me pobarali, če želim igrati za eno od hokejskih ekip v Mon-trealu. Tedaj sem ravno končal 7. razred. In sem šel v Kanado, kjer sem najprej igral v ekipi LAC St. Louis Tigres v Ban-tam "AA" ligi. Sprva je bilo težko, predvsem zaradi jezika, pa še po pošti sem se učil snov za 8. razred, ki sem ga nato tudi končal. Sedaj obiskujem Francosko visoko šolo, kjer je 11. razredov, je pa nekakšna naša gimnazija. V Kanadi želim končati študij. Sedaj igram za LAC St. Louis Lions v Midget "AAA", kjer ostanem še eno leto, nato grem v višjo starostno skupino Júnior, kjer hokejiste že plačujejo." - Kako izgleda tvoj delovnik v Kanadi? "Šola traja od 9.30 do 16.30. Ob sedmih zvečer imamo vsak dan treninge, ki navadno trajajo eno uro in pol do dve uri. Ko imamo tekme, so tu še zelo dolge vožnje, od S do 10 ur. Čeprav gre za mlado kategorijo, pa se klubi že obnašajo povsem profesionalno, ni no- bene prave 'zaiebancije ( moramo biti ob desetih ^ nujno doma, saj nas kofl' ■ ajo. Tako nimaš noPei j pravega časa za druženj 1 šele za punce." - Vzorniki? . ,im 'V kanadsko-ameriški. raj veliko vzornikov. Najbolj všeč Eric Lindros, ki >f Philadelphio. On veliko < ablja igro na telo, odlikujJ ^ hitrost, moč, velikost Jn doseči zelo dobre gole- "Priti čim višje. To K NHL. Tudi živel bUJi Kanadi, ker so tam bolÇQ za življenje in večje mozjj,0^ \ zaposlitev." • S. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Zoe do groba Scenarist in debitantski režiser Roger Avary, star 27 Wg| želeljposneti film o svoji generaciji - generaciji zgublje*1 ki iščejo svojo pot. Posnel je film o bančnem ropu- Zgodba se odvija v sodobnem Parizu in jo sp1*^^ skozi Zedove oči (igra ga Eric Stoltz). Zed je 0 strokovnjak za vlamljanje v trezorje, ki pride v "i^gt^ bi svojemu prijatelju iz otroštva Ericu (Jean **fj$e'' Ançlade) pomagal pri bančnem ropu. Ko Zed P { LEMA, Kranj 89,00 89,50 12,61 12,68 8,70 8,90 MIKEL Stražišče 89,10 89,80 12,60 12,70 8,75 8,95 NEPOSiŠk. Loka. Trata) 89,20 89,50 12,60 12,65 8,70 8,80 NOVA LB Kamrik, Medvode, šk. Loka 88,80 89,80 12,49 12,88 8,84 9,22 PBS d.d (na vseh poštah) 86,70 89,35 11,10 12,62 8,00 8,85 ROBSON Mengeš 89,10 89,60 12,55 12,88 8,70 8,95 SHP-Skw. hran. in pos. Kranj 89,10 89,50 12,54 12,64 8,70 8,85 SKB (Kranj. Radovljica, Sk. Loka) 88,00 89,90 12,41 1188 8,53 m SLOVENIJA7URIST Boh. Bistrica 87,00 1111 8,39 SLOVENIJATURIST Jesenice 89,00 89,50 12,56 12,68 8,65 8J95 SZKB Blag. mesto Žiri 88,00 89,69 12,15 12,73 8,55 9,13 SUM Kranj 21149? TALON Žalpontaja,Trm,Škloha,Zg.Banje 89,30 89,55 12,60 12,69 8,60 8,89 TENTOURS Domžale 89,00 89,90 12,58 12,85 8,70 9,00 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 89$) 89,55 12,56 12,64 8,70 6,85 UKBŠkLoka 88,70 90,40 1Z45 12,90 8,80 %0S WILFANd.o.0. JESENICE tupermirkK UM0N S«2-4?t WtLFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 WILFAN Tržič 51-014 POVPREČNI TEČAJ 88,71 89,62 12,44 12,71 8,60 8,95 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjajjuških tečajih. Novi zakon o agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje predvideva razcepitev agencije na dve samostojni enoti, pri čemer naj bi se APPNI razdelila na agencijo za plačilni promet in agencijo za revidiranje lastninjenja. To pomeni, da bo nova agencija za plačilni promet zaradi razdelitve in začetka delovanja nove davčne uprave imela nekaj sto manj zaposlenih, kar naj bi vplivalo tudi na velikost potrebnih sredstev za njeno delovanje. Zato so napoveda- li tudi znižanje cene storitev plačilnega prometa in drugih storitev, ki se niso spremenile že od lanskega julija. O novih predlogih naj bi v začetku avgusta odločal svet agencije, povedati pa je ob tem potrebno, da na ceno vplivajo tudi stroški posodabljanja opreme, zato o višini znižanja še ni mogoče govoriti. radio triglav 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS NAPREDEK 0 0 M Z Al E Napredkova poletna ponudba Veliko posezonsko znižanje cen oblačil za vso družino a. 30 % od 20. julija do 3. avgusta v blagovnici Vele Domžale mini blagovnici Zarja Mengeš Če - šminka specializirani trgovini za mlade , Domžale Ljubljanska 85 Na oddelku šport v blagovnici Vele bogata izbira blaga za šport in rekreacijo doma, v planinah in na morju Napredkov Diskonta! center v Jaršah pri Domžalah na 3.500 m2 bogata izbira blaga za večje nakupe Napredek, dobro ime med trgovci Če ste lastnik delnic Save Kranj, ki ste jih kupili v javni prodaji, potem je to novica za vas. Med navedenimi poiščite najbližjo enojo Gorenjske banke, kjer odkupujemo vaše delnice; Gorenjska banka, Kranj, Bleiweisova 1 Gorenjska banka, Jesenice, Cesta maršala Tita 8 Gorenjska banka, Radovljica, Gorenjska cesta 16 Gorenjska banka, Škofja loka, Kapucinski trg 7 Gorenjska banka, Tržič, Trg svobode 1 Cena za odkup delnic se določa dnevno Ob obisku poslovalnice prinesite s seboj potrdilo o lastništvu delnic in osebno izkaznico. W0f Nacionalna f/^é finančna Družba KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnlk Na planinskih pašnikih - Belopeška jezera Rateška živina ob idiličnih Belopeških jezerih Bela Peč, 22. julija • Ratečani imajo stalne zaplete z italijanskimi oblastmi zaradi lastništva 2373 hektarov zemljišč na italijanski strani. Planina na Belopeških jezerih se zarašča. Skromno bivališče rateškega pastirja na Belopeških jezerih. Pastirju Pavlu Kopavniku zaradi obilo izletnikov nikoli ni dolgčas. Ratečani so dvolastniki zemljišč, njiv, travnikov, gozdov in pašnikov na italijanski strani, kamor vsako leto ženejo tudi rateškp živino. Medtem ko nikoli - celo med slovensko osamosvojitveno vojno ne - ni bilo z italijanskimi oblastmi problemov zaradi paše na pašnikih tik ob meji kot so Rute in Zaprct ter Suše ter na nižinskih pašnikih za mejo, so vsako leto vedno bolj in bolj problemi s pašo pod Mangartom ob Belopeških jezerih, kjer ima rateška agrarna skupnost sicer manj zemljišč kot italijanski lastniki, a kljub temu kar precej. Skupaj imajo naši državljani v lasti na italijanski strani še vedno 2373 hektarov zemljišč, ki so po prvi svetovni vojni in po Rapalski pogodbi pripadala republiki Italiji. Italijanske oblasti želijo rateške dvolastnike in agrarno skupnost, v kateri so 103 kmetje, prisiliti, da bi prodali zemljišča. Po italijanski zakonodaji Ratečani sami svojih zemljišč ne morejo prodati slovenskim državljanom, kupijo jih lahko le Italijani. Pred leti so Ratečane vznemirali s sporočili, da bodo na njihovih zemljiščih zgradili golf igrišče, pred letom dni so Ratečani presenečeno ugotovili, da so jih v italijanske knjige kot posestnike zemljišč začeli zapisovati z italijanskimi imeni. Bili so vpisani kot Giuseppe, Luigi in tako dalje. Skromna koča rateškega pastirja Pavla Kopavnika ob Belopeških jezerih Letos je prišla še ena, zelo resna pobuda, ki je vznemirila tako rateške dvolastnike kot italijanske kmete v Trbižu in okolici, da so organizirali celo protestni shod v Trbižu. Po zasebni poti so kmetje iz Trbiža in iz Rateč izvedeli, da Videmska krajina pripravlja načrte, da bi 1500 hektarov dvolastniškega območja razglasila za nacionalni park. Nacionalni park zdaj obsega območje obeh jezer pod Mangartom v velikosti okoli 50 hektarov, s širitvijo nacionalnega parka, ki ga predlaga Videmska krajina, pa bi se nacionalni park razširil na okoli 1500 hektarov. Nastal naj bi regijski naravni park Conca di Fusine na dvolastnišem območju Fusine Laghi, občina Trbiž. To bi seveda pomenilo, da bi se uvedel poseben režim paše, lova in prometa. Ko smo minuli teden s tajnikom krajevne skupnosti Rateče Francem Kajžarjem obiskali pastirja, 17-letnega Ratečana Pavla Kopavnika, ki letos prvič pase ob Belopeških jezerih, smo ga našli v dokaj skromni pastirski koči, ki je last Agrarne skupnosti Rateče. Pavel Kopavnik, tih, a priden fant, se nad pastirsko samoto in dolgočasjem ne more pritoževati, kajti Belopeška jezera so v teh letnih mesecih obiskana kot le kaj! Prihajajo avtobusi, osebni avtomobili, izletnikov je kot listja in trave - in bodo vse do 20. septembra, ko bo Pavel skupaj s čredo zapustil Belopeško planino. Planina se zarašča "Štirikrat grem okoli živine in pogledam, da se ji kaj ne zgodi," pravi Pavel ob res tesni in skromni pastirski kočici, ki bi jo Agrarna skupnost Rateče rada razširila, a je najbrž zaradi varovanega območja parka nikoli ne bo mogla. Tudi zato, ker je v kočici prostor le za posteljo in štedilnik, Ratečani težko dobijo pastirja za Belopeška jezera. "Kuham si seveda sam, kar pač imam. Oja - včasih mi lastniki živine kaj prinesejo, ko pridejo pogledat, kako je z živino. Nekateri pridejo, drugi pa ne, kakor je pač kdo skrben. Poleg rateške živine imam tudi nekaj glav živine, ki je last kmetov iz Bele Peči in Trbiža. Upam, da se živini ne bo nič zgodilo in da kakšna ne bo zašla ali se izgubila. Ratečani so svojo planino pod Mangartom - pod Mangartom se pase tudi okoli 200 ovac - morali urediti tudi zaradi hudournika, saj je planino zasipala voda. Okoli 10 hektarov svojega pašnika imajo, ostalo vzamejo v najem, medtem ko italijanski kmetje, ki jim Pavel Kopavnik pase živino, plačajo pastirja. Žal pa je očitno, da se tako, kot se zarašča pašnik na Petelinjeku, počasi zaraščajo tudi pašniki ob Belopeških jezerih. Živine je vedno manj - včasih sorateški kmetje na Belopeška jezera gnali tudi 100 glav živine - italijanske oblasti se zavzemajo za uvedbo parkovnega režima in tako nobeni večji posegi niso mogoči. Belopeška jezera, ta krasni naravni biser pod Mangartom, ki se ga starejši Ratečani spominjajo kot nekaj najlepšega iz mladostnih let, ko so sami gnali, pasli, molzli, pripravljali sir na tej svoji planini, se vozili s čolni po jezeru, deli usodo prenekatere planine: malo živine, pašniki se zaraščajo, hlevi samevajo. Tako kot velik hley na Belopeški planini, ki je prazen že nekaj let... • D.Sedej Mesarija Mlinaric v Lescah Mlinanceve klobase so res dobre Mesarija Mlinaric je letos gorenjski prvak, med slovenskimi mesarji pa seje uvrstila na peto mesto. Lesce, 19. julija - "Konkurenca na trgu je zelo velika, zato je kvaliteta izdelkov vse bolj pomembna in priznanj] smo zelo veseli, saj jih ni vec tako lahko dobiti, ker se merila zaostrujejo," pravi Jože Mlinaric. Mesarija Mlinaric iz Lesc je na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu lani prejela štiri medalje (zlato in tri bronaste), letos pa kar trinajst (štiri srebrne in osem bronastih). Najboljši gorenjski mesar je torej tokrat Mlinaric iz Lesc, ki se je v slovenskem merilu uvrstil na peto mesto, pred njim so le štiri velika slovenska mesarska podjetja: MIP Nova Gorica, Perutnina Ptuj, Kras Sežana in Mir Gornja Radgona. "Že lani smo opazili, kako ljudje pozorno spremljajo, kdo je dobil medalje in za katere izdelke, zato smo letos v oceno poslali 25 izdelkov, lani le deset. Vsekakor je to za kvalitetne izdelke dobra reklama, na radgonskem sejmu merila ocenjevanja zaostrujejo in zelo težko je dobiti zlato medaljo. Zato so to resnično priznanja za dobre izdelke, priznanja, ki nekaj pomenijo," pravi Jože Mlinaric. Konkurenca je vse hujša "Ocenjevanje je pomembno tudi na nas same, da vemo, kje smo s kvaliteto," pravi Mlinaric. Letos se je Mesarija Mlinaric na radgonskem ocen- Pogled na novo poslopje s ceste, pod njo se skrivajo še štiri etaže. je v hiši mesarija, je lahko zasebnih mesarjev, ki pa se šele uveljavljajo. V samih Lescah tako velike konkurence ni, vednar pa je Mesarija Mlinaric že tako velika, da izdelke dobavljajo številnim prodajalnam po Gorenjskem (z izjemo Škofje Loke!), veliko tudi v Ljubljano. Tam pa se srečujejo z ostro konkurenco. Začetek je bil zelo težak Jože Mlinaric je Tominčev z Brezij, kjer so imeli mesarijo, Marija (po domače Fani) in Jože (po domače Pepi) Mlinaric. jevanju med 23 slovenskimi mesarji uvrstila na peto mesto, pred njo so le štirje veliki: MIP Nova Gorica, Perutnina Ptuj, Kras Sežana in Mir Gornja Radgona. "Tudi veliki hitro izboljšujejo kvaliteto in med množico izdelkov imajo nekaj resnično dobrih, naša uvrstitev pa kaže, da jih kar uspešno lovimo," pravi Mlinaric. Vsekakor pa je Mesarija Mlinaric letošnji gorenjski prvak, lahko pa tudi rečemo, da je prvak med slovenskimi zasebnimi mesarji. Sicer pa je to njihov letošnji že drugi uspeh, spomladi so jim namreč izdelke ocenili na ljubljanski biotehniški fakultute in podelili štiri zlate, osem srebrnih in dve bronasti medalji. To dodatno potrjuje, da v Mesariji Mlinaric kvaliteti res posvečajo izjemno pozornost. Brez kvalitete danes ni uspeha na trgu, saj ie konkurenca vse hujša. Vsaka vas ima že svojega mesarja, samo v okolici Kranja jih je šest, ki so zelo znani, z dolgoletno tradi gostilno intrgovino. Tri leta je delal v Nemčiji, kjer je nabral dragocene izkušnje. Na svoje je začel leta 1968, približno takrat kot Kalan v Stražišču. Zasebni mesarji so bili tedaj pravo "čudo", začetek je bil res težek, saj so bili zelo omejeni, klavnice so imele monopol. "Namesto v radov- ljiško klavnico sem moral deset let vsak "rep" voziti v Bohinjsko Bistrico, nato sem začel kupovati polovice, oskrbovati so nas začeli grosisti. Mesarji so tedaj lahko prodali meso le po kilogramih, nikakor ne celega govejega stegna. Ker sem prodal celega, sem plačal kazen, ki ni bila majhna, danes bi bilo to približno 50 tisočakov," se začetkov spominja Jože Mlinaric. Zlasti v zadnjih letih se je seveda veliko spremenilo, ponudba mesa je velika, nekaj ga kupijo, nekaj živine jim zakol-jejo v klavnici, tudi v sosednji. Novogradnja, skrita pod cesto Poslopje v Lescah je kupil leta 1969, lokacija v središču naselja je zelo dobra. Tudi zato, ker imajo velik vrt in ne motijo sosedov. Ob cesti je zunanjost prostorne prodajalne že urejena, v notranjosti pa dela še potekajo. Toda prava razsežnost novega objekta se pokaže šele s spodnjega dvorišča, saj ima objekt štiri etaže, kar tri so praktično skrite pod cesto. Novo mesarijo, ki bo imela kar 960 površinskih metrov prostora, gradijo že nekaj let, postopoma, kolikor pač lahko za gradnjo namenijo denarja. "Posojil nimamo, saj bi sicer delali le za banke," pravi Jože Mlinaric. V približno dveh letih bo gradnja končana. Objekt je prirejen tako, da ga bodo kasneje lahko povezali s sosednjim, kjer bodo po porušitvi več kot sto let stare stavbe mesarijo lahko dogradili. Razmišljajo namreč o samopostrežni restavraciji, pripravi toplih obrokov. "Če kaj drugega," pravi Jože Mj* narič, ki seveda računa naslednike. Sin študira Živ?r ko tehnologijo, hči ekonomu ■ mlajša obiskuje srednjo e* nomsko šolo. Vsi bodo la«1* imeli doma dovolj dela. *e V novi zgradbi bo štiri eta* povezovalo tovorno dvigaj prostori so razporejeni da bo delo kar najbolj nem teno potekalo. Razporedite prostorov si je Jože MlinaI^ zamislil sam, na osnovi dolgy letnih delovnih izkušenj-, kleti bo razsekovalnica, saj J tam temperatura najnizJv Hladilni kompresorji bodo posebnem prostoru, hkrati P jih bodo uporabljali za grclÇ vode, saj jo porabijo veliko- Ervem in drugem nadstrofj^ o predelava, izkoriščeno tudi podstrešje, kjer o° pripravljali začimbe. Več kot šestdeset mesnih izdelkov 0 Ob kopici medalj vsaj na kratko predstaviti g Mhnaričeve izdelke. *^6s-svežega mesa imajo 35 m nih izdelkov in 30 suhom^' v tih. Pisana paleta t°reJ> kateri je nekaj pravin» -j, večkrat nagrajenih nifuc dobrot. Brez zadrege ^ zapišemo, da so Mlinar1 kranjske klobase res Poskusili smo jih! Prav kranjskim kW torej vračajo nekdanjo &p ki so jim jo v zadnjih de ^ tjih odvzeli nekvalitetni delki socialističnih mesaj^ "Odnekdej klobase ^ kranjske in hrenovke 0 slovele, al' boljše od ^0 tako- dot>re slaf bilo ni nobene..' 0 Pr Eo Prešernu zapisali na i razvaža izdelke po £10 ie klobas^, zlato P^, letošnjem radgonske" 0 i ji_bodo podelili srenje cijo. Tudi Jesenice so v z dveh letih dobile kar pet prava gneča. tradi- Lanske štiri medalje so "obescli" na avtomobile, s katerimi pa adnjih razvažajo izdelke. Letos so jih dobili trinajst in na vozilih bo šui ji. Prav krajska spomladi dobila nanje biotehniške na mu medaljo. Pristaviti ^\[0vt' to letos edina kranjska. * ^ sa, ki bo nagrajena s sr ^0 medaljo, zlate pa ne podelili. uo^° Poleg kranjske" p srebrne medalje PreJ. jet' tirolsko klobaso, rno pašteto, berlinsko J za vo tlačenko, bronaste v ^ hrenovke, šunkarico, 0*^0 ko klobaso s pivom, g» 6sH' danko s kašo, tlačenko, ? sir, jetrni bavarski sir * .m si. Med suhomesnatirm bp ,„ bo bronasto medaljo unkina pašteta v o^jfit* KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN ' Popravilo koles, rezervni deli in oprema lollorji ROCES, BAUER, ULTRA-WHEELS Vselili smo se v nove prostore na Kokrici -ob križišču za Belo! VALY-2AGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 SYSTEMS d.o.o. ^Atlanti so se v soboto zgodaj zjutraj po našem času začele 26. poletne olimpijske igre moderne dobe OBETAVEN START BLEJSKIH VESLAČEV ^°tem, ko je ameriški predsednik Bili Clinton slovesno odprl srečanje športnikov in športnic iz 197 držav SVeta, ki so se zbrali na letošnjih olimpijskih igrah, so med našimi olimpijci prvi nastopili plavalci in veslači. ?e*ko pričakovan športni dogodek, na katerega se je večino Smrtnikov pripravljalo kar štiri leta, organizatorji v Atlanti pa * 18. septembra 1990 (takrat so Atlanto izbrali za prizorišče 26. petnih olimpijskih iger moderne dober), se je začel. Za večino Učiteljev športa po svetu in tudi pri nas pa so se zaradi rj^vnega zamika začele noči brez spanja, saj je program na apiadi natrpan z zanimivim sporedom. £o slavnostnem sobotnem ^tku tekmovanj, na kater-!& so se v mimohodu predsta-,l|e vse sodelujoče države wovensko zastavo je nosila rlletinja Brigita Bukovec), pa i i erii pel najstarejši živeči olimpi-Lrv?0VanJ*n najboljših na svetu v Franciji: na predsvetovnem odif£stvu in tekmovanju za svetovni pokal v jadranju v hribih, člana Alpskega ^no odrezala. $J^a se letos obeta uspešna t>aj na' Je Boštjan Pristavec lOwi!- *e s svojim več kot Wi i'ometrov dolgim prele-na ' nato pa prepričljivo zmago tiral avnem prvenstvu v Ja_ !l0 Ir>em letenju v Celju. Vendar Podok c}1^ še PreceJ višJi: 1 n u kot lani' se Je °dločil so^katerimi klubski kolegi jih ^ovati na dveh tekmovan-$t, .Franciji, pri čemer prvo v Prior pomeni predvsem Vo .*v° na svetovno prvenst-lïièdt k° tam prihodnje leto, v yjem ko je bila druga tekma tel^nonu že tradicionalno viaH,anJe za svetovni pokal Prar> a nem letenJu v hribih- v kar , i° se je Pristavec napotil letau erni jadralnimi letali: z sv0je G 800'ki mu 8.a Je kot najmodernejše in naj- boljše letalo posodila nemška tovarna, ter lastnim letalom DG 600, za katerega pravi,' da ni najbolj varno za letenje v hribih, če sname podaljške in leti le s 15-metrskimi krili. Na predsvetovnem prvenstvu, ki je namenjeno predvsem spoznavanju lokalnega terena in vremena (to je v tem športu za uspeh izrednega pomena), je Boštjanu Pristavcu dobro šlo, kljub nekaterim težavam s sposojenim letalom, ki ga ni bil najbolj vajen. Kot nam je povedal že ob koncu tega tekmovanja pred desetimi dnevi, je ugotovil, da se sorazmerno zlahka uvrsti med deset najboljših, in tri večje napake so ga na koncu potisnile na 14. mesto. Bolj pomemben od tega je seveda dober občutek, saj mno- PLAVANJE JfDOVLJIČANI PRVAKI déclt S° na državnem prvenstvu v plavanju za mlajše deklice ^jboir6' ki se Je končalo v Radovljici. Urša Ankerst je bila H ysa udeleženka prvenstva. Cnfcfr W. julija - Dr Pa k? 244 PlaValni klub Radovl- ?^a8ali Tv?aÍm'aJSm tekmovalcev iz 15 klubov. Radovljičani so \jtn'k Ïqík8 • iz KranJa Pa Je bil Peti- Tekmovali so mlajši dečki aJüSDeï • in mlaJši in mlajše deklice letnik 86 in mlajše. Ja 5o£fej5a Radovljičanka je bila Urša Ankerst, ki je zmagala a dri nrbtno »n 100 metrov prosto, na 50 metrov delfin je Moyiij|Pa» na 200 metrov prosto pa tretja. Zmagala je tudi Aadovlii5a štafeta deklic. dečki pa so bili v štafetah tretji. Od h^broi;* n°v so dobro plavali še Tamara Sambrailo, Ana Vodišek, Katja Kopač, Nika Kozamernik, rugi del prvenstva je odlično hib" Radovljica Park hotel Bled, tekmovalo Zmagovalec svetovnega pokala Pristavec v svoji "šeststotici" n« gi na takih srečanjih tudi takti-zirajo. Ni namreč najbolje, če veljaš za favorita. Povsem drugače pa sta se lotila, druge tekme za 29. svetovni pokal jadranja v hribih s klubskim kolegom Mihom Thalerjem iz ALC Lesce: že prvi dan je zmagal Miha Thaler, drugi dan Boštjan Pristavec, nato pa je Pristavec vseskozi vodil. Oba sta letela na svojih lastnih letalih DG 600 v 15-metrskem razredu. Po devetih tekmovalnih dneh se je tekmovanje za svetovni pokal v soboto končalo z zmagoslavjem Boštjana Pristavca, Miha Thaler pa je na koncu osvojil zelo dobro 9. mesto. Zmaga Pristavca je bila z več kot 800 točkami naskoka izredno prepričljiva, saj taka prednost pomeni, da jadranju v hribih Boštjan na domačem letališču v Lescah. se mu zadnjega tekmovalnega dne sploh ne bi bilo potrebno udeležiti, pa njegova zmaga ne bi bila ogrožena. Zmago Boštjana Pristavca in odlično uvrstitev Miha Thalerja lahkoštejemo za enega od največjih uspehov slovenskega jadralnega letalstva, ki kljub naši majhnosti (v Sloveniji je nekaj čez 800 jadralnih pilotov, npr. v Nemčiji jih ie preko 30.000) dosega tako kvaliteto. Uspeha bomo posebej veseli tudi v gorenjskem Alpskem letalskem centru v Lescah, kjer nam je le žal, da je prometna nezgoda pomočnika preprečila, da bi se obeh tekmovanj v Franciji udeležil tudi član ALC Ivo Šimenc, dvakratni evropski prvak v standardnem razredu. • Š. Žargi Atidre-.f-orec, Anja Klinar, Pia Ažman, Matej Globočnik. v\ Liukidlšek in Kristjan Anderle. £rar»jski tani Je bil° državno prvenstvo za dečke in r*njČan n$av Je bil ekipno peti, prva pa je bila Ilir ,afetadkV Je zmagala Anja Čarman na 200 metrov hr h A " krat "Xut ______ * . ____• rn__,__r\___:x C So2ZZnGrega -VLJiuhS!?k Í» Kristjan Anderle. - deklice, irija. Od hrbtno in >ostavi Troha, Oranič, Štefančič . irila tretja na 800 prosto.Med •v VniVTi au uo°ro piavan Tomo Triler, Andraž Zaplotnik in ozirom «ter Denis °b,ak in Sara 0ranič- °d Radovljiča-rJUsPeSnir*a *V*rk hote,a Bled so bili med mlajšimi letniki >ko, J2? VUI Ambrožič, Saša Piškur, Hna^ Cesar, Andreja "««ncií mJSc,an' Ta">ara Ovsenk, Maja Znidar in Anita • «ned starejšimi pa Matija Cesar in Grega Piškur. • J.K. BALINANJE Mladi slovenski balinarji osvojili tri kolajne SOFRONIEVSKI DVAKRAT BRONAST Škofja Loka, 22. julija - Slovenska mladinska reprezentanca je te dni nastopala na svetovnem prvenstvu v balinanju v Carvinu, od koder se je danes vrnila s tremi odličji. Eno, najžlahtnejše, je osvojil osemnajstletni Gregor Oprešnik, član Balinčka iz Ljubljane, ki je postal svetovni prvak v izbijanju. Bronasto medaljo je v natančnem izbijanju osvojil Skofjeločan Damjan Sofronievski, član ekipe Trate, prav tako bronasto medaljo pa je osvojila naša ekipa v postavi: Klančar, Oprešnik, Sofronievski. • V.S. Nad 200 tekačev in gorskih kolesarjev na Krosu treh dežel NAJHITREJŠI BRELIH, GRUBER IN DOLENC Tako tekači kot kolesarji so hvalili 20 kilometrov dolgo progo med Ratečami in Podkloštrom v Avstriji. Podklošter, 23. julija • Skupnemu organizacijskemu komiteju iz Trbiža, Podkloštra, Rateč in Kranjske Gore je v nedeljo ponovno uspelo dobro organizirati 8. Kros treh dežel na 20 kilometrov dolgi progi med Ratečami in Podkloštrom v Avstriji za tekače in gorske kolesarje. Tekmujočim je šlo na roko tudi vreme, ki je bilo ravno bili po tekmi lahko tekači. Pokrovitelja Zmagovalca Dolenc in Gruber prav hladno in ne prevroče, tako da so upravičeno zadovoljni tako kolesarji kot letošnjega teka sta bila Turistično društvo Rateče in Kranjska Gora Najboljši med gorskimi kolesarji. • Foto: J. Košnjek Ob pol enajstih je startalo v Ratečah okrog 100 kolesarjev in približno toliko tekačev. Po oceni organizatorjev je to zadovoljiva udeležba. Kolesarji so nekaj Časa vozili v dokaj strnjeni skupini, nato pa je pri Trbižu skupina slovenskih gorskih kolesarjev "skočila" in s precejšnjo prednostjo v doslej rekordnem času privozila v cilj. Ura je zmago prisodila Boštjanu Brelihu s Črnega Vrha nad Idrijo (rojak Valterja Bonče), ki vozi za klub Univega Črni Vrh Merkur. Cas 41:55,4. Drugi je bil v skupni razvrstitvi Jure Robič z Jesenic, ki vozi za ekipo K 3 Marin, tretji pa Gregor Miklič iz Kranjske Gore, tekmovalec ekipe United. Sledijo jim Metod Močnik iz Kamnika, Damjan Vidmar iz Zabreznice in Tine Zupan (Proloco Scott) iz Mošenj. Zmagovalcu se je zdela proga dokaj lahka, vendar razgibana. Na njej še ni tekmoval. Na tako kratki progi je vodilna skupina dosegla presenetljivo veliko prednost. Na gorskih kolesih sta tekmovali le dve kolesarki. Obe sta bili s Koroške, z okolice Beljaka. Tekači, vsaj najhitrejši, niso dosti zaostajali za kolesarji. Prvi tekači so bili celo hitrejši kot pa počasnejši gorski kolesarji. Prva, istočasno, sta pritekla v cilj Herman Gruber iz Beljaka, član tamkajšnjega atletskega kluba, in naš znani tekač Klemen Dolenc iz Vrbcnj pri Radovljici.Klemen je tudi državi reprezentant v duatlonu in gre avgusta na tekmo svetovnega pokala v Avstrijo, je pa tudi najuspešnejši udeleženec dosedanjih tekov treh dežel, saj je vključno z nedeljsko tekmo zmagal šestkrat zapored: štirikrat sam, dvakrat pa je prvo mesto delil. Po nedeljski tekmi je dejal, da mu je odlično šlo in da je bila proga razgibana. Med ženskami, ki so sodelovale na tem teku, je bila najboljša Rita Vidoni iz Malborghetta v Kanalski dolini. To je zanimiva tekmovalka, rojena leta 1948. Je gorska tekačica in prvakinja Vidma, resneje pa je začela trenirati šele lani. • J.Košnjek ATLETIKA Državno prvenstvo mladincev KRANJ IMA DVA PRVAKA V Novi Gorici sta zmagala Rožle Prezelj in Tina Čarman, odlična pa je bila tudi Jana Zupančič. Kranj, 23. julija - Z Nove Gorice se kranjska atletska odprava vrača zadovoljna. Na mladinskem državnem prvenstvu je Rožle Prezelj z osebnim rekordom 209 centrimetrov zmagal, prav tako pa tudi skakalka v daljino Tina Čarman s 562 centimetri. Kranjčani so razen tega dosegli še nekaj drugih odličnih uvrstitev. Jana Zupančič je bila druga v troskoku z 12,27 centimetrov in tretja v daljini s 537 centimetri. Mirjana Idžanovič je bila tretja v metu diska z 32,46 metra (je še mlajša mladinka, v Kranju pa je bila zaradi prestopov brez uvrstitve), to pa se ie v Novi Gorici pripetilo favoritinji Suzani Jenko. V metu diska je bila Barbara Ozebek četrta (30,54). Nina Zupan šesta (28,66) in Maja Breze osma (27,94). V teku na 800 metrov je bila Petra Bergant sedma, še pionirka Jovita Rajgelj pa deseta.V metu diska so bili Edi Okic (36,40), Mitja Ančlk (3434) in Denis Zadnikar (32,88) šesti, sedmi in osmi. Kranjski atleti so sodelovali tudi na mitingih v Ponzannu in Trstu v Italiji. Trener Dobrivoje Vučkovič je povedal, daje bila v Ponzannu Umnikova prva v skoku v daljavo s 631 centimetri, Langerholčeva pa druga v teku na 400 metrov s časom 54,55. V Trstu pa je Marcela Umnik zmagala s 612 centimetri, prav tako Langerholčeva v teku na 800 metrov s časom 2:10,72, Čarmanova pa je bila četrta v skoku v daljavo s 561 centimetri. • J.K. Atlanta '96 GORENJCI STAVIJO NA BRIGITO IN IZTOKA Jesenice, Bled • Na olimpijskih igrah v Atlanti je tudi slovenska ekipa, v kateri je kar nekaj vrhunskih športnikov, ki sodijo v najožji krog kandidatov za medalje. Na papirju ima največ možnosti za kolajno Iztok Čop, ki naj bi, glede na svoje dosedanje rezultate, osvojil bronasto medaljo. Športni novinarji so bili pred igrami mnenja, da imata največ možnosti za slovensko medaljo Brigita Bukovec in Rajmond Debevec. Kakšna pa so pričakovanja Gorenjcev? Jasna Merdanovič si Roman Vendramin Blaž Kajdiž Stane Slak Jure Poljanec Jasna Merdanovič, trgovka, Jesenice: "Šport me ne zanima več toliko kot včasih. Prej sem spremljala odbojko, sedaj pa imam druge obveznosti, tako da športnih dogodkov skorajda ne spremljam več." Damjan Hvala, študent, Javornik: "Pričakujem, da se bodo naši domov vrnili z dvema medaljama - Bukovčeva s srebrno, Čop pa z bronasto. Blejski četverec bo imel smolo, saj se jim bo bron izmuznil le za las in bo pristal na četrtem mestu." Roman Vendramin, študent, Bled: "Najverjetneje bo medaljo osvojila Brigita Bukovec, ki bo tretja. Drugi slovenski bron na olimpijadi bo osvojil blejski četverec. Debevec bo dobil svojo prvo olimpijsko medaljo. Pričakujem tudi peto mesto Iztoka Čopa." Stane Slak, strojni ključavničar, Gorje: "Na olimpijskih igrah bom spremljal predvsem atletiko. Rekel bi, da bodo naši osvojili dva brona. Z medaljama se bosta vrnila Bukovčeva in Debevec." Jure Poljanec, dijak, Bled: "Največ pozornosti bom posvetil veslanju. Blejski veslači bodo osvojili vsaj eno medaljo, bolj verjetno pa je, da se bodo vrnili kar z dvema." Blaž Kajdiž, veslač, Bled: "Od naših bosta medalje osvojila Brigita in Iztok, računam pa tudi na blejskega četverca. Mislim, da ne smemo pozabiti na naše kajakaše, kajti tudi oni lahko osvojijo kakšno medaljo. Edino zlato slovensko medaljo bo osvojil Čop. Od plavalcev ne pričakujem medalj, najviše bo uvrščena Alenka Kejžar, ki bo z uvrstitvijo v B-finale izpolnila pričakovanja." Š. Zabkar, foto: T. Doki Velike kasaške tekme v Komendi DURASU JUHANTOV MEMORIAl je presenetljivo zmagala kobila Pene« mladim voznikom Janezom Kunag é Komenda, 23. julija - Kar devet dirk so v nedeljo priredili na hipodromu v Komendi, ki jih je spremljalo nad 2000 ljudi. Konjeništvo postaja med najbolj gledanimi športi, kar potrjuje udeležba ljudi ne le v Komendi, ampak tudi na dirkah v Ljubljani, na Brdu, Ljutomeru, v Šentjerneju in povsod drugod, kjer prirejajo dirke. Prav škoda je, da glede stav Še ni trdnejše organiziranosti in so prirejane le na posameznih dirkah, možnosti, da bi ljudje stavili tudi doma, pa še ni. V Komendi sta bila dva zapleta oziroma nesreči, ki pa sta minili brez hujših posledic. Zaradi tega pa se je tekma precej zavlekla. V osrednji dirki v spomin na znanega komendskega konjeniškega delavca in rejca Janka Juhanta je zmagal letos skoraj nepremagljivi 8-letni žrebec Duras na vajetih Jožeta Sagaja iz Ljutomera.Tekla sta fantastično od starta do cilja in zmagala. V nedeljo je dosegla kilometrski čas 1:18,5, kar je bil najboljši čas dneva. Tudi v ostalih dirkah je bilo zanimivo. Največ zmag je šlo v Ljutomer. Tokrat pa sta ostali dve tudi na Gorenjskem, po zaslugi konjev Rejnega centra Brdo. V J«nez Kuhar iz rejskega centra Brdo dirki 3- do 12-letnih kasačev z zaslužkom foto: J. Košnjek Za voznika je bila to druga zmag«.' kasaški karieri in prva s to kobilo, ki J. tekla odlično. Tretji v tej dirki je "J Zvone Vidic z brdskim žrebcem BonflJ: jem Briskom.Pred tem je bil v prvi dii* dneva zelo blizu zmage tudi Lui Bi voznikom Mirkom Gregorcem. V trerj dirki dneva je zmagala kobila Ani L0*1* na vajetih Danijela Slaviča iz Ljutomer8-v četrti pa je zmagal triletni žrebec i*s° B na vajetih Lojzeta Gorjanca. Lastnic obetavnega žrebca iz brdske reje s Gorjanc in Habjan. To je bila že tret* letošnja Jasonova zmaga. V peti dirki J zmagal Delon na vajetih Boštjana Pl?c\ iz Maribora, v šesti Anomis na vaje«. Ljutomerčana Franca Jureša, v sedw dirki pa Je zmagala Ira MS iz WfS Slavičev. Tokrat jo je vodil Marko Si*?* eden najboljših mladih voznikov in dobit- nik srebrne kolajne na evropskem p°*a. v Drugi del kasaške sezone se bo W£cL začetku avgusta v Kamnici pri Manhor. Že v soboto ob 11. uri pa bo v .( inijevem parku v Smledniku tekrno^j v enduransu, preizkušnji vzdržlj«v° konj. • J.Košnjek Športna zveza Kranj prosi za pomoč javnost OBLAST MOLČI, ŠPORT PA PROPADA Položaj, v kakršnem se je znašel kranjski šport, lahko privede pri športnih objektih in tud1 v vrhunskem športu do katastrofalnih posledic. Kranj, 23. julija • Športna zveza Kranj v sporočilu, ki ga je podpisal vršilec dolžnosti vodje strokovne službe Športne zveze Kranj Aleksander Stojanovič, in gradivu, ki ga je poslala medijem, opozarja na neuresničevanje zahteve mestnega sveta, da je mestna občina Kranj dolžna zagotoviti normalno delovanje in vzdrževanje športnih objektov. Kranjski župan že več kot eno leto blokira delovanje Športne zveze, ki je med drugim odgovorna tudi za obratovanje in vzdrževanje športnih objektov. Župan je junija lani ukinil Športni zvezi dotacije iz proračuna. O siceršnjem oviranju dela Športne zveze Kranj ter nezakonitih in celo kriminalnih posegih župana v delo Športne zveze je bila slovenska javnost že obveščena, obenem pa je bilo zahtevano tudi sodno varstvo pravic. Športna zveza je s celotno problematiko, kršenjem zakona o lokalni samoupravi, statuta mestne občine Kranj ter nemočjo, da si zagotovi svoje zakonite pravice, že obvestila ministrstvo za šolstvo in Šport, Olimpijski komite Slovenije in varuha človekovih pravic, vendar nihče od naštetih še ni odgovoril. Sodišče in tožilstvo naših vlog kljub kritični situaciji na športnih objektih in socialni varnosti zaposlenih v strokovni službi Športne zveze Kranj ne obravnava prednostno, je zapisala Športna zveza v upanju, da bo mogoče seznanitev slovenske javnosti s problemom pospešila reševanje. V doku' mentaciji, ki je priložena, je med drugih sklep Sveta mestne občine Kranj z dne * junija letos, da je "Mestna občina Kranj dolžna zagotoviti normalno delovanj6 vseh športnih objektov, kot tudi njihovo vzdrževanje. Vsako oviranje normalneg8 delovanja športnih objektov je nedopu«1' no." Kasneje je športna zveza staln0 opozarjala pristojne v občini in občins* kem svetu, največkrat predsednika sveta Branka Grimsa in odbor za šolstvo, kulturo in šport, na probleme in n* neizpolnjevanje obveznosti ter na Škodo, ki zaradi tega nastaja. Kakršnihkoi' sporočil, da bi bilo že kaj drugače, za zdaj še nismo prejeli. • J.Košnjek Si štejete v čast, da ste edini kranjski in gorenjski atlet, ki je bil na olimpiadi? Pa ne samo to. Iz Kranja sta bila pred vami na povojnih letnih olimpiadah samo plavalca Janez Kocmur in Vlado Brinovec "Da. Pred menoj sta bila na rimski olimpiadi plavalca Janez Kocmur in Vlado Brinovec, potem pa jih je bilo več. Moja udeležba na olimpijskih igrah v Mehiki pa je bila posledica kakovosti kranjske atletike. Če bom koga pozabil omeniti, naj mi oprosti, vendar smo takrat tekmovali Satler, Kogovšek, Konc, brata Fister, Pirjevec, ki je bil malo starejši, brata Galjot, Kleč, Kavčič, pa škofjeloška skupina, v kateri so bili Hafner, Šraj in Florjančič, med dekleti pa Metka Papler, Lidija Osovnikar, Meta Mohorič itd. Med nekaterimi med nami je bilo leto ali dve razlike, vendar smo bili med mladinci ekipno drugi v državi. Kot trener je uspeval Peter Kukovica, ki je prvi uvedel vsakodnevni trening." Kako pa ste se znašli med atleti in še posebej med skakalci v višino glede na to, da niste ravno med najvišjimi? "Milan Zoran me je opazil v osnovni šoli in me usmeril k višini. Verjetno je računal, da bom še zrasel. No, nekaj sem, vendar ne toliko, tako da sem bil med skakalci v višino res med manjšimi. Vendar pri takratnem slogu skakanja višina ni bila tako pomembna. Okrog 185 centimetrov je bila idealna, višji skakalci pa so bili že nerodni. Sem pa hitro napredoval. Marljiv in reden sem bil na treningih, bilo pa je tudi nekaj talenta. Vsakega je bilo po nekaj. Samo talent ali samo marljivost je premalo." Od olimpijade v Mexicu bo kmalu 30 let. Kateri od jugoslovanskih atletov ste bili tam? "Atletska reprezentanca je bila skromna. V Mehiko smo odšli maratonec in dolgoprogaŠ Farčič, Hrepevnikova, Fočičeva, Lubejeva, Urbančičeva in slavna Vera Nikolič, ki je takrat doživela popoln polom, čeprav je bila favor-itinja, ter skakalca v višino Beograjčan Teodo-sijevič in jaz. Skupaj sva imela državni rekord 213 centimetrov." GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH « PIŠE: JOŽE KOŠNJEK LEOPOLD MILEK iz Kranja, skakalec v višino in daljavo (Mexico City 1968) ZADNJE DEJANJE PRAVEGA 0ÜMPIZMA Sploh je bil takrat Leopold, bolj znan kot Polde, eden redkih Slovencev, ki se mu je ponudila priložnostpotovati tako daleč. Mehika gaje navdušila skupaj z 19. igrami olimpiade moderne dobe, ki so bile ie prave olimpijske, brez strahu pred nasiljem in brez prevlade kapitala, profesionalizma in tehnike. V Mehiki je seje začel sedanji način skakanja v višino flop alifousbery, imenovan po zmagovalcu tekme v Mehiki. mm i s lahko visoko. Bilačeva ima spet teta,ea poškodbo in je letos dejansko še brez aoPjeil rezultata. Za vse ostale pa bo že napredovanj kvalifikacij uspeh." frener Igor Štirn PRIPRAVE PO PROGRAMU je dober mesec dni loči mladinsko vaterpolsko reprezentanco JJpvenije od evropskega prvenstva, ki bo potekalo v Carigradu od I7« do 25. avgusta 1996. enotedenskih pripravah v 'rovniku in prostem dnevu Kranju ponovno zbrali *andidati za mladinsko repre-^tanco. V Kranju bodo mladi ^terpolisti trenirali v pokritem ^pijskem bazenu, saj so I emenske razmere za delo na e7lnem kopališču neprimerne. J- julija se je naši reprezen-^ priključila še reprezentan-* Madžarske, ki je v Kranju Jata do 21. julija, od 18. pa do Julija pa bo v Kranju tudi 5'adinska reprezentanca Cvezne republike Jugoslavije. J* dosedanjem delu z mla-^sko reprezentanco Slovenije ^° povprašali njenega trener-|a Igorja Štirna. Dvodnevne priprave, na ka-Jj je bilo povabljenih 19 ÍNidatov, ste imeli v Kranju, so upele? », "V uvodnem delu priprav v £ranJu smo ugotovili pnpravl-J°st igralcev. Imeli smo nekaj e'av s poškodbami, saj se wradi njih nista mogla odzvati ??ark-o Kremžar, ki čuti bole-^e v kolku, in Uroš Čimžar, ki I unel še terapijo zaradi poš-i^be kolena. Priključil se nam S? sedaj, ko bomo trenirali v ^ranju. Reprezentanci se je í*^di šolskih obveznosti odpo-Ledal Matis Kolenc. Potrebno t»° urediti status vojaka Marca ^siaca." Ste s pripravami v Dubrovniku, ki so trajale teden dni, zadovoljni? "Uspele so v celoti. Načrt smo v celoti izpolnili. V tednu dni smo odplavali več kot 50 km, odigrali smo pet trening tekem in eno uradno tekmo. Veliko smo trenirali v telovadnici in v bistvu je bil obseg dela glavni pogoj, ki smo ga tu morali izpolniti. Lahko rečem, da so nam priprave v celoti uspele. Kandiati za reprezentanco so k delu pristopili zelo resno, bili so utrujeni, kar pa je normalno v tem delu priprav. Trening tekme so že na začetku pokazale glavne napake, ki smo jih poskušali odpraviti, čeprav se s taktiko zaenkrat še ne ukvarjamo. Te tekme so bile predvsem zato, da nam dajo nek vpogled, na katere igralce lahko računamo, oziroma kateri so tisti, ki bodo nosli glavno breme na EP v Carigradu. Vozovnice za Carigrad še zdaleč niso oddane, fantje so ugotovili, da se bo treba zanje zelo potruditi in prav to je bila vzpodbuda k dobremu delu." Verjetno ste med temi začetnimi pripravami že nekako sestavili prvo sedmerico igralcev, ki bodo v Carigradu nosili glavno breme naše reprezentance? "Seveda so igralci, ki bodo morali igrati več, vendar je NOGOMET S pripravami so začeli v najbolj množičnem začeli igralci mladinskega ÏEMELJ JE MLADOST go^anj, 23. julija in i?"|skem klubu. Najprej so z vadbo zi Kadetskega moštva, ki sta lani dosegli odlična rezultata - 4. in 3. anju-0..v državi! Skupaj z njimi so začeli tudi člani, tretjeligaši z (jej 'eijami po drugi ligi. Igralski kader je ostal nespremenjen. K Ujl planskega moštva je trener Darko Stenovec povabil tudi šest adincev. Omeniti velja vrnitev Draga Kočevarja in nekaterih tet .^dovanih igralcev. Iz vojske se vračata Bizjak in Orlic, Vodia Pa Je Posta' b*vš* igraiec kluba Srečko Habuš. "Pri igr j 'stvenih pretresov ni, saj gradimo na lastnem trenerskem in reDr kadru. K članom sta priključena dva mladinska SpJe2entanta Pokora in Bogatinov in prepričani smo, da smo iJ^ni poseči v sam vrh tretje lige. Vadili bomo trdo. Klub pa Dj ^Jj.na lastni mladosti, na doma vzgojenih kadrih in zato tudi ^ečjih finančnih pretresov, ki so vsakdan v slovenskem >rof. i»farka Gre ^a za mentorja v našem Nogometnem centru Triglav 96. !.rj j2a strokovnjaka, ki bosta zagotovo z našimi trenerji (imamo večii tne v*šie trenene) naš "mali Ajax" lahko usmerjala k še Veš u^Pen°m- Zlasti zato, ker se s številnimi klubi v Kranju ia dogovarjamo o tesnem sodelovanju", je dejal v sporočilu Javnost direktor kluba Miran Šubic. BALINANJI ^ JESENICAH ZADOVOLJNI 1res^»n'c*» 23. julija - Pri Balinarskem klubu na Jesenicah ga prvg JeJ° zastavljene cilje. Po prvem delu letošnjega državne-*aostanuSiva v slovenski ligi je ekipa na 4. mestu z minimalnim V°dstv m za v°dihiimi ekipami. Igralci so pod trenerskim dosegj-0rn Zdravka Pogačnika in kapetana Francija Čampa ^eknrt^ P0memDnih zmag doma in na gostovanjih. ^Orenj i. slabše je uvrščena druga jeseniška ekipa Gradiš v JejcjJJI figi in sicer na 7. mestu, b *e d halinarji si ne bodo poleti prvoščili dosti počitka, saj nravl'a'° na venki turnir> ki D0 27* JuMJa na balinišču v íjWsniudelovalo bo 16 izredno kvalitetnih slovenskih ekip. Ob °aunišc x"astoPin Pa si prizadevajo, da bi novo štiristezno Pfidobir ClmPrej pokrili s streho, poleg tega pa si želijo, da bi h^oo1 n°Ve sponzorje in donatorje, kajti sedanje dotacije so eia k; .FÇmalo za treninge, nastope in obsežna gospodarska Jln »rnajo v načrtu. J. Rabič KOLESARSTVO DRUGI hTem mi°.ie bila že 1L dirka za P°kal "DANE" v Gaberju pri jjiib.sestHL Nastopili so dečki v kategorijah A, B in C. Od '3- Je bn ifr?lie uvrstil David ROZMAN v kategoriji dečkov V ka MLAR Sašo, 9. KRAKER Miha, 11. FRELIH Luka. k°v Cn0nÜf^S2kov Je bil RANČIGAJ Bor 12., v k 'o u Pd ROZMAN Janez 10. in ŠVAB Gašper 13. • dlrkah v kategoriji dečkov B vodi ROZMAN David. M. Zevnik P 12., v kategoriji bistveno, da skupaj z njimi in drugimi igralci verjamemo, da nimamo nobenih zvezdnikov, da bomo gojili kolektivno igro, ki pa bo seveda ob tem dobrem sodelovanju dala tudi dobre posameznike. Ko so fantje to spoznali, se je tudi igra za 30 odstotkovizboljšala. Nekateri so ocenjevali poraz s Bellevuejem zelo kritično, vendar so to predvsem ljudje, ki se na vaterpolo ne spoznajo najbolje. BeIIevue se je okrepil in je ekipa za sredino lestvice hrvaškega državnega prvenstva. Prav v tej tekmi smo naloge v obrambi izpolnjevali zelo dobro, v napadu pa smo zelo težko dosegli zadetek. Vse to je normalno, saj smo bili fizično za 15 do 20 kg lažji od nasprotnika." Do odhoda v Carigrad je ostalo še slab mesec dni. Kako boste zapolnili ta čas? "Ves trud bo zaman, če ne bomo nadaljevali s tem delom. Glavno delo nas pravzaprav še čaka. Glavne priprave bodo sedaj v Kranju, kjer naj bi fantom zagotovili optimalne pogoje. Imamo odličen pokriti olimpijski bazen in telovadnico. Upajmo, da bo zadovoljiva namestitev, predvsem prehrana in da bomo fantom omogočili počitek, saj je končno ta del glavni del priprav." Jože Marinček POLONA JE NAŠA Kranj, 23. julija * Ko smo v zadnji številki Gorenjskega glasa v članku o igralki namiznega tenisa Poloni Frelih napisali, daje iz Hrastij, so se ogorčeni oglasili Čirčani in dejali, da je tako enostavno ne dajo sosedom, čeprav se zaradi tega z njimi ne bi radi sprli. Polona je občanka krajevne skupnosti Cirče in Čir-čani so nanjo in na njene športne uspehe ponosni. Želijo ji še veliko uspeha. Mi pa se za nenamerno napako ali zmoto opravičujemo. • J.K. IB^ JP jjflk ZANIMIVO V BESNICI Besnica - Na tretjem turnirju "B" slovenskega pokala v odbojki na mivki West Beach Volley Cup '96 v Sp. Besnici pri Kranju sta pri ženskah zmagali Renata Vidmar in Sandra Turk (Primas), pri moških pa Andrej Čurila in Sašo Žmder (Znider's). Na turnirju v organizaciji RC Vogu iz Besnice ie na dveh igriščih nastopilo 15 moških in 5 ženskih dvojic. Najboljši se bodo naslednji konec tedna v Kanalu na turnirju "A" pomerili s štirimi vodilnimi dvojicami v ženski in osmimi v moški konkurenci. Poleg zmagovalk so se v ženski konkurenci tja uvrstile še Saša Mikošič in Saša Jurančič (Saši), Andreja Drevenšek in Sandra Zver (EL Grego) ter Neva Suha-dolčan in Vesna Puketa (3S Šport). V moški konkurenci bodo v Kanalu zaigrali še Radovan Gačič in Alain Šu-mer (POP TV), Aleš Drobnič in Tomaž Obranovič (Primas), Sašo Rop in Matevž Berk (Zajčka), Sergcj Jakomin in Nikola Maglič (XXL Izola), Matej Fojkar in Goran Dolenc (Vogu I.) ter Aleš An-dlovič in Marko Čurila (Znider's II.). Ovaden utaje davka od prometa proizvodov in storitev Državo prikrajšal za dobrih 71 milijonov Kaznivega dejanja davčne zatajitve so kriminalisti UJ V Kranj ovadili 45-letnega kranjskega podjetnika T. K., ki naj bi državo prikrajšal za 71,425 milijona tolarjev davkov od prometa proizvodov in storitev. Kranj, 23. julija - Načelnik urada kriminalistične službe UJV Kranj Boštjan Sladic je povedal, da naj bi T. K. v izogib plačilu davčni upravi posredoval napačne podatke o višini obveznosti plačila davka od prometa proizvodov in storitev, ki jih je prikazoval v trimesečnih obračunih prometnega davka. Tako naj bi T. K. ne obračunaval in seveda tudi ne plačeval davka od sprometa storitev od dosežene razlike v ceni, čeprav naj bi bil na to opozorjen. Na zahtevo knjigovodskega servisa naj bi tudi ne dajal podatkov, da podlagi katerih bi mu servis ta davek lahko obračunal in plačal. Gre za utajo v višini 2,3 milijona tolarjev. Razen tega, je povedal Boštjan Sladic, T. K. tudi ni vodil predpisane evidence o proizvodih, prodanih brez obračuna davka od prometa storitev oziroma po znižani davčni stopnji, čeprav je večji del prihodkov iz dejavnosti "mehanika telefonskih in telegrafskih naprav, trgovina na drobno, komisijska prodaja" s podružnicama v Kranju in Ljubljani dosegel ravno s tako prodajo. Pri prodaji izdelkov s posameznimi davčnimi oprostitvami in olajšavami T. K. ni izpolnjeval predpisanih pogojev iz zakona o prometnem davku, s tem pa se je za leto 1994 izognil plačilu davka od prometa proizvodov v znesku 69,133 milijona tolarjev, so ugotovili kriminalisti iz gospodarskega oddelka, ki so sledili ugotovitvam davčne uprave. Ta je pri pregledu poslovnih knjig in dokumentacije izračunala, da naj bi T. K. državo prikrajšal za skupaj 71,425 milijona tolarjev neobračunanega in neplačanega davka od prometa proizvodov in storitev. Kriminalisti so kazensko ovadbo že poslali na okrožno državno tožilstvo. • H. J. Goljufiva trojka Premetenost ni prida pomagala Gorenjevaščan, Domžalčan in Cerkničan ovadeni goljufije, ki se jim kljub domišljenosti ni izšla. Kranj, 23. julija - Kaznivega dejanja goljufije so kriminalisti UJV Kranj ovadili 33-letnega I. P. iz Gorenje vasi, 39-letnega D. S. iz Domžal in 38-letnega D. S. iz Cerkna. Trojka naj bi dejanje začela z dogovorom, po katerem je I. P. marca lani odprl samostojno podjetje. S cerkniškim D. S. naj bi nato podpisal fiktivno posojilno pogodbo, na podlagi katere naj bi domžalski D. S. opravil kompenzacije in tako poplačal soimenjaka po začetnih črkah imena in pnimka. I. P. naj bi obema podpisal bianco naročilnice in menice svoje trgovine. Z njimi naj bi nato oba D. S. za trgovino in kot I. P. v času od aprila do decembra 1995 v 28 podjetjih naročila različen gradbeni material v skupni vrednosti 20,560 milijona tolarjev. Kriminalisti trdijo, da so vsi trije naprej vedeli, da računov za "kupljen" material ne bo nihče plačal. Tako naj bi si I. P. pridobil za 803.000 tolarjev protipravne premoženjske koristi, cerkniški D. S. za 3,545 milijona tolarjev, domžalski D. S. pa za 7,897 milijona tolarjev. KRIMINAL Kot so ugotovili kriminalisti, naj bi goljufija potekala v treh fazah. Prva zajema ustanovitev samostojnega podjetja trgovine in pripravo vse pravne in poslovne dokumentacije za prikaz legalnosti v opravljanju kompenzacij, druga naročanje gradbenega materiala za to trgovino ter za neplačevanje računov 28 dobaviteljem, tretja pa kompenzacije med vsemi tremi udeleženci posla in s tem poskus legalizacije (pranja) denarja ter prepuščanje dolgov spečemu podjetju. Kot rečeno, so vsi trije dočakali kazensko ovadbo. • H. J. Otroci v lisicah Jesenice - Prejšnji teden je domačin v vikendu Pod Mirco opazil tri neznance. Poklical je jeseniške policiste, ki so pri nedovoljenem početju zasačili komaj 14 in 15 let stare vlomilce, med njimi celo deklico. Ugotovili so, da so otroci prišli k vikendu okrog sedmih, polomih del lesene ograje in nato z njo tako dolgo razbijali po polknu, da se je pokazala dovolj velika odprtina. Skoznjo so zlezli v hišico, vendar niso uspeli ničesar odnesti, saj so jih policisti prehiteli. V "pogovoru" z njimi so bili mladoletniki tako nasilni, da so jih morali možje postave vkleniti v lisice. Z razbijanjem so lastniku povzročili za okrog 20 tisočakov škode, za njihovo početje pa bodo zvedeli tudi na državnem tožilstvu. Izropal kleti Radovljica - Tukajšnji policisti se ubadajo z vlomi v kleti stanovanjskega bloka na Posavcu 9. Za zdaj še neznani vlomilec je prejšnji teden ponoči prišel v blok skozi glavni vhod ter pregledal osem kleti. Iz njih je odnesel različne predmete, od brusilke, krožne žage, vrtalnega stroja, kovčka z orodjem do plinskih jeklenk, vredne skupaj najmanj 400 tisočakov. Policisti so napisali kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, gotovo pa jo bodo lahko že kmalu dopolnili s konkretnim imenom. V hišo po zlatnino Jesenice - Jeseniški policisti so raziskali primer tatvine iz stanovanjske hiše Pod Mežak-lo. Osumili so 18-letnega J. A. z Jesenic, 23-letnega B. H., državljana BIH, ki začasno stanuje na Jesenicah, in 19-letnega Z. R. z Jesenic. J. A. naj bi prišel v odklenjeno hišo in pobral za 600 tisočakov zlatnine in bižuterije. Naslednjega dne naj bi nekaj zlatnine dal B. H. in Z. R., ki sta jo del prodala na ljubljanski železniški postaji, izkupiček pa zapravila v Portorožu. Del ukradenih stvari so policisti dobili v stanovanju J. A. Vse tri so ova dili. Kaseta izginila iz blagajne Preddvor - Prejšnji četrtek popoldne je neznanec vstopil v skladišče trgovine Dvor v Preddvoru. V pisarni, kjer je tudi kovinska stoječa blagajna, je na neugotovljen način odprl vrata blagajne in iz nje vzel kaseto z 280.000 tolarji. Preiskava še traja. • H. J. NESREČE POZOR, OTROCI NA CESTI! Čas počitnic je čas, ko na ceste s kolesi in mopedi zaidejo prometno neizkušeni otroci in mladoletniki. In prav slednji so najpogostejše žrtve in povzročitelji prometnih nesreč. Kranj, 22. julija - Na redni novinarski konferenci nam je inšpektor Ivan Demšar povedal, de se je minuli teden na gorenjskih cestah zgodilo 16 prometnih nesreč, v katerih se je 17 ljudi poškodovalo, med njimi 3 otroci in 4 mladoletniki. 10 prometnih nesreč se je zgodilo na NOVA SMRTNA ŽRTEV; 19. julija je ob 22. uri v ljubljanskem kliničnem centru umrl Viktor A iz ZvirČ O prometni nesreči, ki se je zgodila 11. julija, smo Že pisali, za osvežitev spomina pa toliko: Viktorja je pri prečkanju ceste, rezervirane za motorna vozila Podtabor - Tržič na kateri ni prehodov za pešce, povozil osebni avtomobil območju policijske postaje Kranj, 3 v škofjeloškem koncu ter po ena na Jesenicah, v Kranjski Gori in v Tržiču. Vzroki: Šestkrat nepravilna stran vožnje, štirikrat izsiljevanje prednosti, v najmanj štirih primerih sum Crisotnosti alkohola v krvi voznikov. Sume odo potrdile (ali ovrgle) analize krvi. Z začetkom počitnic pa so za mnoge otroke in mladoletnike ceste postale igrišča oziroma prostor, kjer preživijo največ Časa. Nesreče zaradi neprevidnosti in neizkušenosti zato ne izostanejo. Policisti zato prosijo vse starše, naj tudi v poletnih počitniških mesecih poskrbijo, da bodo otroci na cesti le toliko, kot morajo biti, vse voznike pa, naj vozijo previdno. U.Š. Sprava - z Aksetnijevičem mag. Blaž Kujundlič, član Zveze za Gorenjsko PREJELI SMO Ko je leta 1991 razveza jutnoslovans-ke meddržavne zveze dobila vojaško obliko, sem bil pristaš trdega stališča. Če vojno ie imamo, jo je treba jemati dobesedno. To pomeni: dober nasprotnik je onesposobljen nasprotnik. Ni nas bilo veliko, ki smo si upali tako stališče javno izraziti. Trdo stališče ni bilo vrednostno opredeljeno. Nasprotnik ni bil manj vreden, slabši, vreden prezira. Takih pogledov si nobena resna vojska tako in tako ne sme privoščiti. Če si jih, potem kasneje v spopadih svojih pripadnikov ne uspe obdržati na vajetih. Vrednostno ocenjevanje nasprotnika ni bilo možno tudi zaradi sestave obeh vojska. Jugoslavija proti Jugoslaviji, Slovenija proti Sloveniji. Mednarodnopravni vidik, ki ga je slovensko vodstvo tudi potrdilo v brionskih dogovorih s predstavniki federalnih oblasti in Evropske skupnosti julija 1991, pravi, da je šlo za vojno med Jugoslovani. Tudi če to odmislimo, so na obeh straneh bili Slovenci, od generalov do vojakov. Šlo je pač za posebno obliko državljanske vojne. Razlog za trdo stališče je bil čisto funkcionalen. Tako kot vsako drugo dejanje je treba tudi vojno, potem ko si se zanjo odločil, čim hitreje in čim učinkoviteje končati. Ne moreš sredi ceste obstati in razmišljati, ali ne bi ostal kar tam, se morda celo vrnil ali pa zelo počasi nadaljeval pot. še po pretečenih petih letih je težko oceniti, ali je bila takrat uporabljena ravno prava mera trdote. Nekdo bi lahko rekel, zakaj nismo postopali še bolj popustljivo. Hrvaška in bosanska izkušnja to zanikata. Po treh mesecih brionskega obdobja je oktobra 1991 končno prišla zmaga. Po 46 letih se je tako na naših tleh že drugič končala posebna oblika državljanske vojne. Zmagovalci in poraženci. Tisti, ki ostajajo in tisti, ki odhajajo. V spremenjenih okoliščinah se po življenjih poražencev tokrat ni posegalo. Za pravo zmagoslavje tudi ni bilo časa. Hrvaška je gorela in bali smo se, da bo požar potegnilo nazaj. Kakorkoli že, vojna je bila končana. Nastopil je mir in čas za trdo mirovno stališče. Če trdo vojno stališče predpostavlja onesposobitev nasprotnikov, trdo mirovno stališče nasprotnikov sploh ne pozna več Nasprotnik je bil pač poražen. Zmagovalec je pač zmagal. Slučajno ali pa ne slučajno. Kljub vsem prizadevanjem po zavestnem vplivanju na tok zgodovine, je slučaj edina neslučajna stvar v zgodovini. Psihološko breme poraza je za poraženega nasprotnika zadostna kazen. V brionskem tromesečju julij • oktober 1991 je federalna vojska zopet začasno prevzela nazaj nekatere slovenske kasarne. Med njimi je bila tudi škofjeloška. To začasno federalno poveljstvo škofjeloškekasarne je v zmešnjavi nekoč mimo straže uspelo priti • na sedež občinskega štaba TO in oddelka za obrambo. Oficirjem je od presenečenja jemalo sapo, zato sem nepovabljene goste s civilno gostoljubnostjo jaz povabil na kavo na oddelek za obrambo. Kljub ne pretipanim podpazduham. Tudi ni bilo potrebno. Niso bili več nevarni. Oni sami so se počutili ogrožene. Na obisk pravzaprav niso prišli, am- pak so pritavali. Zagotavljal sem jim « da nasprotnikov ni več Kljub veliki nejeveri jim ni preostalo drugega, kot verjeti. Do umika je potem šlo z njimi vse v redu. Za seboj so pustili nepoškodovano kasarno in zgolj na pol izpraznjena skladišča. Vsako preganjanje nasprotnikov, ki niso zagrešili nič določenega, je nepotrebno in škodljivo. Škoduje preganjanim in preganjalcem. Oboji bi lahko počeli kaj bolj koristnega in veselega. Tam nekje v osnovni šoli sem bral ameriško zgodovino v obliki sladke stripovske limonade. Severnjaki se po koncu njihove državljanske vojne sprašujejo, kaj storiti s premaganimi južnja-ki in njihovimi konji. Gredo naj domov skupaj s svojimi konji na svoja polja. V resnici vse verjetno le ni bilo tako sladko, sporočilo pa je bilo vseeno zanimivo. Pred 51 leti se preživeli premaganci v naši posebni obliki državljanske vojne v glavnem niso vrnili na svoja polja. Odšli so po svetu. Zakaj se ne vrnejo, sem vprašal nekoč. Obtoženi so "narodnega izdajstva in vojnega hudodelstva", zato si ne upajo. Zadnjič sem ujel novico, da se en tak le vrača. Prisluhnil sem: iz Argentine? Ne, Aksentijevič! Torej iz "Argentine". Rekel sem: bravo. Vedno je bil načelen. Nekoč v slovenski skupščini trd, načelen in odkritf!) nasprotnik slovenske osamosvojitve. Takih nasprotnikov si človek bolj želi kot zdrizastih dvoličnežev. Če je kasneje med vojno zagrešil kaj določenega, je sedaj pripravljen stopiti pred sodišče. Izrabimo priložnost in ob nastavljenem zrcalu Aksentijevičeve vrnitve "zaključimo z Argentino". Kdor more razumeti, naj razume! Prebivalci in obiskovalci mesta Kranj doživljajo zadnja leta prijetno spremembo. Mesto se obnavlja, meščani in drugi odpirajo prijetne lokale. Življenje se v mestno jedro ponovno vrača. Prav prijetno je posedeli in pokramljati pred tem ali onim lokalom. Vse to daje mestu poseben čar prijetnosti in domačnosti. Ljudje poklepetajo, načrtujejo, se spoznavajo. Kot druga mesta v Sloveniji, tudi mesto Kranj ne skrbi samo za razcvet lokalov in trgovin, ampak v enaki meri tudi za kulturno in družabno življenje. Kulturni utrip je lahko zelo različen za posameznika ali skupino navdušencev. Pri izbiri kulturnega programa v samem mestnem jedru bi morali misliti prireditelji na niz okoliščin, ki jih samo mestno jedro zahteva. Najprej je treba upoštevati, da je kultura celotna duhovna ustvarjalnost, dediščina in kvaliteta določenega naroda. Kultura izraža duhovno zrelost, povezuje posameznike med seboj in oblikuje nove rodove. Vsak človek je v svojem bistvu človek kulture - pa naj bo s tem mišljena srčna kultura, kultura obnašanja in govorjenja, spoštovanje kulturne dediš-, čine, poznavanje in "uživanje" stvaritev pretekle in sodobne umetnosti od glasbe, slikarstva, ^kiparstva, literature pa do arhitekture in drugih vrst izražanja človekovega duhovnega sveta. Iz tega vidika je stari del mesta občutljiv za kulturne prirditve. Prireditelj je dolžan upoštevati prefinjeno mestno jedro z vso srednjeveško arhitekturo, predvsem z znamenito gotsko cerkvijo v središču mesta. Na same kulturne prireditve ni imuna tudi župnija. Veliko kulturnih prireditev s svetovno znanimi imeni kot npr. Dubravka Tomšič, Irena Grafenauer je že nastopilo v tej cerkvi. Kulturne prireditve prireja med drugimi tudi Društvo katoliških pedagogov in izobražencev. Tudi drugi prireditelji dostojnih kulturnih prireditev najdejo vedno razumevanje za izvedbo le teh v Župnijski cerkvi. Sama okolica cerkve je prav tako občutljiva na to, kaj se dogaja v njeni neposredni bližini. Cerkev ni samo kulturni spomenik ampak tudi bo-goslužni prostor. Pieteta igra pomembno vlogo v odnosu do izbire programa v okolici cerkve. Cerkev je pač prevelika zakladnica kulture, da bi vse prenesla. Prav zaradi tega odločno protestiram proti dogajanju v soboto, 13. julija 1996, ob župnijski cerkvi. Takšna kulturna prireditev kot je izbira lepotice takšne ali drugačne vrste, nikakor ne spada v to okolje. V prihodnje bi bilo dobro, da bi organ, ki izdaja dovoljenje, ne da bi vprašal neposredno prizadete, in prireditelj izbrala bolj primeren prostor. Ohranimo kulturo bivanja v središču mesta za nekaj lepšega in bolj primernega! Naslanjanje stranišč na zid župnijske cerkve in pred glavni vhod župnišča, le nekaj metrov proč, je mogoče celo znamenje, da v času minimalne demokracije delamo kar hočemo in se na prebivalce mesta, ki skrbijo tudi za lepoto stavb, ne oziramo. Druga stran medalje je $ seveda nedeljsko jutro P prireditvi. Ne samo priredite, ampak predvsem obiskoval prireditve, bi lahkoobčudo^ vso lepoto, ki so jo zapustili^ "kulturni" prireditvi. Obis*0. valci cerkve so se o vsem sat* prepričali. Ob ogorčenju takšne pnrt,' ditve in dobesednem zapira stanovalcev v času prireditvi' geto, gotovo ne spada v km kulturnih prireditev našel' prelepega mesta. Vse to sem napisal z edff željo, da bi naše mesto sluW tisti kulturi, ki so jo f*? predniki gradili, ustvarjali j ohranjali, med njimi tu® France Prešern. Kdor more razumeti, naj razume (Mt, 19, 12)' Stane Zidar • Kraflí Rondo in semap (Gorenjski glas, 5. julija 0 Z velikim zanimanjemJ11 prebrala dne 5. 7. 1996 oWt jen odgovor poslanca drW\ ga zbora g. Braneta ^r^.ü zvezi z ureditivjo kTlP "Gubin" in "Ekoterm"- .A Rondo križišče v dnm primeru bo vsekakor <*o<> rešitev prometa, vendtf % menim, da je sedanji zacija absolutno neza-- ^ rešitev prometa, vena Zemljišča, veí ' ^P^0!0 delavce, se-brel zavedajoč se, da na Oj.« "»••» lUH/l/l UM MU *rïa VSen davkoplačevalcev Plač' ^flmi sl postavljajo *°iefc Vozii° se službeno in o/,"0, s tovarniškimi vozili ïivoki 00ra^unai° nedokazl-^l *y°metrino, ki znaša tudi ve/,ift*°í nemških mark. Že paJ*° denarja je slovenski Podj.ent Podaril tudi takim hïhç^P1 za sanacijo, pa še ?°ce/P°^aSal računov, kaj je krn s tem podarjenim denar- kgHfr0 za letom proizvajajo ïttiVH° s ta^° imenovano po-"°ve°,ničl°- Ne vlagajo v k( ijzdelke, tehnologijo, mis-lZrop ai 0l! Ko 00 kvarna Poo£;a?f' osiromašena, po Vredn -h cenilcih najmanj Pa 0q \ 1° bodo pa kupili ali r^eVoj°. M Se za nekaj časa i>o/. J* m1, sanirat še kakšnega Celega reveža, hiteli}€, stečajni upravitelj DeLall.Pogrebnik? Preteki?1', pavijani, ki so v dili gui desetletjih delali, gra-tovarne, ne Miselni! ;i' Pa danes lahko-t}reSe£, Postanejo tehnološki e oni j0r da so odveč in Po4jetj odgovorni za težave Ali je to podjetniško mišljenje, da je najnižji odgovoren za poslovanje podjetja? Taki direktorji, pogrebniki, pa brez moralne, materialne, delovne in pravne odgovornosti z neupravičenim zaslužkom odpotujejo drugam. Običajno mu naslednjo sanacijsko etapo svetuje manage-rski lobi iz državnega gnezda po sorodstveni ali strankarski pripadnosti. Zakaj ne bi taki direktorji dobivali le polovično plačo, dokler se ne izkažejo, da so izpolnili zaupana pričakovanja. Preveč lahkomiselno se še vedno zavedajo, da oropani delavci in priskledniki ne bodo nevarni tožniki, nič ne bodo povedali o propadlih tamih, litostojih, iskrah in tovarn Lipniške doline. POSLANCI, UKREPAJTE, ČE ŽE NI PREPOZNO! Novi minister g. Metod Dragonja je hitro ugotovil, da v državnih podjetjih ni močnih in ostrih sogovornikov, zato pred očmi pridnega slovenskega naroda propadajo dobre tovarne. Grobarji nič ne odgovarjajo za svoje dosežke, mladina je na cesti brez dela, vsak večer pa poslušamo plehko pridigo o uspehu in o široki cesti, ki nas bo popeljala v koromandijsko Evropo. Lipniška dolina, ki leži na desnem bregu Save od Radovljice do Podnarta, šteje 4000 ljudi. Po ozkih in strmih bregen se že stoletja niso mogli preživeti zgolj z zemljo, zato so se zatekli k lesu, oglju, kovačijam in drugim obrtem, prešli k manufakturam, žeb-Ijarskim zadrugam in industriji. Že pred drugo vojno se je vedelo za kovinske, kemične, lesne obrate v tej dolini, v osemdesetih letih tega stoletja jev Lipniški dolini delalo 1650 zaposlenih ljudi, danes pa jih je mogoče še 700, drugi so večinoma ostali doma, da rečemo s krilatico "na čakanju", pa zato nihče nič ne odgovarja. Ne direktor, ki jih je odpustil, niti država. TAKIH LIPNIŠKIH DOLIN JE V NAŠI DRŽAVI ŠE VEČ, ZA KAR JE NEZAPOSLENA MLADINA NAJMANJ ODGOVORNA. Državni parlament, njegova vlada, sodstvo bodo morali skrajšati tranzicijsko dobo, izpeljati vračanje imetja pravim lastnikom, namesto da država sanira velike TAM-e, za male po obrobnih dolinah se pa niti ne zmeni. Le v velikih tovarnah država vzdržuje mir s sanacijskimi posojili, kjer zlagano zaposluje, pa še isti dan odpušča, daje denar od vseh državljanov in mirno pušča, da se polnijo rumene strani dnevnega časopisja. To naj bo demokratična kost za malega Slovenca, ki ga spet kličejo na razne referendume. Pa naj Bog pomaga! Prizadeta D in S (Naslova v uredništvu!) Pojasnilo ZGS OE Kranj Gorenjski glas, 9 Julija 1996 Na željo Mestne občine Kranj (MOK) pojasnjujemo vsebino stavka v članku "Za vzdrževanje gozdnih cest letos več denarja kot lani", ki je bil objavljen dne 9. 7 1996, v katerem je navedeno, da kranjska občina javnega razpisa za izbiro izvajalca vzdrževalnih del še ni objavila. Na podlagi dogovora med MOK in ZGS-OE Kranj je bila v mesecu juniju sklenjena tripartitna pogodba za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih. Po tej pogodbi javni razpis izvede Zavod za gozdove Slovenije na podlagi programa vzdrževanja gozdnih cest, ki ga potrdi MOK. Prvomi program, ki ga je pripravil ZGS-OE Kranj, je zaradi posledic snego-žledolo-rna v postopku spreminjanja. Na podlagi navedenega ZGS-OE Kranj predvideva, da bo javni razpis za izbiro izvajalca izveden tekom poletja 96. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ zanj: Franček Kolbl dipl. ing., vodja OE Ko zadiši iz kuhinje mojstra Mica (Gorenjski glas, 12. julija 1996) Zelo lepo se sliši! Kaj pa pri sosedu? Kaj poreče sosed na drugi strani meje, tega pa njega ne briga. V restavraciji Doma borcev v Kranju je bilo prej drugače. Pekli so prav tako kot sedaj, vendar pa niso dopuščali, da dim, pa ne samo dim tudi smrad po zažganem olju ali mesu, moti soseda. Ne le soseda preko meje tudi sosedje v okolici niso tega občutili. Občinski organi (gradbeni, sanitarni) se na to ne ozirajo, da so pekli včasih v zaprtem lesenem objektu (2 x 1,5 metra), ki je imel tudi dimnik. Danes je leseno ostrešje dolgo ok. 6 metrov, nobene lesene stene. Sosed mora prenašati, da se dim in vonj teh "dišav" vali preko vrta okoli vogalov na balkon in v notranjost sob -kot bi se kuhalo v moji kuhinji. Naknadno je mojster Miča Bundalo postavil že drugi dimnik, prvi visok komaj 2 metra od tal, drugi pa manj kot 4 metre od tal. Toda to ne zadošča. Dim se vali skozi streho prekrito z opeko, bore malo skozi dimnik (20 x 20). Ali bo pristojni organ poskrbel za čisto okolje tn zaščitil sosede pred oblastnim posameznikom? Kaj pa zakon o varovanju okolja? Bodo morali zbrati sosedje, ki jim onesnažuje ozračje, podpise in se obrniti na varuha človekovih pravic? Kuhinja ni odprta od 14. ure dalje, ie pred 12. uro vam postrežejo z jedjo na laru. S toliko zaposlenimi mora imeti zelo dober promet. Vera Klavora Levstikova 8a Gospoda Grimsa stokanje Gorenjski glas, 21. junija 1996 Vaš odgovor je sestavljen iz treh delov. En del Vašega odgovora je ugotovitvenega značaja, pri GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE čemer ugotavljate, kaj vse da jaz vem, kaj sem oziroma nisem pričakoval, kaj nameravam in kaj menim. Ne mislim podcenjevati Vaših sposobnosti, a takih, da bi brali moje misli, Vam vsekakor ne bi upal prisoditi. Vi ste sicer ocenili, da imate tudi take sposobnosti, v članku ste jih uporabili, vendar jaz ne vem, nisem pričakoval, ne nameravam in ne menim, kakor je ugotovila Vaša sposobnost jasnovidca. V prvem delu, ki govori o delovanju sveta, zmedeno pripovedujete o njegovem dobrem delovanju in kaj vse je sprejel in kako je podpiral Župana. Naj Vas spomnim, da Svet še vedno ni izbral z zakonom predvidenega sekretarja sveta in da proračun Mestne občine Kranj ne predvideva financiranja Športne zveze Kranj. Ob zaključku tega dela si postavite dvoje vprašanj in ugotovite, da nanju kot predsednik Mestnega sveta ne morete odgovoriti. Tu se iz predsednika Sveta Mestne občine Kranj prelevite v strankarskega predstavnika, napišete strankarski politični pamflet in proprosto zaključite kot državljan Branko Grims iz Kranja. Kot nekoč znameniti partijski "trojni" funkcionar Jak Koprive. Kot predsednik Liberalne stranke pa sem dolžan javnosti odgovoriti na trditve v Vašem pamfletu. Ker drugim delite nauke, naj Vas spomnim le na nekatera dejstva: 1. Vaš sedanji predsednik je prvi predlagal zrušitev Demosove vlade in sicer dne 21. 7. 1991 na seji sveta Demosa. 2. Vaš tedanji predsednik je skupaj s stranko SDSS zamenjavo Demosove vlade podprl z izjavo, da v politiki ni prijateljev ampak le interesi in nato po zamenjavi postal celo podpredsednik prve Drnovškove vlade. 3. Vaša stranka se je po nepooblaščenem razpadu Demosa na državni in lokalnih ravneh dogovarjala z Združeno listo. Sad razgovorov: Emil Milan Pintar član Vašega predsedstva. 4. Vaš sedanji predsednik je do zadnjega zahteval, dade-mokratične stranke za ljubljanskega iupana predlagajo dr. Bučarja, čeprav le-ta ni hotel podpisati izjave, da podpira skupni program teh strank in da ni sodeloval z UDBO. 5. Vaša stranka je sopodpi-sala dogovor o sprejemu privatizacijskega modela, ki je sedaj v veljavi in ki omogoča vse tisto, kar sicer sedaj kritizirate. 6. Vaša stranka je zavrnila tedanji predlog Narodnih demokratov o večinskem volilnem sistemu, za katerega se sedaj Pilatovsko zavzemate pod parolo "Prizadevanja za bolj pošteno Slovenijo", itd. Torej, g. Branko Grims, ni potrebno stokati. Predvsem pa ni potrebno poučevati drugih po načelih "skrivnosti trojnega" funkcionarja in s pomočjo čebinskega sindroma o dialektični pravici do zmote, do katere naj bi bila SDS pooblaščena, čeprav ima sicer zmeraj prav. Drugim te pravice seveda ne priznavate. V pojasnilo zaradi jasnosti dodajam še nekatera stališča Liberalne stranke: 1. Liberalna stranka od nekdaj zagovarja sorazmerni volilni sistem izraelskega tipa, ki onemogoča volilne prevare tipa OLJKA v Italiji in tudi-manizacijo Miloševičevega tipa. 2. Liberalna stranka in tako tudi jaz kot njen predsednik se nismo in se ne bomo posluževali negativne politične propagande in "vseh sredstev". Tega so se mnogi sedanji politiki na žalost naučili v politični šoli ZSMS. 3. Liberalna stranka se je vedno v največji možni meri trudila za uveljavitev samostojne Slovenije, njenega gospodarstva, ohranitve slovenstva ter pravne, pravične in poštene države vseh Slovencev, v kateri naj vlada znosna blaginja za vse njene državljane. 4. Kot drugi člani Liberalne stranke tudi sam ne berem informatorja Združene liste in se z njo tudi nikoli nismo dogovarjali o kakršnemkoli sodelovanju, razen kot vsi drugi ob osamosvajanju Slovenije, ko je bilo potrebno pri njih in LDS-u pretrgati jugoslovansko popkovino. Predvsem pa nič osebnega, g. Grims, razen kolikor niste priznali enakih ekoloških pravic sosedom smetišča v Tene-tišah in svoji družini. Vitomir Gros firedsednik ne stranke Tudi PEKS je pomagal V zvezi s člankom z dne 12. 7. 1996 o zbranih sredstvih za obnovo pogorele hiše naše delavke Marije Velikonja Vas obveščamo, da: - smo zaposleni v podjetju PEKS Škofja Loka, d.d. zbirali sredstva (ne samo denarna) že takoj po nesrečnem dogodku, potem pa smo v dogovoru s predstavniki RK Škofja Loka denar vezali v banki do začetka obnavljanja pogorele hiše, tako da je delavka iz računovodstva 2. 7. 1996 na RK Škofja Loka položila 255.000,00 SIT, - je podjetje PEKS Škofja Loka, d.d. nakazalo 17. 6. 1996 na žiro račun RK Škofja Loka 900.000,00 SIT, ko nam je ga. Velikonja povedala, da so oz. bodo kmalu začeli z obnovo hiše, - je podjetje PEKS Škofja Loka d.d. kmalu po omenjenem dogodku odplačalo njen kredit pri Gorenjski banki v znesku 140.309,50 SIT. Direktor PEKS ŠKOFJA LOKA, d.d.: Januš Petrač, dipl. oec. Čebelice, čebelice... Tako prepevajo novo priljubljeno pesem člani ansambla Lojzeta Slaka "Fantje s Pra-protna". V Železnikih pa so te marljive živalce očitno napoti "nekaterim" zaradi tega, ker jih ima domači župnik gospod Dular v zvoniku farne cerkve sv. Antona. Tako se je ta povsem nepomembna zadeva pojavila v dnevnem tisku, pa tudi v večernem dnevniku TV Slovenija. Poznavalcu razmer v Železnikih se vsiljuje vprašanje: "Ali ni nič bolj pomembnega in zanimivega v Železnikih (KS in občini), kot nekaj panjev čebel na oknu zvonika sv. Antona?" Povrhu vsega je lastnik teh živalic človek, ki je lahko vsem politikom krajevne oz. občinske samouprave samo za vzgled! To se je očitno že pokazalo v tako kratkem času njegovega vodenja župnije v Železnikih. Če bi bilo še kaj takih in "podobnih", kot je gospod France DULAR, bi bili bolj uspešni na vseh področjih. Sram nas je lahko, da iščemo dlako v jajcu na takih mestih, saj ima gotovo dosti smeti vsak pred svojim pragom. Dejstvo pa je tudi, da se nasproti farne cerkve, kjer ima sedež nova občina Železniki, pridno "množijo" plačane čebele, za katere pa bo čas pokazal, koliko so marljive in uspešne, le-tem pa bomo morali davkoplačevalci posvetiti več pozornosti, tako v pohvalah kot kritikah. T. S. (naslov v uredništvu) O nakupu deleža televizije Kanal A Pojasniti želim osnovni namen, ki nas je partnerje združil ob dogovorih za nakup deleža televizije Kanal A. Po dveh letih pogajanj med slovenskimi komercialnimi televizijami smo se sporazumeli, da bomo z združenimi močmi zagotovili gledalcem najboljši televizijski program. To pa je po našem mnenju možno le s sodelovanjem komercialnih televizij in izmenjavo programa. Tak dogovor pomeni dolgoročno boljše in cenejše delovanje vsake izmed televizij, za gledalce pa boljši, bolj raznolik in bogat program, kot bi ga lahko zagotovila vsaka od televizij sama. Nikakor nam ni v interesu nesmiselno tekmovanje med televizijami in njihovo izčrpavanje v boju za preživetje, temveč ustvarjanje konkurenčnega nacionalnega programa za najširši krog gledalcev, ki ne zaostaja za podobnimi v Evropi. Vsaka od televizij, ki prenaša tudi program POP TV, še vedno pripravlja svoje oddaje, ki so vedno boljše, skupen program pa bolj gledan in tržno bolj zanimiv. Taka vizija ni plod ne političnih ne emocionalnih teženj, ampak razumne ekonomske logike slovenskih podjetnikov. Gledalci od televizij pričakujejo dober program, poslovni partnerji profesionalno trženje in vlagatelji uspešno poslovanje. Edino s sodelovanjem lahko vsaka od slovenskih komercialnih televizij vse to zagotovi. Pogodbene dogovore in njihovo izpeljavo smo pripravljali v dobri veri, da jih bodo domača javnost kakor tudi tuji posojilodajalci kot upniki pozdravili. S pomočjo domačih vlagateljev bi tako večinski lastniški in upravljalski delež Kanala A ostal v rokah slovenskih podjetnikov, tuji vlagatelj pa bi imel 33-odstotnega in ne 66-odstotnega! To želimo še posebej poudariti. Velja še povedati, da je angleško sodišče prav tako izdalo sodni nalog, tokrat v korist CME, s katerim družbi SBS prepoveduje nadaljnje postopke v zvezi z uveljavljanjem spornega deleža v Kanalu A. Prepričani smo, da je rešitev s partnerskim povezovanjem slovenskih vlagateljev najboljše zagotovilo za sožitje in ne boj interesov slovenskih komercialnih televizij. In samo sodelovanje nam lahko daljnoročno zagotovi obstoj v evropski konkurenci. Ta skupino slovenskih vlagateljev Janez Ujčič radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS GORENJSKI GLAS • 24. STRAN HALO-HALO, KAŽIPOTI Torek, 23.julija 199Í Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS © TEL.: 064/223 111 Naroillo xa objavo spre|omamo po telefonu 0641211-111, faksu 064/222-917 ali osebno m Zoisovi X v Krantu oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod Ixidont Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI tel.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B f. ' - ...... . . ■■ „ -:„; AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Bogun|skl 1 O, tel.t 22-55-22 Počitniški tečaj CPP se začne v ponedeljek, 29. julija, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. POKLICNA Š01A ZA VOZNIKE - B in B, vpis po »el.: 22.55-22 NAKVPO VALN1 Palmanova 31.7., Madžarska Lenti 27.7., Gardaiand ali Aqualand 27.7., IZLETI - GARD ALAN D možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 Kopanje v Čatežu, 3. 8. razprodaja v Munchenu, 24. 8. Gardaiand Drinovec: 064/731-050 Z AVTOBUSOM NA IZLET A VTCi Štl F A fini F KR A NI Kategorije A B, C In E - vse po ugodnih cenah! VrT, ^7/, ,T~, vozila: GOLF, POLO. PUNTO. TWIÍJGO. CLIO. R5 itd. TEL 064/324-767 Motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 AVTOŠOLA GOLF ŠK. LOKA Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? TEL 064/62-44-52 Vsa vozila imajo klimatsko napravo! AVTO ŠOLA GOLF EDINI V SLOVENIJI! DA VAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVO! METEOR d.o.0. 422-781 Cilka tel.: 41-510 Razprodaja v Munchenu 3.8., enodnevni kopalni izlet v Čatež, Gardaiand, Pourto Guaro, FORMULA 1 - Budimpešta 11.8. No 9 Prodajna akcija kakršne še ni bilo v No 9. Espadrile 199, bermuda 999, Zadružni dom komplet srajca in bermuda iz 100% bombaža 1999 in še in še poceni oblačil Primskovo primernih za dopust. GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, DA JIH OBIŠČETE Kranj: odprto: pon. - pet. 10.-19. ure, sob., ned., prazniki 9. - 20. ure; dnevna vstopnica: odrasli 400 SIT, mladina 250 SIT, sob., ned., prazniki: odrasli 500 SIT, mladina 300 SIT; popoldanska vstopnica: odrasli 300 SIT, mladina 200 SIT, sob., ned., prazniki: odrasli 300 SIT, mladina 200 SIT. Otroci do 7 let imajo vstop prost. MESEČNA VSTOPNICA 5.000 SIT. Radovljica: odprto: pon. - pet. 10.-18. ure, sob., ned., prazniki: 10.-19. ure; vstopnina: odrasli 400 SIT, otroci 300 SIT, popoldanska karta: odrasli 300 SIT, otroci 200 SIT Tržič: odprto: vsak dan 9.-19. ure, ob petkih nočno kopanje 20. - 23. ure; vstopnina: odrasli 400 SIT, otroci 250 SIT, predšolski otroci 90 SIT, nočno kopanje 250 SIT MUZEJSKA DELWNICA LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL: 225-162 Loški muzej vabi otroke v MUZEJSKO DELAVNICO, kjer bodo v soboto, 27. 7., spoznavali PRAZNIČNO NOŠO DEDKOV IN BABIC. Prijave po tel. 064 622-261 ali 622-262. Za starše GRATIS! ZNIŽANJE POLETNIH OBLAČIL - 20 % od 19. do 31.7. Na že tako ugodne cene še dodatni 20 % popust. Nudimo vam možnost zamika plačila aii plačilo na več čekov. Odprto: 9.-12. ue in 15. -19. ure, sobota 9. -12. ure. VABLJENI! Radovljica: pon. 8. -19. ure, tor., sre. 8. -14. ure, čet. 10. -14. ure, pet. 8. -14. POČITNIŠKI ure' sob· 8- *12, ure Knjižnica B. Koaiorde|a Bled: pon., tor., čet., 8.-14. ure, sre. 8. • 19. ure, pet. 14. • 19. ure URNIK Kranj: pon., sre., čet., pet. 9. -15. ure, tor. 9. -17. ure, sobota - ZAPRTO GORENJSKIH Jesenice: pon., tor. 8.-14. ure, sre. 8.-19. ure, čet, pet. 8.-14. ure, sobota 8.-12. ure VMHÏMír V&k pon., čet., pet., 9. -15. ure, tor., sre. 9. -17. ure, sob. - ZAPRTO AI\J1Z,ML jkofla Lokat pon., tor., sred., pet. ODRASLI 8. -14.30 ure, mladinski oddelek V JULIJU IN 8. -14. ure, čet. 12. -19. ure - odrasli in mlad. oddelek Trata: sre. 14.-19. ure Železniki: tor. 15. -19. ure Žiri: pon. 14.-19. ure Gorenja vas: čet. 14. -18. ure Kamnik: pon., tor. 13.-19. ure, sre., čet., pet. 9.-15. ure Medvodet pon., sre., pet. 13.30-19. ure, tor., čet. 8. -13.30 ure Odprto od 10. do 18. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 19. ure. Začetek 20-urnega tečaja plavanja je 22. - 31. julija. Rekreacijsko plavanje • ponedeljek, sreda, petek od 21. do 22. ure. V sklopu kopališča lahko gostje uporabljajo fittness, odbojko na mivki. Novost: pice iz krušne peči! AVGUSTU KOPALIŠČE RADOVUICA TEL·; 715-770 GLASOV KAŽIPOT > Izleti Vlš in Veliki Klek Kranj - PD Kranj vabi v soboto, 27. julija, na 2666 m visoki Viš v Italiji. Odhod bo ob 4. uri izpred hotela Crei-na. Prijavite se lahko v pisarni PD Kranj (tel.: 225-184). Tajništvo PD sprejama tudi prijave za izlet na Gross-glockner - Veliki Klek. Za ta izlet potrebujete zimsko opremo. Odhod na Veliki Klek bo v petek, 9. avgusta, ob 23. uri izpred hotela Creina, povratek pa v nedeljo, 11. avgusta zvečer. Obisk Koroške Kranj - Kranjsko društvo upokojencev vabi na izlet do visokogorske skupine Reis-seck na Koroškem. Odhod bo v torek, 6. avgusta, ob 6.30 izpred kina Center. Pot bo vodila od Spittala, preko Schoberbodna do Beljaka, kjer boste lahko nakupovali. Prijave sprejema DU Kranj (Tomšičeva 4) vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Moravska dolina Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 30. julija, izlet v moravško dolino. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Koncerti Violinska šola Bled - Danes, v torek, se bo v hotelu Astoria ob 20.30 začel večer Fritza Kreislerja, na katerem bodo nastopali udeleženci poletne šole. Jutri, v sredo, pa bo v Park hotelu koncert najmlajših violinistov violinske šole. V četrtek, 25. julija, bo ob 20.30 v hotelu Krim koncert udeležencev poletne šole. Zaključni koncert violinistov pa bo v petek, 26. julija, ob 20.30 v blejski Festivalni dvorani. Radolško poletje Radovljica - V Radovljiški graščini bo v četrtek, 25. julija, v okviru Radolškega poletja koncert Vasilija Melj-nikova - violina in Andreja Jarca - klavir. Koncert, ki se bo pzačel ob 20.30, obsega dela Bacha, Manzonija, Brahmsa in Sarasateja. Koncert Mojce Zlobko Radovljica - V atriju graščine v Radovljici bo v petek, 26. julija, ob 20.30 koncert Mojce Zlobko - harfa. Ob slabem vremenu bo koncert v graščinski avli. Pevski zbor Kantorei Jesenice - V petek, 26. julija, bo ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Lenarta na Jesenicah koncert evangeličanskega pevskega zbora Kantorei iz Nagolda. Vstopnine ni, lahko pa prostovoljno prispevate za obnovo cerkve sv. Lenarta. Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Aleksander Mežek bo v petek, 26. julija, ob 20. uri nastopil pod Homanovo lipo. Koncert pihalnega orkestra Tržič - V soboto, 27. julija, se bo ob 20. uri začel koncert pihalnega orkestra Tržič. Ob slabem vremenu bo koncert dan kasneje. Prireditve Mladinski festival Tržič - V Tržiču bo od danes, torka, do petka, 26. julija, potekal mladinski festival Mlinstock. Dogajanje bo prve tri dni postavljeno v taverno - pizzerijo Mlin na Ravnah, četrti dan pa se bodo preselili v halo BPT-ja. Na festivalu si lahko danes, v torek, ob 21. uri ogledate razstavo slik treh mladih avtorjev in ob 21.30 parodijo Županova Micka. Jutri, v sredo, je na sporedu večer glasbe in poezije, ki se bo začel ob 21. uri. V četrtek ste ob 21. uri vabljeni na modno . revijo. V petek, 26. julija, pa si v hali BPT lahko ogledate koncert Letečih potepuhov in gosta Adija Smolarja. Ballroom dancing Bled - Danes, v torek, se bo v dvorani Kazina ob 21.30 uri začel Balroom dancing z županom in managerji hotela. Nagelj in Kondi Bled - Ansambel Nagelj in humorist Kondi vas bosta jutri, v sredo, ob 20. uri zabavala v TPC/Bistroju. Riklijevi dnevi Bled - Uradna otvoritev Riklijevih dnevov bo v petek, 26. julija, ob 19. uri v Zdraviliškem parku. Sejem obrti Bled - V Zdraviliškem parku se bo v petek, 26. julija, ob 13. uri pričel sejem domače in umetne obrti z gostinsko ponudbo. Dan oglarjev Stari vrh - TD Stari vrh nad Skofjo Loko prireja prvo nedeljo v avgustu (4. avgusta) etnografsko prireditev Dan oglarjev. Na prireditvi si boste lahko ogledali, kako so oglarji živeli nekoč ter kako so pripravljali in kuhali oglje. Praznik KS Hrušica Hrušica - V soboto, 27. julija, bo v okviru krajevnega praznika pri spomeniku padlih talcev na Belem polju potekala komemoracija. Kranjska noč '96 Kranj - Prireditve na letošnji kranjski noči bodo potekale na Slovenskem, Glavnem In Maistrovem trgu 2. in 3. avgusta. Poletje v Cerknem Cerkno - Športno-kulturna in zabavna prireditev Poletje v Cerknem bo letos 26. in 27. julija. Na prireditvi bodo nas- p Í01ÉWJCÉ M Uit 006M ÚUKSEU! topili Čuki, Novi fosili, Alberto Gregorič in drugi. Vabljeni! Obvestila M Krvodajalci! Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo v Četrtek, 25., in v petek, 26. julija, Krvodajalska akcija na Bledu. Akcija bo v Zdravstvenem domu Bled potekala oba dneva od 8. do 14. ure. Ledeniški tečaj Kranj - V soboto, 27., in v nedeljo, 28. julija, prireja PD Kranj brezplačen tečaj uporabe derez, cepina ter ostalega varovanja. Tečaj, ki ga bodo vodili gorski rševalci in vodniki, se bo pričel ob 10. uri pri Kranjski koči na Ledinah. PD sprejema prijave v svoji pisarni (tel.: 225-184). Društvo invalidov Kranj Društvo invalidov Kranj obvešča člane, da najpozneje do 25. julija vplačajo za 7-dnevno zdravljenje v ča-teških Toplicah, ki bo od 31. avgusta do 7. septembra. Društvo že sprejema vplačila za enodnevni izlet v Tu-heljske Toplice, ki ležijo v Hrvaškem Zagorju. Hkrati obveščajo, da imajo uradne ure vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure (tel.: 223-433). 120 let PGD Slofja Loka Škofja Loka - Ob svoji 120-letnici PGD Škofja Loka prireja v soboto, 27. julija, gasilsko vajo s starim' črpalkami in konjskimi vpf gami. Vaja in osrednja s*j vesnost bosta ob 11. uri na Mestnem trgu. Pred gas'^ kim domom Studenec pa ^ veselica, na kateri bo iflj ansambel Igor in Zlati zv STREŠNO 00ni2Wi' r?00 kom Keklnda 233, 24020 ^ggRAŽEVANJE S j»n9leščlno za osnovne In 56-095 23104 iPl^S Rnr'i?e 28 6 In 7 razred in 1^-—l^gfred. » 76-892 23496 ^'kaskM4TE,MATIK0 *» O.Š. ter -^g_?8-076 ^•^kSnom^,1-letnik ekonomske ^ «°nomski tehnik, 0 422-576 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037, ali «211-927, 047-534, 16616 KUPIM STENSKO OBLOGO Meblo, oplemenitena, troslojna, iverna plošča (hrast). 0 58-815 23559 Kupim 1 teden starega BIKCA simentalca.041-389 23945 Kupim rabljene, bele kuhinjske elemente, 0 46-710 23956 Kupim krompir za krmo - stari. 0 736-690 23978 Kupim PŠENIČNO JEČMENOVO SLAMO. 0422-239 24080 Kupim BRETON PLOŠČE 45x30, 20 kom. 0 725-420 24109 lokali Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 14776 PRODAMO nov poslovno stanovanjski objekt na Bledu, objekt je grajen 1991, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 15907 Kupujemo, prodajamo, oddajamo in najemamo stanovanja, hiše, lokale in posesti. Mandat 022-44-77 22402 Prodamo v Šk. Loki 43 m2 LOKALA na gl. ulici, od tega 25 m2 neto površine, cena je 63 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 In fax 221- 78 5 23479 V centru Tržiča prodamo DELAVNICO cca. 300 m2 primerno za različne delavnosti In ODDAMO več PISARNIŠKIH PROSTOROV. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič 052-233 23998 ODDAMO gostinjski lokal v Tržiču In Kranju, v Kranju neopremljen lokal za trgovino 20 m2 In 50 m2, pisarne različnih velikosti, pri Preddvoru in Naklem živilsko trgovino. APRON 0331-292 in 331-366 24083 Železniki, prodamo 64 m2 poslovnega prostora z vso dokumentacijo, za neživilsko dejavnost za 35.000 DEM. 0 223-485, Q609/643-493 24189 V centru Kranja oddamo poslovni prostor 50 m2 s sanitarijami, za 1.500 DEM mesečno, brez predplačila. 0 223-485, 0609/643-493_24190 V centru Kranja oddamo poslovni prostro cca 40 m2, v prvi etaži, za neživilsko dejavnost, v dodelavi za 1000 DEM mesečno. 0 0609/643-493, 223-485 24191 Oddajamo poslovno skladiščno proizvodnje prostore. Informacije po telefonu; 064 634 500. V centru Kranja oddamo 50 m2 poslovnega prostora, živilska trgovina v obratovanje, za 2.200 DEM mesečno, primerna tudi za izdajo hitre hrane. 0 223-485, 0609/643- 493 24192 V okolici Kranja oddamo plcerijo, brez odkupa inventarja, za 3.500 DEM mesečno, v obratovanje, z enoletnim predplačilom. 0 0609/ 643-493 24194 Med Kranjem in šk. Loko, oddamo kava bar 40 m2, z možnostjo razširitve, za 600 DEM mesečno, z enoletnim predplačilom In odkupom Inventarja. 35.000 DEM, lahko na dva obroka. 0 223-485, 0609/643- 493 24195 za 3. letnik komer-Tekstilna 2, Kranj TRENČA d,o, Savska cesta 34 4000 kranj ODDAJA v Stražišču, Gasilska ulica 5, prostore v I. nadstropju urejene poslovne stavbe, s samostojnim vhodom, centralnim ogrevanjem in parkiriščem. Velikost cca. 10 m2 od tega 5 pisarn, dodatni spremljevalni prostori: sanitarije, garderoba in arhiv v izmeri 50 m2 pa so že vključeni v ceno najemnine, če bodo prostori v celoti oddani v najem. Najemnina 10 DEM/m2 - mesečno. Interesente prosimo, da pošl-ieio pisne ponude na naslov: TRENČA, D.O.O., Savska cesta 34, 4000 KRANJ. Prodamo MEDVODE okolica trgovsko poslovni center z več lokali In velikim parkiriščem, večjim stanovanjem in sobami za goste. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 24205 kolesa Prodam MOPED TOMOS, letnik 1984, lepo ohranjen. 0 47-622 23977 Prodam MOTORNO KOLO TOMOS 14 M, letnik 1985, 4.400 km, zelo ohranjen. 0 806-181 23931 Prodam motor TOMOS ATX.08O6- 205_24001 Kupim TOMOS AVTOMATIK s smerokazi, od letika 1990 dalje. 0 217-972 _24024 Poceni prodam GORSKO KOLO -novo. 0 311-872 24104 Zelo malo rabljeno moško navadno kolo, menjam za ženskega. 0 310- 606 24108 Prodam, ugodno, poni exprés, letnik 1975, dobro ohranjen. 0 327-532, od 12. do 16 In 18. do 20. 24118 Po 3.000 SIT prodam dve poni kolesi. Uran, Tavčarjeva 9, Jesenice 0 82-503 24166 obvestila OTOK PAG - METAJANA, apartmaji, sobe s polpenzionom, ugodno, 0 84-535, 801-304, 00385-53-66-40- 93 23984 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA Pri Slavki v Podbrezjah zaprta do 5. avgusta. Prosimo za razumevanje in se priporočamo. 24007 ALTEFk ŠPORT na Savi + piknik Inf.: « 064/730-508 mobitel 0609-641-169 MOSTNICA - Bohinj klub oblačila VERITAS najcenejša izposoja poročnih oblek v Sloveniji. Maistrov trg 11 Kranj, 3224-158 22107 NEVESTE obiščite butiq poročnih oblačil in si Izposodite sanjsko ob-leko. VERITAS 224-158_2210è MLADOPOROČENCI obiščite izposojevalnico poročnih oblek, dobite tudi konfote, vabila in avto. VERITAS 224-158 _2210B otr. oprema Kupim star OTROŠKI VOZIČEK, premer koles cca. 30 cm.067-198 24058 ostalo LESTVE iz lesa vseh vrst In dolžin dobite. Zbilje 22, 0061/611-078 22255_ Za super Nintendo: Donkey Kong Country, Mario Karting In Volstick prodam.055-272 zvečer 24042 Ugodno prodam KUH. PIPO Ar-m al. 0403-828 24078 pridelki Prodam KUMARICE za vlaganje. 0 421-668, Kvas, Zalog 43, Cerklje 23982 črni ribez, dobite v Kranju, c. 1. maja 4, 0 324-979 24162 posesti Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za Saražo, samostojen vhod, parcela 36 m2, svojo kotlovnico, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_i*™ V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, v dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 147B1 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2, v Tržiču prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70 000 DEM. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 14784 Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo In 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_M« Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN.0221-353, fax 221-785 14789 KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Martuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 a travnika. K 3 KERN, 221-353, fax 221785 16»"» Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14787 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti Še 500 m2. K 3 KERN. 221-353, fax 221-785 14768 Podbrezje prodamo 13.372 m2 gozda in travnik 335 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 18502 PRODAMO v Dupljah HIŠO v 3. gradb. fazi, 15 X 15 m, parcela 870 m2, primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN D.O.O., 0221-353, fax 221-785 186C0 PRODAMO Bled - poslovno -stanovanjsko HIŠO na parceli 1200 m2, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 18662 Senično - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1575 m2 po 50 DEM/m2, Podljubelj zazidljivo parcelo 584 m2, cena 35 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 In fax 221-785 19587 Podljubelj - prodamo BRUNARICO 5 X 7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 19568 Oddamo v najem v Kranju, 130 rn2 v pritličju, za pisarne ali mirno obrt. cena 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 19570 Oddamo polovico hiše v Zapužah, opremljeno, CK,. tel., cena 500 DEM. trimesečno predplačilo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_19575 ODDAM v najem v Kranju - klet 1. nadstr. in mansarda, v nedokončani hiši, primerno za mirno dejavnost ali pisarne na prometni lokaciji s parkiriščem. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax221-785 20128 Prodamo v Lescah montažno hišo 8 x 8 m, parcela je 700 m2, možna menjava za manjše stanovanje v Radovljici ali na Bledu. K 3 KERN, .221-353, fax 221-785_20967 PRODAMO: BLED, visoko pritl.hišo .na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena 490.000 DEM; NAKLO dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi, na pare. 700 m2, 295.000 DEM, BRITOF: poslovno stanovanjsko hišo v IV. gr. fazi, 3 etaže x 150 m2, naparcell 1300 m2, 235000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21211 KUPIMO v okolici Kranja kupimo manjšo hišo ali bivalni vikend. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21214 Prodamo v Hotemažah starejšo stanovnajsko hišo 14 x 9 m, parcela 700 m2, cena 145.000 DEM, v Cerkljah prodamo novo HIŠO, cena 250 000 DEM. K 3 KERN, 221-353. fax 221-785_21646 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. 022-33-00 21961_'_ POLJANSKA DOLINA starejša hiša na parceli 900 mm2, 110.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21982 PREDDVOR okolica : manjši vikend na parceli 350 m2, 77.000 DEM., večjo poslovno stanovanjsko stavbo potrebno delne obnove, lovski dvorec primeren za poslovno turistično dejavnost, prodamo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 21963 Kupujemo, prodajamo, oddajamo In najemamo stanovanja, hiše, lokale in posesti. Mandat 022-44-77 22403 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 hišo 9x9 m In poleg nje samostojno delavnico v IV. gr. fazi ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K3 KERN. 221-353, fax 221-785 Prodamo na Britofu polovico HIŠE -dvojček, parcela 300 m2, na Mitjah poslovni objekt (trgovina In skladišče), parcela je 1000 m2. cena 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221 -353 in fax 221-785 23470 V Šenčurju prodamo HIŠO v 4. gradb. fazi, cena 165 000 DEM, rulovka VRSTNA HIŠA v 4. gradb. fazi, cena 165 000 DEM. K3 KERN D.O.O.,0221-353 in fax 221-785 23471 Prodamo v Cegelnicl 3/4 hiše, ločena le garaža, drvarnica, samostojen vhod, parcela 600 m2. cena 122 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221 -353 In fax 221 -785 23473 Prodamo v Domžalah NEDOKONČANO HIŠO v sredini Domžal. K3 KERN d.o.o., 0221-353 In fax 221- 78 5 23474 Prodamo na Drulovki končano atrijsko HIŠO, 400 m2 sveta, delavnice ali pisarne v kleti, zgoraj stanovanje, tudi možno izdelati dva stanovanja. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785_23476 Prodamo na Drulovki nedokončano VRSTNO ArRIJSKO HIŠO, 120 m2 stanovanjske površine v en! etaži, ima 3 etaže, parcela je 400 m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221- 78 5 23476 V Kranju ob glavnih cestah kupim PARCELO do 3000 m2. 0 324-304 Prodamo v Tržiču novejšo HIŠO, 3 etaže po 102 m2, parcela 700 m2, cena 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-78 5 23477 Prodamo v Kranju na Zlatem Polju 54 rn2 poslovnega prostora v 1. nadstropju. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 23478 Oddamo v najem v bližini Bleda cca. 400 m2 proizvodno skladiščnih prostorov v dveh etažah, cena 7 DEM/ m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353 In fax 221-785 234so UPNICA pri Kropi prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, cena je 70 000 DEM, v Žirivvnici prodamo zazidljivo parcelo 1011 m2, v delnem naklonu, cena 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 23481 Kamnik prodamo zazidljivo parcelo 1124 m2, cena 70 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221- 785 23482 Šk. Loka prodamo VIKEND pod Lubnlkom. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785_23483 Prodamo: v Kamniku nedokončane vrstne hiše. K3 KERN d.o.o., 0 221-353 in fax. 221-785_23919 Prodamo: Kranj (ožja okolica) : na prometni lokaciji z lastnimi parkirnimi prostori, prodamo novo podkleteno posiovno stanovanjsko hišo s trgovino in bistrojem v pritličju, 5 S stanovanje v nadstropju in neizdelanim podstrešjem, skupna uporabna površina 520 m2, zemljišča 1.150 m2, K3 KERN d.o.o., 0 221-353 in fax. 221-785 23920 Prodamo: Podreča - hišo dvojček s posebnim vhodom in ločenim vrtom, menjamo tudi za 1,5 ali 2 S stanovanje. Cena 129.000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0 221-353 in fax. 221-785 23921 Železniki prodamo lepo urejen vikend, K3 KERN d.o.o., 0 221-353 in fax. 221-785 23922 KRANJ - STRAŽIŠČE: najbojšemu ponudniku prodamo zazidljivo parcelo 532 m2. PRIMO d.n.o., Partizanska 6, Tržič. 0 50-502 23958 TRŽIČ - MESTO: zazidljivo parcelo 945 m2, prodamo za 59.000 DEM. PRIMO d.n.o., 0 50-052 23959 KRIŽE - ZG. VETRNO, prodamo kompleks parcel, primerno za vikende. Cena 10 DEM/m2. PRIMO d.n.o. 0 50-502 23983 TRŽIČ - MESTO: poslovno sta-novnjska hiša na prodaj za 165.000 DEM. PRIMO d.n.o., 0 50-502 23966 Nad MOJSTRANO prodamo travnik 1537 m2, primerno za vikend za 20.000 DEM. PRIMO d.n.o., 0 50- 502_23967 LEŠE: stanovanjsko hišo na parceli 800 m2, prodamo za 180.000 DEM. PRIMO d.n.o., 0 50-502 23972 ČEŠNJICA: zazidljivo parcelo, 700 m2, prodamo za 35.000 DEM. PRI-MO d.n.o., 0 50-502_23973 Prodamo več Hiš v Kranju in okolici, bivalni vikend na Javorniškem rovtu in pod Krvavcem, vikend pod Dobrčo, apartma na Krvavcu ter več Rarcel na Gorenjskem. Kupimo več Iš in vikendov različnih cenovnih razredov. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič 052-233 23994 Na Jesenicah v garažni hiši na Plavžu prodamo GARAŽO. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5. Tržič 052-233 23997 V okolici Kranja kupim ZEMLJIŠČE med 1000-2000m2. 00609-644-992 24012 NAKLO - prodamo samostojni spodnji del večje hiše, garaža, tel, tarcela 570 m2, takoj vseljlvo, ugodno. POSING d.o.o., 224-210, 222- 076 24071 Več vikendov lesenih, na različnih lokacijah, prodamo (Zalog pri Goricah, Srednja vas pri Bistrici in na Orlih). 0 223-485, 0609/643-493 24196 Zidan vikend, stara kmečka hiša, prenovljena s CK, krušno pečjo, popolnoma opremljen, cca 120 m2, na 1000 m2 parceli, v Potoku pod Blegošem, prodamo za 10.000 DEM. 0 223-485, 0609/643-493 24197 Kranj - Stražišče manjšo HIŠO z vrtom prodamo ali zamenjamo s hišo na deželi (20 km). DOM NEPRE-MIČNINE 022-33-00_24200 SELŠKA DOLINA bivalni vikend na parceli 900 m2, 105 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 24201 DRULOVKA - takoj prodamo novejšo atrijsko hišo, cena po dogovoru. POSING d.o.o.. 224-210, 222-076 ' 24072_ KRANJ - CENTER oddamo poslovni prostor, 60 m2, ugodno. POSING d.o.o., 224-210, 222-076 24073 V Kranju KUPIMO HIŠO do največ 300 000 DEM in v okolici Kranja do 250 000 DEM ter drugje na Gorenjskem zazidljive parcele, starejše hiše in novogradnje. APRON 0331-292 in 331-366 24084 Prodamo v Šenčurju HIŠO v gradnji, blejski jurček, okna in vrata vgrajena, grobe instalacije in elektrika, telefon, cena 220 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221 -353 in fax 221 -785 24086 Prodamo HIŠO pri Ihanu. Cena po dogovoru. 0 061/614-629, popoldan 24120 ^3^XV 1 >v KOR0 TRŽIČ KOROŠKA C. 5 TRŽIČ Tel.: 064/52-233 POSREDUJMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. Parcele gradbene prodamo: Sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2, 25 000 DEM, KRIŽE več sončnih parcel v hribu. 40 DEM/m2, ZVIRČE 852 rn2 ob zelenem pasu, lokac. elektrika + voda na parceli, 60 000 DEM, SENIČNO 1575 m2, el. na parceli, 50 DEM/m2, PREBAČEVO sončna parcela, 1000 m2, 60 000 DEM, pod DOBRČO - zazidljivo parcelo z lepim razgledom, 1000 m2, 66 000 DEM, BREZJE 2 ha travnika, gradbena parcela in gospodarsko poslopje, elektrika, voda, tel. na parceli + gr. dovoljenje, RADOVLJICA 678 mz ob cesti, komunalno opremljena, gradbeno dovoljenje urejeno, prisoevki plačani, 90 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE 022- 33-00 24202 Kupimo Kranj gradbeno parcelo od 500-1000 m2 in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 KUPIMO Kranj - Ljubljana sončno parcelo 1000 m2 ali več na lepi lokaciji za dobro plačilo. ODDAMO Kranj restavracijo, pisarne, skladišče, Barkirišče, cena po dogovoru. OD AMO Kranj Planina poslovno stavbo v izgradnji - 3 etaže po 120 m2 ob cesti. KRANJ - center 40 m2 v pritličju, primerno za frizerski salon ali trgovski lokal 1200 DEM. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 24204 prireditve TRIO s frajtonarlco vam Igra na raznih zabavah.0731 -208 23405 Glasbo za ohceti in razne zabave vam nudi DUO.0422-169 24056 poslovni stiki Kratkoročni krediti na osnovi zastavitve. 0741-385 in 0609-638-278 24009 .VLOŽITE CERTIFIKAT - Možnost kredita. Nagarad. Pridem na dom. 0 064/323-891, po 16. uri 24023 Delnice Mercator, Petrol, Krka, Lek, Sava in Union odkupimo.0061-314-959 od pon. do petka 10-16 h 24076 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 . 156 SITmin razno prodam Ugodno prodam nova okna 80 X 120, trikratno steklo s polknl in 80 I BOJLER - skoraj nov.0403-321 23553_ Prodam dva uokvirjena GOBELINA. 0 45-677, zvečer 23818 Oddam skoraj novo TERMO PEČ, omaro tri delno, žensko kolo, novo. 0 311-283_23954 Prodam kovinsko BALKONSKO OGRAJO 14 t.m.051-691 23991 Keramične umivalnike, bide, platišča za GOLF, okno, strašne opeko Folc. ©242-433 24005 Prodam dvokrilna hrastova GARAŽNA VRATA 240x205, cena 35.000 SIT. 0 41-182 24019 Prodam ZAŠČITNE OGRODE za mlada drevesa pred divjačino, 4 kom. 0 217-213 24022 Prodam HLADILNIK KonČar. jedilni kot, dva stola, termoakumulacijsko peč. 0 741-472 24026 Zaradi prenove prodamo peči na trda goriva. 0 718-476 24033 Prodam KOSILNICO Rotax. reza 140 cm In 730 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE. Javornlk 5a, Kranj 24035 Prodam KLOPCE z lesenimi letvicami, gajbice In vlečno kljuko za Z 101 skoraj novo. Menjam tudi za motor Avtomatik.0422-369 24044 Ugodno prodam skoraj nova OKNA In balkonska vrata.0061-841-318 24060 Prodam -KOTEL za žganjeku-ho.Q731-043 24087 Prodam novo zamrzovalno kombinirano skrinjo 12 V, 220 V in plin. dim. 50x44x42 cm. Primerna za potovanja v avto in kampiranje. 0 43-1102409.1 Prodam plastično CISTERNO 1000 litrov. 0 310-264, 46-025 24107 Kupim rabljeno kletko za 10 kokoši. 0 712-263 24121 Prodam GAŠPERČEK in termoako-mulacijsko peč. 0 78-598 24iea STAN. OPREMA SEDEŽNO GARNITURO, umetno usnje, ugodno prodam. 0 41-348 Izdelava in prodaja TABUREJEV. Cena ugodna. Filipič, Sp. Bistrica 8, TrŽiČ 2398S Hitro in po ugodni ceni popravimo ali montiramo okna, vrata, rolete, žaluzije, taine, stropne in stenske obloge. Najcenejša suha prenova oken! GAVRAN, d.o.o., tel./fax: 064/266-595 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0 242-0372243 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuščeni strop). 049-416 1791S Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravlja-mo. 0213-218_18640 DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO - dela notranje omete in fasade z lastnim odrom. Cene so zelo ugodne, o kvaliteti se boste sami prepričali. 0736-327, od 19. do 21. ure 22626 astrologija, vedeževanje. 090 42 86 i Šivanje po naročilu in popravila.0326-839 22811 Deklaracije oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko, izdelamo ek-spresno. 0 in fax. 064/633-94223028 Elektro instalacije na novih in starih objektih, priklop vseh električnih porabnikov in popravila avto elektrike. Opravimo hitro in kvalitet-no.0268-512 ali 0609-641-662 23146 Dobavimo in montiramo rolete, ALU žaluzije, lamelne in plise zavese ter tende in markize. LEKERO d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj - Kokrica, 0245-124 in 245-125_23454 Strokovno obrezovanje žive meje in oblikovanje. 0 714-282 23484 RTV SERVIS PROTON TV, VIDEO, STROLP, CD, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko kvalitetno in hitro popravimo. Bleiweisova 2, Kranj (zgradba kina Center). 0 222- 004 23585 ČIŠČENJE preprog, sedežnih garnitur, oken, poslovnih prostorov, obnova namazov. LESKET 0 211-338 23584_ Izdelujemo protivlomne In okrasne mreže za vrata in okna ter balkonske in vrtne ograje po naročilu. Goldi d.o.o., Preddvor, 045-129 23901 Polagam tapete in talne obloge. 0 733-184 23989 RTV SERVIS PORENTA, popravilo TV in montaža anten. 0 401 -547 24032_ . Izvajamo vsa GRADBENA DELA, novogradnje, adaptacije, betonske in kamnite škarfe. 0225-362 24034 Servis hladilne tehnike, gosp. aparatov, previtje rotorjev, elektromotorjev. Naklo, 047-490 24049 Popravilo orodja Iskra, BXD, AEG, BOSCH, Makita, Hilti. Naklo, 047- 490 24050 BARVAM podboje, vrata, okna, ograje, fabjone.045-655 24051 RTV servis šlNKOl Popravila TV Gorenje na vašem domu.0331-199 Polaganje KERAMIČNIH PLOŠČIN in adaptiranje. 0 403-351 24075 Ročno pletem in kvačkam po naročilu. 0 623-053 24097 Delam slikopleskarstvo in pleskam fabione. 0 53-951 24098 Instalacije centralnih kurjav In vodovodov, ter popravila. Saje, 0 327- 323_24116 Izvajanje sanacije In vzdrževanja vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. Prebačevo 0 326-359 24170 TRGOVINA PAPIRNICA MD7 Jaka Platiše 17 4000 KRANJ Trgovina MD7 Vam je pripravila UGODNO RAZPRODAJO vseh - šolskih potrebščin - video igric - tetrisa - igrač - usnjene galanterije Popust znaša od 5 do 50% in velja do konca razprodaje zaloge. Trgovina je odprta od 15. -19. ure, sobota od 8. -12. ure. Vabi Vas trgovina in papirnica MD7. čistimo in pospravljamo STANOVANJA in POSLOVNE PROTORE. Zajamčena kvaliteta z ugodnimi plačilnimi pogoji. HRIBAR BLESK, Q331-431 in 0609-644-735 10788 Potrebujete nekoga, ki bi vam kvalitetno opravil VŠA GRADBENA DELA, kot so fasade, ometi, adapta cije, obnova dimnikov, dela na grobo in fino ter ostalo. Kvaliteta zajamčena, cene ugodne. Pokličite na 0218-779 okoli 21. ure in dogovorili se bomo o vsem potrebnem. 21146 SERVIS gospodinjskih aparatov - če zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite 0332-053 22138 PRALNI, pomivalni stroj, štedilnik popravimo hitro in strokovno. 0331- 450 22198 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, ELEKTRO IN VODOVODNE INSTALACIJE - popravila in monta-ža.Q325-815_22398 BOJLERJI, PIPE, VENTILI, KO-TLIČKI - popravila in montaža. 0325-815_22400 Kadar potrebujete prevoz do 16 oseb pokličite 064/686-019 22449 Pooblaščeni servis SAMSUNG-GORENJE, popravila na terenu. Popravljamo viedorekordeje, H-FI aparate, satelitske antene vseh proizvajalcev. Jezerska c. 22, Kranj, od 9. do 16. ure, 0241-493 22523 PRIKLJUČI SE NA ŠTROM, POKLI-Čl ME NA DOM. 0 326-359 24171 Servis in popravila vseh pralnih strojev. 0 332-350, 325-917 24174 STANOVANJA Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m? v II. etaži, cena 93000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353 18496 Prodamo Kranj 4 sobno 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini, krajna lega. K 3 KERN, 0221-353. fax 221- 785_20962 KUPIMO: Kranj garsonjero do 45.000 DEM, lahko brez ČK, brez provizije! NAJAMEMO Kranj mlada slovenska družina najame 1 ss do 300 DEM/mes in 4 članska družina najame 2 ss do 500 DEM/mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21209 Kupujemo, prodajamo, oddajamo in najemamo stanovanja, hiše, lokale In posesti. Mandat 022-44-77 22401 Prodamo 2 SS KOMFORTNO STANOVANJE na Planini. MANDAT 022-44-77 23456 Prodamo: Kamnik - Duplica 3 S, 67 m2, v 4. nadstropju (zadnje), K3 KERN d.o.o., 0 221-353 in fax. 221-785 23917 Prodamo Jesenice 3 ss stanovanje, 102 m2, 1 garsonjera 17 m2 v privatni HIŠI, cena 70 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221- 785 19571 ODDAMO v Kranjski gori 2 s 46 m2 v 1. nad., 550 DEM/mes. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 20412 Prodamo Kranj 2 s 65 m2 v 5. nad. stanovanje je prazno, cena 1400 DEM/m2. K 3 KERN, 0221-353, FAX 221-785 20959 Prodamo na Bledu (alpski bloki) 1 sobno 35 m2 prodamo za 65.000 DEM, 3 sobno z atrijem 74m 2. K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 209« RADIO "M-5 lili A <05» 107.3 U lil/ V/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152 II 26 fax. 152 13-62 Prodamo: Kranj - 3S, 64 m2, v 1. nad., na Zlatem polju, ni CK, cena 80.000 DEM. K3 KERN d.o.o.. 0 221-353 in fax. 221-785 23918 JESENICE: menjamo 2 ss, CK, tel, CATV, 7. nad. za 3 ss z doplačilom. PRIMO d.n.o. 0 50-502 23957 JESENICE: kupimo 2 ss, CK, tel, balkon. PRIMO d.n.o., 0 50-502 JESENICE - JAVORNIK: 2 ss, I. nad.. CK, tel., 55 m2, prodamo za 60.000 DEM. PRIMO d.n.o. 0 50-502 23964 TRŽIČ - RAVNE: 3 ss, CK, II. nad., 63 m2, prodamo za 82.000 DEM. PRIMO d.n.o. 0 50-502_23965 TRŽIČ - MESTO: 2 ss, 49 m2, tel, klasično ogrevanje, prodamo za 45.000 DEM. PRIMO d.n.o., 0 50- 502 23966 PODLJUBELJ: 1 ss, 42 m2. klasično ogrevanje, pritličje v hiši, prodamo za 40.000 DEM. PRIMO d.n.o., 0 50- 502 23969 TRŽIČ - MESTO: 3 ss, 56,85 m2, CK, I. nad., prodamo za 65.000 DEM. PRIMO d.n.o., 0 50-502 23970 TRŽIČ - VIRJE: 3 ss, 80 m2, CK trda goriva, II. nad., prodamo za 90.000 CM. PRIMO d.n.o. 0 50-502 23971 BEGUNJE - prodamo enosobno stanovanje, kompletno opremljeno, 46 m2, 70.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210 24063 KAMNIK - prodamo enosobno stanovanje, 44 m2, nizek blok, 75.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222-076_24064 KRANJ - Planina lil, prodamo enoinpolsobno stanovanje, 50 m2, komfortno, 85.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222-076 24065 , KRANJ - prodamo 2+2, 88,3 m2, dva balkona, vsi priključki, 135.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222- 076 24070 Prodamo Bohinj 2 ss s CK, 60 m2, RADOVLJICA 3 ss - 85 m2 in 2 ss - ' 48m2, TRŽIČ novejše 1 ss, 43 m2, KRANJ Zlato Polje obnovljeno 3 ss, , 85 m2, JESNICE 3 ss, 75 m2, . HRUŠICA ugodno 1 ss, 37 m2 za k 27 000 DEM, DRULOVKA 1 ss, 44 m2. APRON 0331-366 in 331-292 24081_ ODDAMO sobo pri Kranju, 1 ss v hiši v Tržiču, 2 ss pri Begunjah. NAJAMEMO manjša stanovanja in hiše na Gorenjskem. KUPIMO garsonjero, enosobno in manjše 2 ss stanovanje v Kranju, šk. Loki, Radovljici, Bledu. APRON 0331-366 in 331-292, 24082 Prodamo 3 ss komfortno stanovanje na Planini. Mandat 022-44-77 24091 Prodam tro sobno stanovanje, 70 m2. 0 214-628 24119 Šk. Loka oddamo 36 m2, popolnoma opremljeno stanovanje v Franko-vem naselju, za 400 DEM mesečno in enoletno predplačilo. 0 223-485, 0609/643-493_24179 V Kranju oddamo enosobno stanovanje popolnoma opremljeno za 550 DEM mesečno, s polletnim predplačilom. 0 223-485, 0609/643-493 24180 V Kranju na planini, prodamo lepo razporejeno enosobno, pregrajeno stanovanje, 53 m2, atrijsko, za 82.000 DEM, 0 223-485, 0609/ 643-493 24181 V Kranju prodamo 53 m2 stanovanje, visoko pritličje, mirna lokacija, staro cca 25 let, za 78.000 DEM. 0 223-485,0609/643-493_24182 Starejše stanovanje na Koroški cesti, 69,30 m2, prodamo za 60.000 DEM. 0 223-485. 0609/643-493 24183 Delno adaptirano stanovanje 75 m2, v Kranju, prodamo za 75.000 DEM. AGENT - Kranj, 0 223-485, 0609/ 643-493 24184 Muh 900 MHz brezvrvični teief?f^— TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA Najnovejši model KX-F 700 BX/S faks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta ATESTI BREZPLAČENJCJJJ Dostava na naslov BREZPLAČNE INF0RMAC Tjtelef on tt*f PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 PRER0KOVAIÏJE Zaupen pogovor z vedeževalko. POKLIČiTE 090 4215 Zamenjam starejše stanovanje, 85 m2 za podobno stanovanje, večji vikend ali polovico hiše v okolici mesta.0222-763 23993 V Kranju prodamo 4 sobno man-sardno stanovanje, 2.5 sobno in 2 sobno stanovanje, v Bistrici pri Tržiču 2 sobno, v Tržiču 3 sobno In več dvosobnih ter na Jesenicah več dvosobnih in enosobno stanovanje. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič 052-233 23995 V Kranju kupimo več eno, dvo sobnih stanovanj in dvosobnih z dvema kabinetoma, v Šk. Loki eno sobno in 2.5 sobno. V Tržiču, Radovljici in na Jesenicah kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič 052-233 23996_ KOROŠKA BELA: prodamo 3 ss, 86 m2, CK, tel., KATV, v stanovanjski hiši, cena po dogovoru. 0806-597, pO 18. Ull 24014 Dvosobno stanovanj 65 m2 v šestem nadstropju, prodamo, z vsemi priključki, za 95.000 DEM. 0 223-485, 0609/ 643-493_24185 Enosobno stanovanje s kabinetom na Planini III, prodamo za 86.000 DEM. 0 223-485, 0609/ 643-493 24186 Tržič, prodamo 49 m2 stanovanja v tretjem nadstropju, popolnoma opremljeno, za 60.000 DEM. 0 223-485, 0609/643-493_24187 V Kranju ali okolici kupimo več stanovanj, različnih dimenzij za znane interesente. 0 223-485, 0609/643-493_24188 Več stanovanj različnih dimenzij v Kranju ali okolici, kupimo za znane interesente. 0 223-485, 0609/643- 493 24193 Prodamo Kranj Planina I garsonjero 28, 40 m2, 50 000 DEM, 1 ss/lll. od III, 45 m2, 68 000 DEM, 1 ss, 44 m2/l, 70 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE 0 22-33-00 24198 ODDAMO Kranj Zlato Polje, 2 ss 50 m2, etažna CK, 450 DEM/mes, letno predplačilo, ŠKOFJA LOKA okolica 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 70 m2, 300 DEM/mes, ZAPUŽE pri Begunjah 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 500 DEM/mes, za par brez otrok. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 24199 VARSTVO TRŽIČ - prodamo dvosobno stanovanje z garažo, 44 m2, 70.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222-076 24066 KRANJ- prodamo dvosobno stanovanje 63 m2, takoj vseljivo, ugodno. POSING d.o.o., 224-210, 222-076 24067_ KRANJ - prodamo dvosobno stanovanje, 64 rr>2, vsi priključki, 96.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222- 076 24088 KRANJ - prodamo dvoinpolsobno stanovanje 60 m2, komfortno, 95.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222- 076 24069 V Kranju Iščem VARSTVO za hčerko od 26. avgusta dalje.0061-611-148 pO 17. Uri_24003 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rez. deli. Odkup avtomobilov! 0064/692-194 22446 Prodam KAROSERIJO z vsemi deli za R 11 turbo.049-406 24081 Poceni prodam dele za Z 750 in škodo 120 041-256 24077 VOZILA LADA SAMARA RIVA, karavan, kupim. Takojšnje plačilo, moj prepis. 0 061/1263-400, 0609/614-484 22648 WV HROŠČ 1200, 1.74, krem, ugodno.0695-031, Darja 228O8 Prodam FIAT 126 P, letnik 1986, zelo ugodno. 0 45-677, zvečer 23319 DAIHATSU APLAUSE 1.6 X, 16 V, 1.92, centr. zaklepanje, el. pomik stekel, ugodno prodam.0061-813- 309 23888 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Nujno prodam FIAT UNO diesel, I.86/ 12, dobro ohranjen, reg. do 12/ 96.066-875 23897 Prodam GOLF II. bencin, 1.6, letnik 1991. Cesta na Klanec 46, Kranj, popoldan 23907 SEAT IBIZA SXi 1.5, 1.1990, rdeče barve.0242-677 23944 Prodam TOYOTA COROL·LA 1.3 LX, letnik 1988, registriran do 6/97, metalne barve, cena 8.500 DEM. 0 49-445 23946 Prodam YUGO 45, letnik 1989. 0 312-174 23947 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, neregistriran. 0 719-525 23948 YUGO 55, letnik 1989, prodam. Cena po dogovoru. 0 631-409 23951 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, rdeče barve, registriran do 11/96, cena 4.000 DEM. 0 061/614-206 23953 Prodam ALFO 33 1.3 S, letnik 1985/ 11. 0 720-130_23976 Prodam R 4, letnik 1986, prevoženih 115.000 km, registriran do 16.7.97, cena po dogovoru. 0 82-150 23980 UNO 45 S FIRE, letnik 1987, prodam. 0 41-348 23982 Z 101 GTL, letnik 1984. reg. 12.1.97, cena 800 DEM. 0 714-311 23990 Prodam JUGO KORAL 60, bele barve, 1.12/89, prevoženih 54 000 km.056-723 24004 Prodam FORD ESCORT 1.4 CL, 1.88/11, cena po dogovoru.0632- 310 24008 GflNTflR ■ C1 Bratov Praprotnik 10, NAKLO. ■^■»■J Tel./fax:064/47-035 PRODAJA \ IN MONTAŽA š, :·5SàWr..^*" IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam OPEL KADETT, I.86, reg. do 15.5.97 za 6300 DEM.057-974 24010 Prodam HYUNDAI LANTRA, I.92, 1.6, 16 V, el. stekla, kovinska barva, cena 16 000 DEM.0061-219-806 in 061-224-969 Romana_24011 LADA 1500,1.82, brezhiben, reg. do 4/97, garažiran, zelo dobro ohranjen, 1 . lastnik, cena 1500 DEM.0(064)862-025_24013 MERCEDES 190 G, 2.0 I, letnik 1987, 90.000 km, registriran do 6/ 97, veliko dodatne opreme, ugodno prodam ali menjam. 0 323-96024015 YUGO Koral, letnik 1989. 5 prestav, registriran do 2/97, dobro ohranjen, ugodno prodam. 0 323-960 24016 Prodam R 5, letnik 1990, 59.000 km, olivno zelena barva, registriran do 1/ 97, ugodno. 0 624-362, popoldan 24017 PEUGEOT 305 GL, letnik 1987, registriran do 4/97, 1. lastnik, radio, cena 4.000 DEM. 0 061/841-355 24018 Prodam R 5 CAMPUS PLUS, letnik 1992, temno rdeč, 5 V, reg. celo leto. 0 325-543 24021 Prodam PEUGEOT 295, letnik registriran do 5/97, za 4.300 DE*^ 325-695, popoldan GOLF D, letnik 1990, KADETT 1.6 solza, 4 pres»?: Ï9927ADRÍÀ AVTO 634-148,' -; 632-577___Ji!> GOLF III 1.6, 4 vrata, letnik B/Jjfi prvi lastnik, možna menjava. Ai*, AVTO 634-148, 0^mZ2-b7]^J!^ R 4 GTL, letnik 1989, cena 2^ YUGO 45, letnik 12/88. ADRlA>% 634-148, 0609/632-577 _J>» GOLF lil, 1.6, 4 V, letnik 12/19%!$! lastnik, možna menjava. AVTO 634-148, 0609/632-577_J> Prodam GOLF JX 1.3 bencin. ^ barve, 3 V, 1.88.0723-141 od 1-^ Ugodno prodam R 5, l-84^l4o»s 299 NISSAN SUNY 1.4 LX, 1.91, 11n« vrata, 105 000 km, črn, prod*% 0242-277_ if^ NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, 16J 1.91, 4 D, servo volan, el. s'e> el.ogledala, 108 000 km Proaf> na 0242-277___ NISSAN MICRA 1.0 LX, I.90, 80jJ[ km, reg. do 10/96, 3 vrata, so% streha, radio, črna prodamo 0242-277 J5 --- i7i Prodam KADETT COUPE. ^ neregistriran, vozen. O 733-276^ Prodam Z 101 MEDITERAN. cena 800 DEM.0686-271 Prodam JUGO 60 KORAL, cena Pj dogovoru (ohranjen). Tomaž, P'P"^ va 18, Šenčur_____\s Prodam registrirano ZASTAVO ^ i.89.058-206 Prodam ASTRO 1.4, 5 vrat, 82 ^ bela, letnik 1994, reg. do 3-1-9 401-129, Podreča 23, MavčičeJ> Prodam YUGO 45, dobro ohrtffi. registriran do 6/97. 0 76-629,9°^ Prodam YUGO KORAL 45- fí 1989, rdeče barve. 0 24l-19y* 20. uri R CLIO 1.4 RT, letnik^4' J j voženih 40.000 km, bele ban^* 1. lastnik, servisna knjižica- «v letnik 1989, rdeče barve, pt°°: iif 83-389, od 9 -12, 14 - 17. PASSAT 1600, letnik ^ ohranjen. 0 691 -957 Velika izbira rabljenih vozil na AVTO LESCE 0 719-118 J< —--—-— "Tiflff1* Prodam YUGO 55 SKALA 'V 1989, prevoženih 85.000 knvjjfil 10/96, nova sklopka in akofffi eL 7& 7.500 DEM. AVTO LESCE » ^ 118____ HROŠČ 1200,1.75, rdeč, Pj^ffi 3200 DEM. AVTO LESCE&<1V . 24127 --- Z 101, I.84, 700 DEM. AVTO ^ a719-"8 ___^ NIVA 2200 diesel MB, DEM. AVTO LESEC 071jjj^ GOLF JXD, letnik 1986, re» fi 6.600 DEM. AVTO LESCE » lk\* 118 ^ TÀLÒN Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/3U 032 ... m PRODU* «* PRIPIS VOZ'1 (tudi zunanlit" bJ.2!, letnik 1989, rdeča barva, aJSi DEm- AvT0 lesce 719-118 eleffN— _ J01, letnik 1990, modra, registrir-lÉLghranjena, 2.500 DEM. AVTO sSÜ19-118_24132 JXD. letnik 1989, bel, 5 V, DEM. AVTO LESCE 719-118 j^jL, letnik 1987, bela, reg. 3/97, jjSPDEM. AVTO LESCE 719-118 &316, letnik 1988, 9.800 DEM. sJ^lESCE 719-118_24135 Ste,80- 1-8 S, letnik 1989, črn, <2*LDEM. AVTO LESCE 719-118 ?l^3li45',etnlk 1988, reg·11/96 CAMPUS, letnik 1991, 5 V, ^1Í87*500 DEM" AVT° LESCE 0 24169 C?am GOLF JXD, letnik 1990, jgffto siv. tt 331-894. po 20. url f^AULT 5 FIVE, rdeč, letnik 1994, *Üii£.AMpUS, letnik 1993, AX l®£E 1.1 i, letnik 1993, SUBARU 1.6 DL, karavan, letnik 1988, laSar2P- AVTOSERVIS LUŠINA Šk. ^ «& 632-286 24175 >-- I Baron 25 B, letnik 1992, 100 ll8' '5.000 DEM. AVTO LESCE 719- _ 24138 DhjQTL, letnik 1986, bela, 1.700 ^AVTO LESCE 719-118 24139 'ffiF* 16 L Ietnik 1992/93, ABS, SJiC^DEM. AVTO LESCE 719-118 feNA 1.6 LS, letnik 1988, reg. 4/ l|j5°00 DEM. AVTO LESCE 719- 24141 toSGjL. letnik 1991, rdeča, 4.000 ^VTO LESCE -719-118 24142 feTA 1-3, letnik 1993, črna, 13.900 ^AVTO LESCE 719-118 24143 '•SorPl01 309 GL, letnik 1987, 5 V, Et^EM. AVTO LESCE 719-118 f§>jetnik 1983, modra, reg. 4/97, Sf °EM. AVTO LESCE 719-118 UNO 75 IE, letnik 19881, moder, SS, 7.200 DEM. AVTO LESCE 719-118 24154 AX 11 RE, letnik 1988, 5.800 DEM. AVTO LESCE 719-118_24155 R 4 GTL, lentik 1990, rumena, 3.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 24156 YUGO 55, letnik 1989, reg. 3/97, 1.200 DEM. AVTO LESCE 719-118 24157 ESCORT 1.6 CLX, karavan, rdeč, alu, 23.900 DEM. AVTO LESCE 719- 118 _ 24158 ESCORT 1.61, letnik 1993, ohranjen, 19.000 DEM. AVTO LESCE 719-118 24159 AUDI 80 TDI, letnik 1994, vsa oprema, 29.000 DEM. AVTO LESCE 719-118 24160 ŠKODA FAVORIT, letnik 1990, rdeča, 5.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 24161 ASTRA 1.6 GT, letnik 1992, modra, 16.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 24163 GOLF, letnik 1977, rumen, DEM. AN/TO LESCE 719-118 1.700 24164 GOLF JXD, letnik 1986, rdeč, 6.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 24165 Prodam UNO, Jentik 1993, črn, reg. do januarja 97. Cejanovič, Zg. otok 9/ a, Radvoljica 24167 HYUNDAI PONY 1.3 GLS, letnik 1990, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 1991, SUZUKI SWIFT 1.3 GL, letnik 1991, prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA Šk. Loka B 632-286 24176 UGODNO PRODAMO: YUGO 55, letnik 1988, YUGO 55, letnik 1990, YUGO 45, letnik 1988, YUGO 45, letnik 1990, R 5 TOP FUN, 3 V, letnik 1993, CLIO 1.2 RT, 5V, letnik 1993, TRÀFIC FURGON, letnik 1989, MAS-TER FURGON, letnik 1986, VENTO 1.8 GL, 4 V, letnik 1992. Za vsa vozila možen kredit. Vsa vozila so servisirana. RENAULT PRESA d.o.o., 0 422-522 24177 fejXB, letnik 1987/88, moder, TČ*. 6.700 DEM. AVTO LESCE _24148 &A33 1.5 i, ietnik 1986, rdeča, ijJpDEM. AVTO LESCE 719-118 ÍÍ? m t5- letnik 1989, rdeč, 2.200 m AVTO LESCE 719-118 24148 So TSU APPLAUSE 1.6 X, letnik \ii20-400 DEM. AVTO LESCE >JJ® 24149 Stoii~L> letnik 1981, 1.900 DEM. S^^ESCE 719-118 24150 < 11~ !;<0o nl?tnik 1986, rdeča, reg. 6/97, IJtif UEM. AVTO LESCE 719-118 »uS 13 S, letnik 1986, bel, 5*°^. AVTO LESCE 719-118 ZAPOSLITVE Izreden zaslužek - najbolje prodajan do sedaj pri DZS. 0 53-410 ali 0609/ 634-584 22884 Iščem popoldansko delo - čiščenje lokalov ali pomoč v kuhinji.©223- 551 * 24085 Iščem simpatično DEKLE ZA STREŽBO v bifeju.0312-245 24089 Delo na domu, različne dejavnosti, ugodni delovni pogoji. 0 213-114 24096_______ ODLIČEN ZASLUŽEK VAM OMOGOČA USPEŠNA PRODAJNA SKUPINA ZALOŽBE MK. PRIDRUŽITE SE NAM. PRODAJA VELIKIH KNJIŽNIH USPEŠNIC (VELIKA ILUSTRIRANA OTROŠKA ENCIKLOPEDIJA. OTROŠKA ANGLEŠČINA. BUIŽNI-CA DO MATEMATIKE, TURISTIČNI VODNIK SLOVENIJE). BOSTE LAHKO TUDI VI DOBRO ZASLUŽILI. ZAGOTAVLJAMO VAM TEDENSKA IZPLAČILA IN MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. 0 064/634-069, 56-105, 0609/637-492 24101 % hcf!RE. Ietn'k 1984, reg. 6/97 UEM. AVTO LESCE 719-118 yNtovane bralke, cenjeni bralci - iskalci zaposlitve! fy0 JJskem glasu objavljamo Vašo in našo GORENJSKO BORZO DELA z %oS|jta Vam pomagamo prvi iskanju zaposlitve, ne le za tiste, ki iščete prvo *cete i!ey; K sodelovanju ste vabljeni tudi vsi, ki bi radi zamenjali delo in si IWJftk Priloznost za poklicni uspeh, za večji zaslužek, itd. Naša storitev Ne- m brezP|acna, zato vas vabimo, da se nam na spodaj navedeni način Ca9ov11 premišlJuJte preveč, poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi: Tar,t še ni pri fejst punci spal". lpOKuc (smer in stopnja izobrazbe): hhN0 PODROČJE DELA:................................. 5***.................................................. ^Éni £°datki, W ne bodo objavljeni, IN . "USKI glas SPOROČA zainteresiranim te—...................................... DOVOLJUJEM, da jih podjetjem: TELEFON: SLSoS? IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI in pošljite na: ■»Mgias, Zoisova 1, 4000 KRANJ. _ 'šcijo S'S8!?' * Podjetja In podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih fluHam« na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. _2°vna .^Podatke o iskalcih zaposlitve - naveden je poklic in dodatna ^sod n^sobljenost ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodajalcev je ? eaena šifra, pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo delo. &k>,>«itS.de'Svec m " prod u j ml. K/.s/O 9 -kun (««.ho-li inM-i im tehnik, 58/ : WBJ?ihnik telekomunikacij V. st., 58/572; • cvetličar 3. st, 58/ d« dajal ---yM »«—»«—- ^ ------ j"* 50 virn"^0.^* podjetniki: vsi podatki In informacije ojskalcih na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. mobitel PE. KRANJ / BEŽKOVA VIIA NOVA TEL ŠT. 360-800 Iščem HONORARNO DELO ČIS-TILKE. čistim tudi na domu. šifra: GORENJSKA_24039 Honorarno ali redno zaposlimo DEKLE ZA PISARNIŠKA DELA in organizacijo v montažnem podjet-ju.©0609-646-105 24055 Iščemo AVKVIZITERJE za prodajo medicinskega aparata.055-446 in 802-274 22984 100 DEM na dan vam nudimo za telefonsko anketiranje brez pro daje.©061-16-12-630 od 9-17 h 23431 7000 DEM mesečno vam nudimo za obiskovanje že znanih strank.Q061- 332-541 23432 NAŠ posel uspešno raste in ima veliko PERSPEKTIVO. Sprejemamo moške med 25 in 40 let iz Kranja in Šk. Loke. Pokličite 0609/636-295 23580 Nudim dobro plačano DELO V OKREPČEVALNICI.©43-583 23596 Zaposlimo FRIZERKO s prakso, v Lescah STUDIO D. tt 719-529 23681 Zaposlim samostojnega AVTOME-HANIKA. © 064/43-142 23824 AKVIZITERJI POZOR! Če vas veseli delo na terenu, možnost dobrega zaslužka, nas pokličite še danes. Ne bo vam žal. © 311 -482 od 10. do 13. Ure 23839 Zaposlimo ELEKTRIKARJA ENER-GETIKA za delo na EL. INŠTALACIJAH. Zabret s.p., ©0609-644-172 23894 Tudi s prodajo na terenu lahko odlično zaslužite. Potrebujete le naš program, strokovno uvajanje in voljo do dela. Odločite se lahko za plačilo po uri ( 2000 SIT) ali tedenski zaslužek 40 000 SIT.©061-556-252 vsak dan od 9-15. ure 23999 ŽIVALI Trgovina DOMAČIJA 738-037, sprejema naročila za PURANE, enodnevne PIŠČANCE, in 1kg težke pitance (konec avgusta), 19.tedenske jarkice imamo stalno na Zalogi. 21269 100 kg težkega bikca simentalca, prodam. © 46-403 24112 Oddam polperzijsko mucko, staro 8 tednov. © 57-714, po 14. url 24117 Prodam TELIČKO simentalko, 140 kg in mlado kravo. 0 682-745 24172 Prodam 10 dni starega BIKCA črno belega.066-177 24079 Prodam polovico mesa od teleta simentalca. 0 738-054 24094 Prodam 100 kg težkega BIKCA Šarole.0874-339 24045 Prodam TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, za zakol ali rejo. 0 56- 003 24099 Prodam TELIČKO simentalko, teden dni staro. Poženik 9, Cerklje. 0 422- 582 24106 Prodam PRAŠIČE 20-40. Kurirska pot 11, 0242-672_22259 KOKOŠI RJAVE v začetku nesnosti, bele piščance za dopitanje in krmila, prodajamo vsak delovnik od 8 - 17. ure, sobota 8. - 13. Perutninarstvo Moste 99, pri Komendi. 0 061/841- 471 23793 PURANI 11-12 kg, po 3.800 SIT/ kom, prodam. Suhadole 12, Ko-menda. © 061/841-375_23949 Prodam BIKCA SIMENTALCA, tež-kega 110 kg. tt 736-687 23950 Prodam BIKCA simentalca, težek cca 100 kg, za rejo ali zakol, tt 725- 238 23952 Prodam TELIČKO simentalko, staro 20 dni, tt 631-581_23960 KOZLIČKA srnaste pasme, brez rog, za pleme, prodam ali menjam, tt 692-006 _23974 Prodam kravo, drugič brejo 8 mesecev in teličko 150 kg težko, tt 64-190 _23976 Prodam TELIČKO SIMENTALKO, težko 130 kg. tt 682-109 23979 Prodam 7 tednov starega BIKCA simentalca. tt 733-560_23987 Prodam 7 dni starega BIKCA. Lahovče 17, Cerklje na Gorenjskem 23992 Prodam 10 dni staro TELIČKO križanko. Struževo 12. Kranj 24000 ODDAMO 2 PRIJAZNA Prodam 25 kg težke prašiče. Voglje, Kupim TELETA simentalca, strega MUCKA0733-118_24041 ©49-252 24053 do 14 dni.©731-260 zvečer 24037 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Prime, Poljšica 19, Pod-nart 24040 Ugodno prodam KOZO srnaste Prodam 10 dni starega črno belega pasme, staro 2 leti. Zg. Bitnje 136 BIKCA. Voglje, Na Vasi 20, ©49-072 pri puškami 24006 24054 ZAHVALA Umrl je naš JAKA VEHOVEC Vsem, ki ste bili v zadnjih trenutkih v mislih z njim, mu darovali cvetje in sveče ali zanj storili karkoli, prisrčna hvala. NJEGOVI Kranj, 17. julija 1996 ZAHVALA V naših srcih še naprej liviš, čeprav med nami nisi, pot nas vodi tja, kjer v tišini zdaj si ti doma. V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, orni, sestra in teta ROZI SUHADOLNIK roj. Cankar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje m sveče. Iskrena hvala tudi kaplanu Rafku, pevcem iz Naklega in službi Navček. Žalujoči mož Anton, sin Milan z družino, hčerka Silvi z družino OSMRTNICA V 82. letu nas je zapustila draga teta, botra in sestra PAVLINA BERTALANIČ rojena Pire, upokojenka Pogreb drage pokoj niče bo v sredo, 24. julija 1996, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJENI - Družina Pire Kranj, Cerklje, Idrija ZAHVALA Vem pa nekaj: ena sama beseda te bo prenovila - če ti bo le segla do srca. Rojstvo, košček kruha za nov začetek, zvezda, ki se je utrnila z neba, vse to lahko postane ena sama beseda. IVANKA ZUPAN rojena Hafner Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih bolečine stali ob strani, vlivali vero, moč in upanje. VSI NJENI Kranj, 16. julija 1996 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča IVANKA ŠENK rojena Pečenik Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, gospodu župniku in pevcem. Hvala za sočutne poslovilne besede fospodu Bohincu, gospodu Galičiču in gospodu Smrečniku. Ivala vsem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje VSI NJENI ZADNJA STRAN Živila bodo podprla projekt Črnava Preddvor, 23. julija - Do 10. ure danes je župan občine Preddvor Miran Zadnikar od inšpektorja za okolje in prostor zahteval, da pristojni službi, v tem primeru Vodnogospodarskemu podjetju Kranj, izda odločbo o izpustu vode iz jezera Črnava, je bilo sporočeno po včerajšnjem inšpektorjevem ogledu. Včeraj je na preddvorsko občino prispel tudi predlog sodelovanja družbe Živila Kranj pri reševanju problema jezera Črnava. V predlogu je med drugim zapisano, da Živila želijo čimprejšnjo odločitev o nadaljni usodi jezera Črnave, zaradi nadalj-nega razvoja hotela Bor najkasneje do konca leta. Živila Kranj želijo jezero ohraniti, zato so "pripravljeni sodelovati pri skupno dogovorjeni in z garancijami podprti celoviti sanaciji in to Ta teden v Bohinju Za konec tedna je Turistično društvo Bohinj pripravilo na prireditvenem prostoru Pod Skalco kar nekaj prireditev. V petek, 26. julija, bo ob 20. uri BOHINJSKI VEČER, kjer bo nastopila skupina iz Srednje vasi, predice in ansambel Encijan. Na prireditvi si boste lahko ogledali prosto plezanje in diapozitive. V soboto, 27. julija, bo prav tako ob 20. uri prireditev POD BOHINJSKO MARELO. Nastopile bodo bohinjske folklorne skupine, pevski zbori in predice. Za zabavo bo poskrbel ansambel PlanŠarji, ki bo ob tej priložnosti predstavil novo glasbeno zgoščenko "Pod Bohinjsko skalco". V nedeljo, 28. julija, pa bo Gasilsko društvo Srednja vas ob svoji 95-letnici organiziralo proslavo pred svojim gasilskim domom. Začela se bo ob 14.30 uri. Ob 15. uri bo parada in otvoritev gasilskega doma. Od 16.30 ure dalje bo pod vaško lipo veselica, na kateri bodo igrale "VESELE ŠTAJERKE". Franci Rozman ravnatelj kranjske gimnazije Kranj, 23. julija - Potem ko je svet gimnazije že krepak mesec pred iztekom šolskega leta za novega ravnatelja med petimi kandidati izbral profesorja Francija Rozmana, je pred dnevi končno soglasje poslalo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. Profesorju Rozmanu gotovo ne bo lahko prevzeti zahtevnega vodenja gimnazije za prekaljenim Valentinom Pivkom, Ki odhaja v pokoj. Predvsem o tem, kakšna naj bi bila oziroma bo kranjska elitna šola pod njegovim ravnateljem, boste lahko prebrali v eni od naslednjih številk Gorenjskega glasa. • H. J. Uspešna akcija "Nikoli sami" Rdeči križ Slovenije nam je sporočil, da so v akciji "Nikoli sami" zbrali že 55.637.000 tolarjev. Pri Rdečem križu so z zbrano vsoto zadovoljni, saj so akcijo začeli meseca junija, tak znesek pa se je na njihovem računu nabral do 18. julija. Do sedaj se je v akcijo, ki še traja, vključilo 35.000 darovalcev. Prispevke so večinoma namenili socialni dejavnosti, to je pomoči bolnim, ostarelim, revnim in brezdomcem. Da je odziv na akcijo res velik, kaže tudi podatek, da se na račun Rdečega križa dnevno steče od 700 tisoč do milijon tolarjev. Rdeči križ Slovenije se vsem, ki ste s svojimi prispevki sodelovali v akciji "Nikoli sami", zahvaljuje in hkrati poziva tiste, ki tega še niste storili, da se v akcijo čimprej vkfjučite. O porabi sredstev bo Rdeči križ sproti obveščal. • š. Žabkar Kamničanke uspešne V mestu Eger na Madžarskem je bilo minulo soboto 10. Evropsko tekmovanje ekip prve pomoči. Tekmovanja se je tretjič udeležil tudi Rdeči križ Slovenije, tokrat z ekipo PP, ki je dosegla najboljšo uvrstitev na I. državnem preverjanju znanja ekip PP CZ in RK v preteklem letu. Šest tekmovalk je bilo iz Kamnika in so predstavljale občinski vod ekip PP CZ in RK. Med 27 udeleženimi ekipami so dosegle enajsto mesto. v delu, ki zadeva ureditev jezera za turistične namene, tj. čiščenje jezerske kotanje in ureditev objezerskih bre-žin". Živila so občini Preddvor sporočila predpogoje sodelovanja pri sanaciji.Ker tudi včeraj ni bilo razjasnjeno osnovno vprašanje, kje najti denar za sanacijo, pa so jezeru Črnava v Preddvoru dnevi šteti. • S. Š. Zadnje dejanje letošnje mature in zaključnega izpita Več kot 80 odstotkov uspešnih Jesenice, Kranj, Kamnik, Škofja Loka, Radovljica, 23. julija - Včeraj, v ponedeljek, 22. julija, so tudi na vseh forenjskih srednjih šolah dija-injam in dijakom razdelili potrdila o opravljeni maturi m zaključnih izpitih. Zaključne izpite je v juniju opravljalo 5.259 dijakov, 4.3/3 ali 83,15 odstotka jih je izpit opravilo uspešno, 886 ali 16,85 odstotka pa ni bilo uspešnih. Z odličnim uspehom je izpit opravilo 418 dijakov (7,95 odstotka), s prav dobrim 1.395 (26,53 odstotka), z dobrim 2.180 (41,55 odstotka) in z zadostnim 380 (7,22 odstotka). V primerjavi s prejšnjim letom je v povprečju zabeležen znatno boljši uspeh, saj je bilo lani v tem roku uspešnih le 73,92 odstotka kandidatov. Neuspešni dijaki bodo imeli naslednjo možnost na popravnih izpitih ob koncu avgusta. Zaključni izpiti so potekali pedvsem na srednjih strokovnih šolah (maturo na teh šolah opravlja približno tretjina dijakov), na gimnazijah pa se je za to obliko zaključka šolanja odločilo le nekaj posameznikov. Med predmeti skupnega dela zaključnega izpita je največ dijakov opravljalo slovenski jezik (5191 ali 98,7 odstotka), na narodnostno mešanih območjih pa tudi italijanski oziroma madžarski jezik. Kot drugi predmet lahko dijaki pri zaključnem izpitu opravljajo ali matematiko (2.336 kandidatov ali 44,4 odstotka) ali tuji jezik. An- tleski jezik je opravljalo 2084 andidatov (39,6 odstotka), nemški jezik pa 639 kandidatov (12,2 odstotka). Povprečna ocena pri slovenskem jeziku je 2,87, pri matematiki 2,59, pri angleškem jeziku 3,00 in pri nemškem jeziku 3,34. Uspeh dijakinj in dijakov na maturi ter na zaključnem izpitu je v celoti malenkost boljši kot lansko leto, ugotavlja državni izpitni center, ki je visokošolski prijavno informacijski službi že prejšnji teden sporočil podatke o uspehu na zaključnem izpitu, ravno tako Ea tudi o uspehu na maturi, »ijakinie in dijaki so včeraj obvestila o svojem uspehu v srednji šoli prejeli na lično izdelanih potrdilih. Letos (zaenkrat) manj smrtnih žrtev kot lani je je bilo ob sobotah Najhuji Ljubljana - V prvem polletju n° smrtnih žrtev (54) so 1996 so na slovenskih cestah ??hfevale prometne nesreče, umrli 203 ljudje. Številka pa bi kl Jlh Je povzročila nepravilna bila lahko bistveno manjša, če stran oziroma smer vožnje ne bi bil junij s 55 žrtvami najbolj črn mesec po avgustu 1994. Največ jih umira na magistralnih cestah, v nesrečah, ki jih je povzročila neprilagojena hitrost, in v starostni skupini od 18 do 24 let. Najbolj ogrožena je starost Najnevarnejše ceste v Sloveniji so magistralne ceste, na katerih je umrlo 82 oseb (40 odstotkov), na regionalnih cestah je umrlo 42 oseb, lokalnih cestah 20, na ulicah 23, avtocestah 18 in v brezu-ličnem sistemu 23 oseb. Naj- na skupina od 18 do 24 let, v nevarnejša sta mariborsko in kateri je umrlo 41 oseb ali kar celjsko območje, medtem ko petina vseh. Ceste so letos terjale 15 smrtnih žrtev med mladoletniki, kar je ena smrtna žrtev več kot v istem lanskem obdobju. Razveseljivo je, da se je število smrtnih žrtev med mlajšimi od 7 let Gorenjska ni posebej omenjena. Največ nesreč se je zgodilo ob koncu tedna, kar predvsem velja za mesec junij. Največji smrtni davek so ceste pobirale ob sobotah, ko je v prvem prepolovilo (letos 2, lani 5), na šestmesečju umrlo 53 oseb, žalost pa se smrtni davek kar je dobra četrtina vseh podvojil med mladimi med 16 smrtnih žrtev, in 18 let (letos 7, lani 4). 169 povzročiteljev je povz- Med vzroki prometnih nes- ročilo nesrečo s smrtnim izzi- reč prednjači neprilagojena dom, pri 49 ie bila ugotovljena hitrost, ki je povzročila 940 prisotnost alkohola (29 odstot- pometnih nesreč (35,7 odstot- kov). Povprečna stopnja alko- ka), v katerih je umrlo 81 oseb hohziranosti je bila 1,47 (39,9 odstotka). Dobro četrti- promila. • S. Šubic Julija ne Pravzaprav je izjemna ponudba ustekleničene narava pitne vode - z mehurčki ali brez • v deželi na sončni stnVJ Alp res svetovni fenomen. V trgovinah ie ponuw steklenice z nalepkami Zala, Edina, Izvir, Zlata kaplfi Bonaqua. Že nekaj let je napovedana tudi negazit"0*: gorenjska naravna pitna voda Julijana, v tem mesecu se] Julijani 1 pridružila še vrtina z Julijano 2. Ob ta** hvalevredni konkurenčni ponudbi je za uspešnost Pr0lf{. tov zanemarljivo, da znaša v visoko razvitih državah {j nezdravo pitno vodo!) povprečna letna poraba pitne voa v steklenicah le 90 do 110 litrov na osebo. , Huda konkurenca prt ponudbi pitnih vod v stekle*1' cah je povzročila tudi ostro konkurenco pri ogl&ne* trženju novih blagovnih znamk. Konkurenca je za v&j° z znamko Edina sporočila javnosti, da to ni edinstven* voda. Nakar se je izvirno pojavil Izvir. In hudomušnih, ki skrbijo za besedne kombinacije, so tudi Julijani nw pomensko povezano: JULIJA NE bo Julija** , trgovinah. Kdaj bo - če bo - je posredno odvisno m odločitve kranjskogorskih občinskih svetnikov, drul^\ Perne, do.o. Kranj, sodišč in še koga.... Julijana p* 0 tudi julija tekla - v Savo. ELEKTRO GORENJSKA Javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o. Bleiweisova c. 6 4000 Kranj OBVESTILO PORABNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE Obveščamo svoje cenjene odjemalce, da predvsern ^ območju Poslovne enote Kranj intenzivno posodabljanj mrežo za distribucijo elektirčne energije. Omenjenih 0 žal ni mogoče opraviti brez najnujnejših izklopov in s v povezanimi nezaželenimi motnjami pri preskrbi z ^ tirčno energijo. Vljudno se opravičujemo za nasta neprijetnosti, ki bodo prisotne nekaj prihodnjih \ot, prosimo za razumevanje. Trudili se bomo, da z bolj»' j obveščanjem in učinkovitejšimi posegi neprijetno* zmanjšamo v največji možni meri. Prav posebno se za nastale neprijetnosti opravičuje^ podjetnikom in jih hkrati prosimo, da si zagoto^ neposredno obveščanje s tem, da uredijo svoj stat glede odjemne skupine. Vse formalnosti lahko opravi]0^ naši Poslovni enoti, Mirka Vadnova 3, Kranj, vsi w&i imajo odjemno mesto na območju Zgornjesavske dol»1' pa v Poslovni enoti Žirovnica, Moste 2a, Žirovnica. Zloraba imena Telekom Slovenj Ljubljana, 19. julija - Telekom Slovenije obvešča, trenutno ne izvaja nobene akcije terenskih tržnih razi*? | Ljudje se pritožujejo, da jih nadlegujejo anketarji, Kj j predstavljajo kot Telekomovi uslužbenci. Na P0<í v vprašanj, ki jih zastavljajo anketarji: ali veliko klice1. ^ tujino, kam kličete v tujino in koliko znašajo vaši račun a telefonske storitve, bi lahko predvidevali, da gfe $ podjetja, ki ponujajo možnost telefoniranja v ixs^Lei Call back storitvami. Ta dejavnost je po odločbi inšpektorja Republike Slovenije protizakonita. Gre tufl zlorabo imena Telekoma Slovenije. .k0jjj Telekom Slovenije se želi približati svojim uporabnic g in izboljšati kakovost storitev, ki jih ponuja. Del#tega nikakor ni nadležno anketiranje. Tudi v prihodnje se Telekom Slovenije trudil ostati vodilni ponudnik tel6 munikacijskih storitev z visoko kakovostno ponudbo- Telekom Sloveidj« tt Sektor za marketing in s*° U\ Služba za odnose z PAsil OfA* , OA ŽE** Nt fyA f**«*»Mi; SAJ SVA č«STo ftfet 0fi*6l Jo b« SAM« Pfttft $KAT U. NAJ bobCoje V.otjo, OA SI , TV* AMfrVA OH Ko PftMfoŠClVA] ftlttPRoOAJO. AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA Gl Razveselite svoje bližnje KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:................................................................................................................ Predlagatelj: Ime in priimek:................................................................................. Naslov:............................................................Kontaktni telefon:....................... Opis presenečenja:.............................................................................................. Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj. Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, % 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. VSAK VEČER OD 19.30 VELIKO DOBRE GLASBE