XV mali oglas - T? 04/201 4 Gorenjska Banka KLKKTRONSKA BANKA http: www.gbkr.si T^TOKTOBRA 2003 PRISTOPNINE NI! vKini 4.950 SIT)_ Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 102 - CENA 290 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 30. decembra 2003 Foto: Tina Doki Veliko sreče v letu 2004 Gorenjski glas je v zadnjih dneh prejel zelo veliko prazničnih čestitk. Ko brskam po kopici voščilnic, se mi zdi, da jih je veliko več kot lani. Vesela sem, da nam toliko ljudi želi uspeha in sreče v novem letu in zahvaljujem se vsem, ki ste nam poslali dobre želje. Druga značilnost letošnjih voščilnic so izbrane besede. Voščila so vse bolj domiselna, pisci se vse bolj potrudijo in kar toplo mi je pri srcu, ko jih berem. Dobro namreč vem, kako težko je najti polne besede. Veliko lažje je stresati puhlice. Če celo v podjetjih poiščejo tako lepe slovenske besede, potem se nam po vstopu v Evropsko zvezo res ni treba bati za slovenščino. Spoštovane naročnice in naročniki, bralke in bralci Gorenjskega glasa. Naj vam ob tej priložnosti povem, da nam ob vstopu v leto 2004 pri Gorenjskem glasu poguma in delovne vneme ne manjka. Želimo pa si, da bi nas v prelomnem letu spremljala sreča. Časopisni trg je vse bolj zahteven. Danes časopisa ni težko izdelati, težko ga je prodati. Časnikarjev je dovolj, tiskarjev in raznašalcev tudi, s papirjem že dolgo ni več težav. Toda, tudi časopisov je vse več. In še novi se obetajo. Slovenija bo 1. maja 2004 vstopila v Evropsko zvezo. Zdaj bo šlo zares. Števci, ki jih v podjetjih poženemo vsako leto znova, bodo prihodnje leto beležili tudi posledice vključitve v razvito Evropo. Kakšne bodo, čisto natančno ne ve nihče. Kakšne bodo za Gorenjski glas? Odpovedi so si vse bolj podobne, zapišimo eno zadnjih, ki je danes prispela iz Bohinja: "Dolgo smo bili naročeni na Gorenjski glas, ki je zanimiv in dober časopis. Vendar se je pomanjkanje denarja dotaknilo tudi naše družine, prisiljeni smo krčiti izdatke tam, kjer je to manj boleče. Zato nam v letu 2004 ne pošiljajte več časopisa, ker ga ne moremo plačati. Če se nam bo finančno stanje izboljšalo, bomo Gorenjski glas spet naročili. Prosimo za razumevanje in vam želimo vesele praznike." Zdaj veste, zakaj v letu 2004 potrebujemo srečo. Polno naročje sreče želimo tudi vam. Marija Volčjak Vlada prodaja vilo Rog Izklicna cena za vilo na izjemno privlačni lokaciji ob obali Blejskega jezera je 650 milijonov tolarjev. Bled - Vladni servis skupnih služb je po pooblastilu vlade in v skladu z odlokom državnega zbora o prodaji državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 razpisal javno dražbo za prodajo Vile Rog tik ob obali Blejskega jezera. K vili spada tudi vinska klet, čolnarna in garaža ter 8.560 kvadratnih metrov zemljišča. v LIP-ovo poslovno stavbo ob vstopu na Bled. V stavbi naj bi po besedah direktorja zavoda Janeza Bizjaka uredili naravoslovni, kulturni in izobraževalni center, del prostorov naj bi Javna dražba z izklicno ceno 650 milijonov tolarjev bo 21. januarja prihodnje leto, na dražbi Pa lahko sodelujejo domača in tuja podjetja (pravne osebe) in državljani, ki bodo pred dražbo vplačali kavcijo v višini desetih odstotkov izklicne cene. Najnižji Znesek zviševanja izklicne cene bo milijon tolarjev, kupec pa bo lahko prevzel posest 31. maja Prihodnje leto. Kot je znano. stavbo zaseda zavod Triglavski narodni park, ki se želi preseliti z imenitne lokacije ob obali jezera zasedla uprava, LIP pa naj bi tri leta v pritličju še zadržal prodajni salon. C.Z., foto: T.D. Zajamčena plača 52.699 tolarjev Ljubljana - Vlada je določila zajamčeni osebni dohodek, ki znaša od decembra dalje 52.699 tolarjev. Zajamčeni osebni dohodek se usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin in s povečanjem plač v tekočem letu. Minimalne plače za izplačila od 1. decembra pa znašajo 111.484 tolarjev. J.K. Naslednja številka bo izšla v torek, 6. januarja 2001, M Ob nakupu Pelrotovega kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden izžrebali enega nagrajenca. Za informacije . in naročila pokličite 080 22,66. f Kupn^bovniienavottlkidotro(ni8tJanak^4Ma«^ 8 Nagrajenci bodo obveščeni po posti. Pravita Igra in Imena a nagrajencev bodo objavljena na strani www.petrol.si. $ OLJE VELIKA NAGRADNA IGRA! OD 15.9. DO 31.12.2003 080 22 00 1 PETROL H Kleinkirchh Novo: tekmovanje za svetovni pokal Franz Klammer Dolžina 3.200 m, višinska razlika 842 m, naklon Up 80%! S snega v terme! VVellness ponudba: januarski tedni sprostitve od 3. do 30. januarja 2004 Pri 6-dnevni smučarski karti je vstop v toplice brezplačen isto velja ob sobotah pri celodnevni smučarski karti! tel.: +434240/82820- befgbahnen@skithermen.com www.VondenPistenlndleThermen.com Vse vrste smučarskih kart s popustom: •"■TISKI PA« Kranjska Gora - apartmaji Garnl, tel. 04 582 10 00 •" JTRAVtL in na avtocesti pred karavanškim predorom, pri CĐEB9-U, tel. 04 586 1531, www.sklpasstravel.sl _—. XJAu INKIR^HHEIM o H o o m CM <—^ 33 < G** 9770352666025 Ker nas je malo, moramo biti glasni Ljubljanski pomožni škof Alojz Uran, doma v Šmartnem pod Šmarno goro, je v Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo med Slovenci po svetu. Kamorkoli pride, prinaša vedrino in petje. Zato mu pravijo "pojoči škof". Gospod škof, kako boste preživeli letošnje božične in novoletne praznike? "Pred božičem imamo največ dela v stolnici. Spovedujemo, in če je treba, pomagamo po župnijah. Novoletno praznovanje pa vedno začenjamo z zahvalno mašo, ki jo končamo malo pred polnočjo, ko nazdravimo novemu letu. Potem grem domov. Čeprav nimam več staršev, sem zelo navezan nanj in na domače. Imam še vedno dom in rad ga imam." Cerkev spremlja človeka od rojstva do groba. Kdaj je začela slovenska katoliška cerkev skrbeti za rojake, ki so šli v svet s trebuhom za kruhom? "Težko je določiti datum ali letnico začetka delovanja, ker tudi izseljevanje ni bilo organizirano ali množično, ampak se je začelo s posamezniki, za katerimi so šli tudi drugi. Ker so bili izseljenci večinoma katoličani, so začeli kmalu za njimi odhajati tudi duhovniki. Začetek organiziranega delovanja slovenskih duhovnikov med izseljenci sega v sredino 19. stoletja, najprej v Ameriki in nato v Evropi, zlasti v VVestfaliji. Duhovniki niso delovali med ljudmi samo v verskem smislu, ampak tudi v kulturnem, družabnem in ekonomskem, saj drugih takrat ni bilo. Slovenija ni bila samostojna država, ampak je bila najprej del Avstro-Ogrske, nato pa Jugoslavije. Slovencev na tujem nihče ni jemal za samostojno skupnost. Zato so se morali sami stalno dokazovati in opozarjati nase. V Lansu v Franciji, kjer živi skupina naših izseljencev od tridesetih let preteklega stoletja naprej, ohranja slovenstvo in se enkrat mesečno srečuje pri slovenski maši, sem doživel zanimiv dogodek. Francoz poljskega rodu, ki je poročen s Slovenko, je povedal, da redno hodi na ta srečanja tudi zato, ker Slovenci tako lepo pojemo. Nas Poljakov je veliko in smo zaradi tega vidni in slišni, je dejal. Vas Slovencev pa je malo, zato se morate stalno dokazovati s kvaliteto in ta kvaliteta je tudi petje, da se vas sliši. Dejstvo, da moramo biti glasni, ker nas je malo, je pomembno tudi danes. Petje je pomembna posebnost Slovencev po svetu. Če jim ne gre dobro in sem med njimi, jim rad pomagam." Kako danes deluje slovenska katoliška cerkev med Slovenci po svetu. Ali imajo najpomembnejšo vlogo duhovniki, ki prihajajo iz Slovenije? "Enotnega sistema delovanja ni in so zato rešitve različne. Se posebej dobro je organizirana pastorala med Slovenci v Evropi, za katero skrbijo predvsem duhovniki iz Slovenije, ki ostanejo zelo povezani s cerkvijo v domovini. Tudi v zamejstvo, še posebej na Koroško, na Tržaško in Goriško, odhajajo duhovniki iz Slovenije, vendar so v večini tam rojeni duhovniki slovenskega rodu. Na Koroškem jih je okrog 60 in približno toliko tudi v Italiji. Na Madžarskem, kjer je slovenska skupnost majhna, nimamo svojih duhovnikov, na Hrvaško pa hodijo duhovniki iz Brežic in Leskovca pri Krškem. V Srbiji deluje slovenski duhovnik, v Bosno in Hercegovino odhajajo občasno duhovniki iz Slovenije, k tamkajšnjim Slovencem pa grem občasno tudi sam." Ker povsod ne morejo delovati duhovniki iz Slovenije, je pomemben odnos matičnih cerkva in duhovnikov do manjšin, tudi slovenske. Ali cerkve v državah, kjer živijo Slovenci, dovoljuje obrede v slovenščini ali se izvaja asimilacija tudi po cerkveni strani? "V vesoljni katoliški Cerkvi velja pravilo, da imajo vsi narodi in etnične skupine pravico do ohranjanja svojih značilnosti kot del širše skupnosti, v kateri živijo. Vendar je odnos do manjšin in njihovih ver v različnih okoljih različen. V Montrealu v Kanadi je na proslavi obletnice slovenske župnije predstavnik tamkajšnje škofije dejal, da Slovenci bogatijo njihovo lokalno cerkev. Če povem slikovito. V Kanadi naredijo iz različnih skupnosti sadno solato, v kateri je viden vsak del, v Združenih državah Amerike pa skupnosti zmeljejo v gmoto, v kateri posamezni deli niso več prepoznavni. Nekaj posebnega je Argentina. Slovenci so se ohranili tudi v četrti generaciji, čeprav jih je le od 18 do 20.tisoč. Zavestno so organizirali svojo vzgojno, šolsko, socialno, zdravstveno, versko in drugo dejavnost. Znana je njihova sobotna slovenska šola za osnovno in srednješolce, ki jo obiskujejo ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov SREČNO, VESELO IN USPEŠNO NOVO LETO OBMOČNA ORGANIZACIJA KRANJ tudi ljudje, ki niso Slovenci, pa so z njimi na najrazličnejše načine povezani. Tudi mlade slovenske družine se kljub krizi v državi odločajo za večje število otrok. V tem pogledu so lahko nam v domovini zgled tudi zaradi prihodnosti našega naroda. Če ne bomo spoštovali svojih moralnih, duhovnih in krščanskih korenin, če ne bomo zvesti tistemu, iz česar živimo, kot Slovenci nimamo prihodnosti. Evropa nas bo enostavno posrkala. Doma se narečja izgubljajo in je v javnem življenju zanje vedno manj možnosti, v tujini, še posebej v Avstraliji in Kanadi, pa so pristni dialekti še dobro ohranjeni." Katoliška cerkev ima posebno organizacijo, ki skrbi za Slovence po svetu: Družbo svetega Rafaela. Kakšna je njena naloga? "Jaz sem njen član. Ustanovljena je bila leta 1903 na Dunaju, pobudnik za njeno ustanovitev pa je bil slovenski rojak Janez Evangelist Krek, ki je bil član dunajskega parlamenta. Na državni ravni je hotel narediti nekaj za Slovence po svetu in je leta 1906 ustanovil podružnico družbe tudi v Ljubljani. Družba je v državah, kamor so prihajali Slovenci, ustanavljala v ameriških in avstralskih pristaniščih posebne centre, kjer so lahko dobili pomoč. Predstavljajte si človeka, ki se je vkrcal na ladjo v Genovi in po več tednih plovbe prišel v popolnoma tujo državo, kjer ni poznal nikogar in ni znal njihovega jezika. Bilo so duhovno in gmotno zgubljeni. S Slovenci, ki danes.kot študentje in znanstveniki odhajajo na tuje, je drugače. Preživetje jim je zagotovljeno in so potrebni le duhovne skrbi. Slovenski izseljenci, ki so prihajali v Avstralijo, so bili neizmerno veseli, ko jim je v sydneyjskem pristanišču pater Bazilij s skupino Slovencev s slovensko pesmijo in prijazno besedo v materinem jeziku izrekel dobrodošlico. Ta izkušnja Slovencev bo pomembna za našo prihodnost. Kot članica Evropske unije bo naša država vabljiva za begunce, zlasti iz dežel, kjer so hude gospodarske in politične krize. Samo s Filipinov odide vsako leto milijon ljudi. Če bomo prijazni do teh ljudi, bodo oni prijazni tudi do naše države. Argentina je na primer sprejela Slovence kot mati, zato so do nje spoštljivi in lojalni." Cerkev je nedvomno veliko storila za Slovence po svetu in za ohranitev njihove narodne zavesti. Ali delite moje mnenje, da država premalo ceni ta prispevek? "Prav imate. Sploh se premalo zavedamo svojih korenin, svoje preteklosti. Papež je med prvim obiskom v Sloveniji dejal: "Bodite ponosni na svoje korenine. Bodite hvaležni prednikom, ki so zdržali kljub hudim pritiskom in ohranili za življenje najbolj pomembne vrednote. Vendar ste sedaj na vrsti vi." Tudi ta pogovor za Gorenjski glas bo prispevek k večjemu zavedanju svojih korenin. Če vidimo dlje od naših prednikov, to zmoremo zato, ker stojimo na njihovih ramah. Človek mora spoštovati preteklost in urejati stvari, ki še niso bile urejene ter priznati tudi hude stvari. To je naloga sprave." Omenjate spravo. Različni pogledi na zgodovino doma še vedno delijo Slovence, še posebej politiko. Je ta delitev prisotna tudi med Slovenci po svetu? "Še vedno so konflikti in delitve, vendar jih je marsikje vedno manj. Vse je odvisno od odgovornih ljudi. Če so odprti drug do drugega, če hočejo delovati v dobro in ne iščejo zgolj razlik, ampak skupne naloge, se nasprotja zmanjšujejo. Tudi v Argentini, kamor so bežali predvsem politični emigranti in se je naša prejšnja skupna država bala vsega, kar je nastajalo v Argentini. Verjetno ne bom povedal nič novega, če ponovno spomnim na čas največje enotnosti Slovencev po svetu, ne glede na njihovo politično prepričanje. To je bil boj za osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje. Slovenci so, kjerkoli so živeli, jasno in glasno zahtevali, da imamo kot narod z zgodovinskimi koreninami pravico do svoje države. Današnja Slovenija ta prispevek rojakov po svetu premalo upošteva in spoštuje, zato marsikateri Slovenec po svetu doživlja državo matičnega naroda kot mačeho. Zavedati se moramo, daje vsak Slovenec, pa naj živi kjerkoli na svetu, promocija za našo državo tudi zato, ker nas imajo za dobre, spoštovane, poštene in sposobne ljudi, za dobre pevce in za ljudi dobre volje, ki radi v dobri družbi tudi malo popijemo." Jože Košnjek, foto: Tina Doki (#A6A St*<^«jA, \ iN t*e 5f*e$ prr. . p^MfAK ZA To ftlito-2htoST fA t AH ko fU741122 Agencija Kompas Bled. tel 04 "5741 r>5 Agencija Obbtour Bled tcL 04 rV741821 Generalni pokrovitelj Gorenjska^' Banka Pokrovitelji: G&P hoteli, Hotel Astoria, Grand Hotel Toplice, Golf in Kamp Bled d.d., Gorenjski Glas, Alpetour, Casino Bled, Regeneracija, Cvetličarna Bled, Albatros, G&T Bled Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18, Kranj Razstave IVE ŠUBIC 3. decembra do 7. januar Piše Eva Senčar S knjigo o ... Ženska, ki je našla svoj glas, (The Wo-man Who Found Her Voice), zgodba o preobrazbi. Sušan O'Halloran in Susan Delat-tre, prevedla Vera Čertalič, Založba Eno, Nova Gorica 2002, 147 str., 3.200 sit. Prva Susan seje kot pisateljica pred tem že preizkusila s knjigo pravljic za odrasle (Stor-rvbook Marriage) in slikanico za otroke (Hunt for Spring) ter posnela številne zgodbe in pesmi, druga se ukvarja s pripovedovanjem na delovnem mestu svetovalke v vzgojno izobraževalnih okoljih. Skupaj pa sta na- pisali najprej zgodbo o ženski, ki je izgubila srce in se odpravila po poti neznanega, da bi se naučila drugače misliti o sebi - pri nas še ni prevedena. V Ženski, kije našla svoj glas, se junakinja Marina odpravi v drugačna življenja, da bi na koncu drugače razmišljala o svetu. Kje je moja skupnost?, Kako bi svet postal boljši tudi z mojo pomočjo ?, Kako sodelovati z ljudmi?, se sprašuje. Zgodba je pravljična, postavljena v fevdalni čas, torej čas graščakov in tlačanov: Marina, njeno ime pomeni 'varni pristan', je vse prej kot to. S svojim delovanjem - bojem proti nepravičnosti, za katerega misli, da je edino pravilno, v resnici ogrozi tiste, ki jim želi pomagati. Da bi se tega zavedala, se mora odpraviti na 'pot', kjer bo tulila z volkovi. "Da bi našel svoj pravi glas, moraš tuliti s svojim sovražnikom," pravijo volkovi. Kaj je torej 'tuljenje z volkovi'? To okusi sama; spremeni se namreč v volkuljo in je prisiljena živeti po pravilih tropa. V tropu so vloge dodeljene, nihče jih samovoljno ne krši, ker bi sicer ogrozil preživetje sebe in drugih. Marinina samovolja se še vedno ne poleže, z.ato mora postati želva; če si želva, nimaš glasu in imaš oklep, ki pa te varuje pred tistimi, ki bi te ranili. Ko se pogrezne v blato, se mora popolnoma nedejavno prepustiti, da bi si rešila življenje. S povratkom v človeško Življenje ohrani modrost volka in modrost želve - napadanja le v primeru obrambe, ne-delovanja, da se ne pogrezaš še globlje v blato. Nauk, da je za življenje potreben velik napor, ki ga mi vsi skušamo živeti, bi torej lahko bil varljiv. Zgodba nas vabi vstopiti na drugačno pot, ki lahko pomeni drugačno sočutje in tudi način družbenih sprememb. Je kot nalašč za vse nas, ki še iščemo dobre sklepe, da bi si jih zastavili V prihajajočem letu. Cerkev po svetu: Belgija Vzajemna neodvisnost V Belgiji je 75 odstotkov katoličanov, od katerih jih vero uresničuje 23 odstotkov, muslimanov je 1,5 odstotka, protestantov 1 odstotek, judov 0,3 odstotka, drugih sekt 0,2 odstotka, nevernih 12 odstotkov in neopredeljenih 10 odstotkov. Proces sekularizacije je zelo učinkovit, celo bolj kot na Nizozemskem. Osnova za pravni odnos med cerkvijo in državo je osnovan v ustavi iz 1831. To je bil kompromis katoličanov in liberalcev. Od takrat je dodanih še kup amandmajev, vendar so glavna načela ostala nespremenjena. Tudi najbolj zagreti liberalci so v 90-ih letih opustili misel, da bi potisnili cerkev pod popolno državno kontrolo. Ustava prinaša tudi splošno versko svobodo za druge religije. Pravico do bogoslužja in dneva počitka. Država nima pravice posegati v notranje zadeve verskih skupnosti. Država tudi zagotavlja plačevanje duhovnikov in njihovo pokojnino. Pravico pa ima kaznovati duhovnike, ki napadajo oblast na političnih zborovanjih. Predvidena je tudi kazen, če duhovnik poroči cerkveno, preden je obred opravljen civilno. Izraz 'ločitev' cerkve od države za Belgijo ni najbolj posre- čen. Vsekakor ne pomeni, da država in cerkev nimata nič skupnega. Več avtorjev navaja izraz 'vzajemna neodvisnost', ki bi bil bolj primeren. Država mora zavzeti nevtralno pozicijo. Enako ščiti in omogoča pogoje verskim in posvetnim organizacijam. Nekaj verskih skupnosti je država še posebej priznala: katoliš-tvo, protestantizem, judovstvo, anglikanizem, islam in grško ter rusko pravoslavje. Poleg plač duhovnikom teh verskih skupnosti jim država krije tudi morebitni primanjkljaj v bilanci, prispeva za gradnjo ali obnavljanje stavb, prisotni so na javnih medijih s svojimi oddajami in imajo vojaške ter zaporniške kaplane. Katoliška cerkev ima zaradi števila še posebej privilegiran položaj. Pravno sicer ne, praktično pa. Primer. Na pogovore z državo mora verska skupnost v državi poslati enega samega predstavnika. Za katoliško cerkev to ni težava, ker ima centralno vodstvo. Muslimani, ki pa se ne morejo dogovoriti, kdo bo njihov predstavnik, pa še danes ne dobivajo plač iz državnega proračuna. Tudi kraljeva družina je katoliške vere, tako se cerkev manifestira tudi pri kraljevih slovesnostih. Nazadnje ob poroki princa Alberta letos poleti. Lahko torej rečemo, da je katoliška cerkev v Belgiji 'prva med enakimi'. Poleg šestih priznanih religij je še cel kup nepriznanih. Jeho-vove priče so med temi najštevilnejše (okrog 30.000 članov). Ne le, da niso priznane od države, včasih niso priznane niti kot verske skupnosti. Sodišča namreč presojajo o religiji na podlagi splošnih kazalcev: obredi, svet« knjige, molitveni prostori, notranja zakonodaja in tradicija. Kjer ni izpolnjeno vse to, jo država ne prizna kot religijo, pač pa kot gibanje, ki je dolžno spoštovani vse državne zakone. Je-hovove priče zavračajo vojaško službo. Zavračajo pa tudi civilno služenje. To pomeni po državnih zakonih 2 leti zapora, ker je taka oseba pojmovana kot dezerter. 75 odstotkov belgijskih otrok obiskuje katoliške šole. To je verjetno največji odstotek v Z Evropi. Tudi Judje imajo dolgo tradicijo na tem območju. 1989 pa je vrata odprla tudi prva muslimanska šola, kar je pri nekaterih politikih povzročilo ne-lagodje. Namesto verskega pouka otroci lahko izberejo etično vzgojo. Pojavili pa so se tudi ugovori proti etični vzgoji, tako da je vse več otrok oproščenih tudi tega predmeta. Teologijo se poučuje le na Katoliški univerzi v Leuvenu (flamski in valonski). Verske skupnosti so prisotne tudi v medijih. Državna TV mora zagotoviti 2 odstotka programa religijam. Verske skupnosti imajo zagotovljeno asistenco v zaporih, kjer imajo rahlo prednost katoliški duhovniki. V javnih bolnišnicah lahko verski predstavnik pride le na zahtevo bolnika. Služba ni plačana. V vojski so prisotni vojaški kaplani od katoličanov, protestantov in Judov. Vendar, odkar je Belgija prešla na profesionalno vojsko, je vojakov manj in tudi manj potreb po kuratih. Za Belgijo tako lahko rečemo, da ni prisotna prava ločitev, ampak bolj medsebojna neodvisnost med državo in religijo. Pospešena sekularizacija je nasploh značilnost flamskega predela Belgije in ne pomeni napada na religijo, posledično pa pomeni izgubo popolne avtonomije verskih skupnosti na različnih področjih. To se kaže v težavah pri plačevanju cerkvenih služb iz državnega proračuna in v želji države po večji kontroli notranjih procesov v verskih skupnostih. Dominik Frelih Tisoč obiskovalcev živih jaslic Doslej si je žive jaslice v Mojstrani ogledalo več kot tisoč obiskovalcev, ki prihajajo iz vse Slovenije in Koroške. Mojstrana - Ko je lani Športno društvo lednih plezalcev, ki ga vodi Pavel Skumavc iz Mojstrane, ob duhovni podpori kaplana /. Vrhnike Andreja Debeljaka pripravilo v soteski Mlač-ca v Mojstrani gledališko predstavo Žive jaslice v umetnih lednih stenah, si organizatorji niso mogli niti predstavljati, da bodo naletele na tako ugoden odziv. Lani si je jaslice ogledalo devet tisoč ljudi, letos pa v prvih dneh praznikov tisoč obiskovalcev, ki v Mlačco prihajajo iz vse Slovenije, avstrijske Koroške, veliko pa je tudi tujcev iz kranjskogorskih in blejskih hotelov. Tako množičnega obiska Mojstrana že dolgo ni doživela. Režiserka predstave je Nataša Cotman, Pavel Skumavc pa je s sodelavci še lepše kot lani okra- sil prizorišče z baklami, ledenimi svečami na okoliških drevesih, na tisoče lučkami, v ogradi so celo žive ovčke. Otroške oči so na široko razprte, ko si ogle- dujejo ta prekrasni ambient in predstavo, navdušeni so starejši. Obiskovalci množično prihajajo v Mojstrano. Žive jaslice so od 25. do 29. decembra vsak dan ob 16., 18. in 19. uri in če bo dovolj zanimanja, tudi 2. in 3. januarja prihodnje leto. Če je veliko ljudi, je dodatna predstava ob 17. uri. Po obisku Mlačce in predstavi živih jaslic si je vredno ogledati tudi osvetljeni slap Peričnik, kjer nastopa pevski, zbor in kjer se lahko dobi topli čaj. Vseh 21 mladih igralcev živih jaslic ima na nogah dereze, zaslužijo pa si pohvalo, saj igrajo v peklenskem mrazu v soteski. Predstava je zasnovana na božični zgodbi: mlad fant se v vsakdanji zmedi ne znajde več in ne vidi prihodnosti. Preseneti ga gospod, ki mu obljubi, da mu bo prikazal rešitev: fant mu sledi do hlevčka, kjer se zgodi rojstvo Jezusa ... Začuti, da ni več sam. D.S. Prazniki in godovi Novo leto za svetovni mir Na prvi dan novega leta bo tudi slovesen praznik božične osmine, ki je najstarejši Marijin praznik. Na krščanskem vzhodu mu pravijo Spomin bogorodice. Danes, 30. decembra, je praznik škofov Roge rja in Evgena ter mučenca Sabina Spoletske-ga. Razen tega je danes tudi praznik Svete družine, ki ga je katoliška cerkev razglasila leta 1921 in ga postavila najprej na prvo nedeljo po Gospodovem razglašenju, leta 1970 pa na prvo nedeljo po Božiču. Praznik posebej poudarja pomen družine iz Nazareta, Jezusa, Marije in Jožefa, in družine nasploh. Jutri, 31. decembra, bo zadnji dan v letu 2003 in praznik papeža Silvestra in opatinje Melani-je. Silvestrski večer je drugi sveti večer, posvečen pa je papežu Silvestru, ki je odraščal v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov in po letu 314 kot 32. naslednik prvega papeža Petra vodil cerkev 21 let. Cesar Konstantin je ni več preganjal. Silvester je zgradil v Rimu tri veličastne cerkve: cerkev svetega Odrešenika v Lateranu, ki je rimska škofovska cerkev, cerkev sv. Petra na Vatikanskem griču in cerkev sv. Pavla ob Ostijski cesti. V četrtek, 1. januarja, na prvi dan novega leta 2004, bo praznik Marije, svete matere božje in škofa Fulgenija ali Zorana. Četrtkov Marijin praznik je najstarejši Marijin praznik. Na Vzhodu so ga kot Spomin Bogorodice obhajali že v 5. stoletju takoj po božiču. V četrtek se bo začelo judovsko leto 5765 in muslimansko leto 1425. V petek, 2. januarja, bo praznični dan cerkvenih učiteljev in škofov Bazilija Velikega in Gregorja Nacianškega in papeža Telesfora. Bazi lij in Gre- gor sta bila rojena v Turčiji v pokrajini Kapadokija. Oba sta bila zelo učena moža. V soboto, 3. januarja, se bo katoliška cerkev spominjala device Genovefe Pariške, papeža in mučenca Anterja, meniha Melitona in spokornice Bertile. Genovefa je objvani Arški ali Devici Orleanski najbolj čašče-na francoska svetnica in je za-vetnica Pariza. Njena podoba krasi Panteon, kije od leta 1885 zadnje počivališče najslavnejših Francozov. Genovefa je s svojim pogumom zbrala Parižane, da so ubranili mesto pred hunskim kraljem Atilo. Pariz naj bi rešila tudi pred prodirajočimi Franki. Po starodavnem izročilu je umrla 3. januarja leta 500, stara 81 let. V nedeljo, 4. januarja, bo praznik redovnice in vdove Angele Folinjske. opata Rigober-ta in redovnice Ane Bayley Se- ton. Angela, rojena v italijanskem mestu Foligno, je bilo bogato in lepo dekle, ki se tudi po poroki ni odpovedalo veseljače-nju in pregrešnim razvadam. Pri Frančišku Asiškemu se je spo-vedala in začela živeti drugače. Po smrti matere, moža in otrok je razdala revežem vse premoženje in vstopila v red sv. Frančiška. V ponedeljek, 5. januarja, bo godoval samotar Simeon Stilit. Za mnoge je bil čudak. Umetniki ga upodabljajo stoječega na stebru. Bil je strog do sebe. Trpinčil je svoje telo, z verigo se je privezal na skalo in živel na vrhu skoraj 20 metrov visokega stolpiča, kjer je tudi umrl. Jože Košnjek Jubilej cerkve v Mošnjah Mošnje - Ciril Zupan iz Mošenj je sporočil, da se v Mošnjah že pripravljajo na praznovanje 850-letnice prve omembe Mošenj in cerkve sv. Andreja iz leta 1154. Ustanovili so poseben odbor in sklenili, da bodo začeli zbirati zgodovinsko gradivo, ki bo objavljeno v biltenu, katerega izid načrtujejo že za 9. maja, ko bodo imeli v Mošnjah krajevni praznik. Osrednja slovesnost pa naj bi bila 25. julija, ko bo v fari žegnanje, pred tem pa bodo organizirali še druge prireditve. Odbor za praznovanje vabi krajane, da za razstavo fotografij in starih dokumentov, ki bo v župnišču, prispevajo gradivo, ki ga morda še hranijo. Pater Darko Žnidaršič, ki je župnijski upravitelj, pa bo iz župnijske kronike izbral najpomembnejše dogodke in podatke. Z njegovo pomočjo so že obnovili zvonik, streho na cerkvi in cerkveno uro ter znamenito fresko sv. Krištofa iz 15. stoletja. Skupaj z biltenom planirajo tudi izid pesmi domačih pesnikov. Jubilej ni pomemben samo za Mošnje, ampak tudi za širšo okolico. J.K. Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska XLVIII. del Sredi avgusta je Lovro še vedno urejal zadeve glede službe, stanovanja in poroke. O tem je skoraj vsak dan poročal Josipini. "O moje vse! O moje vse - ak vedno le to moje hrepenenje pri tebi večno biti, tak mi vodar ni dano, to hrepenenje vedno spolniti! O kako rad bi bil pri tebi zdaj - o ločitva meni prestrašna! On da "sam"!!! Josipina Če to dalj kot mera tarpi - tak jaz proč!!! O da jutro zopet snida dan!!!______ Pošiljam ti danas jadan sonet ravno šele izdelana prošnja - ali bolj na mojo ponudbo! Bode posamezno tiskana i u nedeljo, ko bode u čast "cara " pojedina - razdeljena! - Poglej jo, popravi i jutro "opombe", popravke pošlji! Pošljem tudi belo vestjo (moja op. jakna), naj se opere! O Bole, da jaz danas ne pri tebi, ko so drugi tak srečni te vidni, slišati! O Bože moj! Naj pride jutro ob 2 1/2 na klane, da pred pri tebi jaz, ko brez tebe revež! Bodi večno moja! TisUČ i tisuč žarnih poljubov od tvoga predragog Lovra." Čez nekaj dni je dobil Josipinino pismo, ki se ga je zelo razveselil, saj mu je sporočala, da mu je še vedno naklonjena. On je bil omenjenega sporočila zelo vesel. ■ "O moja preljuba Josipinka, o moje vse! Prišel mi tvojpresladki listek ravno zdaj i me neskončno razveselil - o saj mi povedal, da ti "moja" - o vsa moja!!! - Josipinčiea le taj vest moje jedino neskončne sreče ne zamore ojunačiri vsim žalostnim zvedbam i prijudbam zoperstaviti -- o le občut tvoje ljubezni me zamore tolažiti i pomiriti u žalostnom stanu, v kteroga me premišljevanje une ali te besede naji okulšine (moja op. okoliščine) tak neusmiljeno suvajo! O Bože moj! kak bode naji zaveza se rešola, ko so jele take sovražne moči jo v pozemske strasti jo mešati! O Bože moj - - kak me peče - strašno, strašno, da nama "svet" vskrumtje nebeško občutje, nebeško srečo naji ljubezni!!! Josipina - o moje vse, kak se mi smiliš---o Bože taka obsodba tvoje preljube matke - o taka obsodba mene, moga serca!!! - - Zdaj, zdaj je prehudo!!! Ak mogoče - ak tak pravi tvoja preljuba matka, da naj bode drugače, - sicer o mora vse v nesrečo pasti!! Jaz i ti gotovo - ak naji preljubi matka neče več tak soditi, kakor enkrat!!! - - O Bože moj - Josipina - meni se serce trese - - ak po- vim obnašanjem. Nikoli ni pričakovala, da bo pomislim, da ti zavolj mene to, bitko terpeti moraš - dal zahtevo o višji doti in s tem celo na neki način , da...../---Pa naj bode, kakor hoče - ak me izsiljeval Josipinino družino, ki mu je bila vedno ti ljubiš - vse prenesem - ak pa ti ljubiti nehaš - - zelo naklonjena. Posledice dogovarjanj znotraj - potom - potom...................... družine je čutila zlasti Josipina, ki se je znašla na .................. razpotju. Kljub vsemu je ljubezen v njej prevlada- Danas z Landratom govoril - rekel, da ne more la in stopila je na Lovrovo stran. Ta je to tudi tiho vedeti, ali se bode zavolj tvoga premoženja do ok- pričakoval, saj je upal, da mu bo Josipina sledila lobra zdelalo - i misli, da to tak ali tak bi nebil za- kamorkoli, če se glede poroke ne bo uredilo tako, deržal "ženitve" - ko - tak rekel, se vendar že kot bi pričakoval on. V svojih zahtevah ni popuš- mora tak pri oni meri soditi, kolikor na te spada. čal. Rekel to meni, ko mu rekel, da želiva i misliva se V tem času je veliko razmišljal, kaj bo storil V še mesca septembra vženiti! Prosil ga potem za prihodnosti. Tako se je nekega toplega avgustov- spričbo moje ovadbe. Prosim zato, ak to pri tebi skega večera sprehajal po Kranju in ponovno raz- leži i če kdo jutro dopoldne doli pride, mi jo po- mišljal. Po vrnitvi v svojo sobo ji je ob pol enih slati, scer jo jutro tak pri tebi dobim. Jaz gotovo zjutraj pisal: na Horvaško prosim - o saj, če---je vse jedno "O moje vse! o še bolje, če neznam u tajni pomedim! Ak pa ti O še enkrat naj pridem k tebi, preden zatisnem moja - i druge oktobra nama nasprotni - o tak mi oči - ak ni če mogoče položim u serce! O u kaki bodeš tudi sledila - o kaj ne? Zdaj - Bog naj reši mir? Bil sim dozdaj od popred zunaj pod milim naji srečo - - svet jo hoče podreti! - Josipina - o nebom - i sim gledal od blede lune oblito mesto, jaz tužen - i kak bi ne bil -; prehudo me to je zde- kjer "moje vse" od mene ločeno počiva! O da bi lo - o prehudo - neusmiljeno!!! - Prosim naj jutro mirno, srečno počivalo! Josipina - o da bi se nebo pride po me, ak mogoče, scer če vam ljubo, - pri- kakor je danas, svitlo i mirno zopet u najino ubodem tak ali tak! Bog te ohrani - o Bog ti daj vse go serce potopilo!!! Josipina - o kako želim jaz dobro!!! O vse vse, kar potreba tvoji sreči, ktera je svojo srečo! O ko bi hrepenenje ustvariti moglo ' tudi moja! Bodi vsa večno moja!!! a kak bi ti srečna bila! O moje vse, da bi ti u moje Tisuč žarnih poljubov iz vsega serca tvoga i u serce - ubogo serce gledati mogla, da bi vidita tvoji ljubezni večno kak se ljubi, kaj da si ti njom, kak da ga teži i Pe&'tt polno sočnoga Lovreta. da se nama "nebo" tak oblači - o da ti terpiš!''- Iz Lovrovega pisma je razvidno, da je bila Josipinino mama zelo razočarana nad njim in njego- (se nadaljuj^ Hofer sporoča Mailberger domače peneče vino Suho in zelo lahko peneče vino, mešanica grozdja Gruner Veltliner / Chardonnay iz področja Mailberg (Dolnja Avstrija). Najboljši okus ima pri temperaturi 8°C, 0,75 I buteljka srr 1.181 €4,99 SIT Prosecco di Valdobbiadene DOC Peneče vino, svetlo, zlate barve, aromatično, harmonično elegantnega okusa. To peneče vino je najbolj primerno za k predjedem, ribam in Canapes. Najboljši okus ima pri temperaturi med 6 in 8°C, 0,75 I buteljka 1.181 €4,99 Zmagovalec med penečimi vini po kriteriju revije NEVVS 50/03 ROGER D ANOIA Cava Peneče vino, suho, dozoreva v steklenici. Izdelava poteka po značilnem katalonskem postopku. To peneče vino je s svojim elegantnim in živim okusom najbolj primerno za k ribam in perutnini. Najboljši okus ima pri temperaturi 16°C, 0,75 I buteljka SIT 944 € 3,99 v ✓ Šampanjec Champagner Beaumont des Craveres Grande Reserve Eleganca, aromatičnost in izvrstno uravnovešenje so značilnosti tega prvovrstnega šampanjca. Klasično zastopa bogato tradicijo vinogradništva Beaumont des Craveres. Cuvee zbira zaradi izvrstne kakovosti stalno nagrade, strokovnjaki pa mu dajejo najboljše ocene. Najboljši okus ima pri temperaturi med 8 in 12°C, 0,75 I buteljka [ SIT 3.073 €12,99 / Sunseeker 0,275 I steklenica Filetirane postrvi prekajene, v zavoju 125 g srr 400 €1,69 PREMIUM lososova specialiteta toskanski losos, pesto losos, mehiški losos alf losos z baziliko, v zavoju 150 g sit 589 €2,49 ,' f.V7D Bi '-*CHS NORA kaviar iz iker morskih rib, rdeč ali črn, v kozarcu 100 g srr 424 €1,79 ALMARE rakci iz Antarktičnega oceana v kozarcu 280 g ' srr 471 €1,99 FRANK S kalifornijske pistacije pražene in soljene v zavoju 350 g FRANKS Cashevvs v zavoju 150 g srr 353 €1,49 FRANKS USA Jumbo arašidi v pločevinki 500 g SUNSNACKS Tortilla čips Nacho Cheese ali Barbecue, v zavoju 300 g sit 282 €1,19 €1,59 Slane ali sirove palčke pecivo iz listnatega testa, v zavoju 150 g srr 353 €1,49 GUSTI čips s papriko ali soljen, v zavoju 175 g srr 164 €-,69 GUSTI Potato čips v zavoju 250 g sit 164 €-,69 Na slikah so predlogi za serviranje. www.hofer.at Hofer KG, A-4642 Sattledt, Hofer Strafte 1 Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke bre/ del Hofer 9 Cene vsebujejo vse davke. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so sa Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdri materiala. Kavcije za stekleni Vrtec na snegu Kranjska Gora - V Kranjski Gori je bila konec tedna pred božičem otvoritev zimske turistične sezone. Čeprav na pobočju Vitranca še ni bilo snega, so žičničarji napravili toliko umetnega, da je bila možna smuka ob štirisedežnici Dolenčev rut. Cene smučarskih vozovnic so ob otvoritvi sezone vedno promocijske, nižje. Kranjskogorsko smučišče je bogatejše za otroško smučarsko igrišče na snegu, ki ga je odprl naš nekdanji smučar Bojan Križaj, otroci iz kranjskogorskih vrtcev pa so ga preizkusili in ugotovili, da je odlično. Otroci se na vrh smučišča popeljejo s smučarskim trakom, nato pa smučajo med svojimi pravljičnimi figurami - v Kranjski Gori so to Kekčevi junaki. §e bolj bodo zadovoljni starši -smučarji, saj bosta na smučišču tudi dve vzgojiteljici, ki bosta skrbeli za otroke v času, ko bodo starši smučali. D.S. Ne zamrznitev, pač pa izstop Jezersko - Na prejšnji seji so se člani občinskega sveta Jezersko odločili, da zamrznejo svoje članstvo v Lokalni turistični organizaciji Kokra. Toda takšne možnosti pogodba, s katero so pristopili k ustanovitvi LTO Kokra, ne predvideva, zato se morajo odločiti, ali ostanejo v organizaciji ali pa jo zapustijo. Na zadnji letošnji seji so se svetniki odločili, da izstopijo, tako kot sosednji občini Šenčur in Preddvor. Ne želijo pa si povsem zapreti vrat, napovedujejo, da bodo morda kandidirali za nekatere projekte, te pa morajo tako ali tako posebej plačati. Ena od obveznosti občine ustanoviteljice do lokalne turistične organizacije je bila tudi turistična taksa s tega območja. Na Jezerskem žal ugotavljajo, da seje priliv turistične takse vsako leto zmanjšal za 200 tisočakov, odkar so bili v LTO Kokra, torej je učinek sodelovanja ravno nasproten od pričakovanega. Zupan Milan Kocjan je tokrat predlagal, da bi iz turistične takse občina odslej deloma pokrivala delovanje teptalca za sneg, ki ga je kupilo domače športno društvo. Z njim namreč ureja tekaške smučine, to tradicijo na Jezerskem pa kaže podpreti. D.Ž. Manj za gasilski avto V Železnikih bodo prihodnje leto zbrali 880,5 milijona tolarjev prihodkov, porabili pa skoraj 923 milijonov. Železniki - Približno dve uri je občinski svet občine Železniki porabil za razpravo o osnutku občinskega proračuna za leto 2004. Bistvenih pripomb ni bilo, saj sta župan in občinska uprava že pri pripravi osnutka poskušala v največji meri upoštevati pripombe in želje, ki so jih podali na odborih za gospodarske dejavnosti, družbene dejavnosti ter za komunalne dejavnosti in varstvo okolja. V Železnikih bodo prihodnje leto zbrali 880,5 milijona tolarjev prihodkov, porabili pa skoraj 923 milijonov tolarjev. Župan Mihael Prevc se je pri predstavitvi novega proračuna dotaknil novega gasilskega vozila, za katerega so sprva nameravali prispevati 17,4 milijona tolarjev, nazadnje pa občinski prispevek znižali za štiri milijone. "Odbori občinskega sveta so menili, da bi morali gasilci sami zbrati več denarja, zato smo to postavko tudi znižali. Se pa bom sestal z gasilci, da pogledamo, ali bodo zmogli zbrati dodatna sredstva," je pojasnil župan. Za načrtovano investicijo na podružnični šoli Selca so namenili 4,5 milijona tolarjev. Pol milijona bo šlo za že rekonstruirano kotlovnico, štiri milijone tolarjev pa so namenili za izgradnjo konstrukcije s strešno kritino. Štiri milijone tolarjev bodo namenili za novogradnjo na nogometnem igrišču v Železnikih, 1,2 milijona tolarjev pa tudi za začetek gradnje športnega igrišča v Dolenji vasi. S.Š. Letalski in modelarski zanesenjaki Člani Aerokluba Kranj so proslavili 65-letnico dela. Sprašujejo se, doklej bodo zdržali, saj je premalo posluha za tehnično kulturo. Dvakrat na leto pridejo skupaj Preddvorski samorastniki so med prazniki odprli zimsko razstavo svojih del. Kranj - Nadaljnji obstoj kluba je vprašljiv, ker nimajo niti lastnih prostorov niti stalnih virov financiranja. Zaradi sprememb lastništva je tudi vse težje dobiti večje površine za treninge in tekme. Priznanja, ki so jih prejeli za jubilej, jih spodbujajo k vztrajanju kljub slabim razmeram za delo. Letalstvo je zamikalo Gorenjce že pred drugo svetovno vojno. Leta 1938 so v Kranju ustanovili aeroklub Naša krila, ki ga je vodil Vilko Pešl. Povezoval je modelarje in jadralce. Po vojni so letalski navdušenci iskali primerne prostore. Dobili so jih v Sokolskem domu, kjer so decembra 1949 osnovali aeroklub Stane Žagar Kranj. Prvi predsednik je bil Jože Urbane, najbolj dejaven član pa France Primožič. Člani so se ukvarjali z jadralnim letenjem, padalstvom in modelarstvom. Po letu 1955, ko je predsednik postal Baldomir Bizjak, so v klubu načrtovali izgradnjo lastnega letališča. To je prekrižal nastanek Alpskega letalskega centra Lesce - Bled. V klubih so imeli le še modelarstvo, zato je obstal le klub v Kranju. Leta 1962 so v OS S. Žagar osnovali prvo letal-sko-modelarsko šolo v tedanji državi. Iz nje izhaja večina sedanjih članov kluba, vodja Milan Omejec pa še skrbi za modelarski oddelek na šoli. Na jubilejni svečanosti v OŠ F. Prešeren je tajnik Boštjan Že-pič poudaril prispevek članov Aerokluba Kranj pri gradnji modelarske steze v Lescah in njihovo vodilno vlogo v tekmovanjih. Tekmovanja za Pokal Bleda v letih 1968 - 1977 so pomembno vplivala na razvoj modelarstva. Prosto leteče modele so zamenjali radijsko vodeni, kjer je več kategorij. Kranjčani so bili v kategoriji F3J vrsto let gonilna sila; od leta 1994 organizirajo mednarodno tekmovanje za Pokal Bleda, ki je med največjimi modelarskimi prireditvami v Sloveniji. Zaradi izgube dejavnosti je klubu ostalo od 120 članov le okrog 30 modelarjev. Od leta 1977 jih je desetletje vodil Borut Perpar, Preddvor - Za umetnike velja, da so individualisti, ki najraje sami ustvarjajo v svojih ateljejih. Tudi za preddvorske, ki pa so se pred leti združili v društvo Preddvorski samorastniki, da lažje razstavljajo, kajti po besedah njihovega predsednika Uroša Premruja je amaterjem težko najti odmeven razstavni prostor. Domače občinstvo jih sedaj že dobro pozna, saj vsako leto razstavljajo dvakrat. Poleti ob državnem prazniku, ki je doslej neuradno veljal tudi za občinski praznik, so njihova dela na ogled v dvorani krajevnega doma. Zimsko razstavo pa so tudi letos priredili v gostilni Majč sredi Preddvora. Na otvoritvi se je 26. decembra zbralo pih motivov pa v preddvorski okolici nikakor ne manjka. Predsednik društva Preddvorski samorastniki Uroš Premru je povedal, da je v društvu trenutno 21 ustvarjalcev, razstav pa se jih udeležuje šest do sedem. Na zimski razstavi pri Majču so na ogled dela Franca Gučka, Marjana Sajovica, Mirjam Pavlic, Uroša Premruja in Karla Herleca. Na stenah je okoli 20 slik, od krajin in tihožitij do portretov znanih in manj znanih Preddvorčanov, Sajovic pa razstavlja doprsne kipe lokalno (in širše) znanih mož ter ženskih figur. Sicer pa smo skupaj s tokratnimi razstavljavci našteli še nekaj imen umetnikov, ki se pogosteje pojavljajo na razsta- Za jubilej so pripravili razstavo letalskih maket. Na sliki predsednik Milan Lenart, tajnik Boštjan Žepič, modelar Borut Fras in gost pri ogledu (od leve). nato do predlani Janko Kupar in za njim Milan Lenart. Kot je ocenil sedanji predsednik, so lahko v Kranju ponosni na svoj jubilej, saj je letalstvo staro le stoletje. Zal od leta 1994 klub nima več svojih prostorov, modelarstvo nima virov financiranja, vse težje pa je zagotoviti večje površine za treninge in tekme. Ob takih razmerah so jim edina spodbuda priznanja. Ob občinskem prazniku jim ga je dala MO Kranj, na prireditvi ga je podelil predsednik Zveze društev za tehnično kulturo Kranj Janez Zazvonil, pričakujejo pa tudi plaketo Letalske zveze Slovenije. Stojan Saje S koncertom v jubilejno leto Mengeški godbeniki so s tradicionalnim novoletnim koncertom začeli praznovanje 120-letnice. Umetniki ob otvoritvi razstave pri Majču: Marjan Sajovic, Mirjam Pavlic, Franc Guček, Uroš Premru. Mengeš - Kulturno društvo Mengeška godba bo prihodnje leto slovesno obeležilo 120-let-nico delovanja Mengeške godbe. Svečano proslavitev načrtujejo konec maja ali v začetku junija 2004. Prva prireditev, s katero bodo obeležili jubilej, pa bo že 14. februarja, ko bo v Mengšu tudi jubilejna, 20. prireditev Pod mengeško marelo. štva s področja kulture, športa in posameznikom, ki so prispevali k razvoju Mengša in okolice. Mengeška godba, ki ima danes v svojem sestavu več kot 50 članov, je poleg številnih nastopov med letom doma in tudi v tujini, okrog petdeset jih je namreč, je poznana še posebej po dveh posebnostih. Še nedavno tega je bila prav godba prava valilnica Med prireditvami, kijih vsako leto tradicionalno prirejajo in jih bodo tudi prihodnje leto ob 120-letnici, so poleg tradicionalne marele še Festival koračnic, Mihaelov sejem in že omenjeni novoletni koncert. Na letošnjem, kot rečeno, je turistično društvo s predsednikom Francem Zabretom podelilo tudi priznanja. Dobili so jih Cirila in Janez Dermastja iz Mengša, Gostišče Tavčar iz Loke, Cvetka in Janez Marčun, Nežka in Štefan Borin, Irena in Jožica Komatar, Francka in Rajko Vuga (vsi iz Mengša) in Vaška skupnost ter Prostovoljno gasilsko društvo Topole. Andrej Zalar za polno gostilno občinstva, poskrbeli so za prijetno glasbeno spremljavo dveh mladeničev, harmonikarja Mirana in klarinetista Žiga, prišel je tudi župan občine Preddvor Franc Ekar in navrgel misel o morebitni likovni koloniji že v prihodnjem letu. Domačih umetnikov je kar nekaj, povabili bi še druge, amaterske vrste bi okrepili z akademskimi slikarji in kiparji, le- vah: Eva Serpar Sitar, Milan Ažman, Slavko Burnik, Slavica Nečimer ... Člani prirejajo tudi samostojne razstave in se občasno dobivajo, da izmenjajo ideje in navdih, predsednik pa dodaja, da lepo sodelujejo z javnim skladom za ljubiteljsko dejavnost in tudi z občino Preddvor, ki denarno podpira dogodke, kakršna je zimska razstava. Danica Zavrl Žlebir Dejaven konjeniški klub v Žirovnici Klub septembra organizira Vesele dneve v Žirovnici, decembra poskrbi za Božičkov prevoz in obdaritev otrok, na dan Svetega Štefana pa po žegnanju izpelje jahanje okoli sodov in preskakovanje ovir. Simbolično so godbeniki obeležili svoj jubilej minuli petek, ko so ob prazniku samostojnosti pripravili skupaj s Turističnim društvom Mengeš tudi tradicionalni novoletni koncert. Ob tej priložnosti pa je turistično društvo podelilo tudi posebna priznanja za lepo urejene domove, javne zgradbe, prizadevna dru- narodnozabavnih ansamblov. Zadnje čase pa je še posebno prepoznavna zaradi svoje sestave pod imenom Veterani. Medtem koje kapelnik godbe Primož Kosec, je kapelnik veteranske sestave, v kateri so več kot 50 let stari člani, Vinko Sitar. Veterani so hkrati sekcija v kulturnem društvu Mengeška godba. Žirovnica - Konjeniški klub Stol Žirovnica obstaja od leta 1999. Kot klub je zelo dejaven, ima okoli devetdeset članov v starosti med pet in osemdeset let, pa tudi število konj ni zanemarljivo. V občini Žirovnica bi namreč lahko našteli med 130 do 150 konj različnih lastnikov različnih pasem: od športnih do delovnih konj. Največje slovenske toplokrvne pasme, nekaj je arabcev, haflingerjev. Vsako leto se člani kluba odpravijo na ogled velikega konjeniškega sejma v Veroni, pred dvema letoma pa je klub v bližini kraja Vrba kupil hektar zemlje. S pomočjo zbranega denarja in številnih ur prostovoljnega dela imajo sedaj ljubitelji konj prostor, kjer lahko delujejo, čeprav stvari še urejajo. "Precej velika investicija je bilo lansko odprtje 20-krat 60 metrov velike maneže. Tu poteka učenje jahanja, preskakovanje ovir, dresur-no jahanje. Vnaprej načrtujemo tudi tekmovanje v preskakovanju ovir," je povedal predsednik Konjeniškega kluba Stol Žirovnica Dušan Zima. Razložil je Smučarske karte s popustom prt: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora apartmaji Garni. tel. 04-582 j$KIPASS 10 00 in na aviocesti prtiO ; \ ' karavanskim predprom, pri I KAV t L! .'„.tol'04-58fil5tl.www.sW|)as?tr..vol.-ii Članarina sedaj na položnicah Škofja Loka - Rdeči križ praviloma še vedno pobira članarino od vrat do vrat in s tem v neposrednem stiku z ljudmi tudi izve za ljudi, ki jim ta humanitarna organizacija lahko pomaga. V treh krajevnih organizacijah Rdečega križa v Škofji Loki pa so se odločili, da bodo začeli zbirati članarino na položnicah. Gre namreč za to, da vse težje dobijo prostovoljce, ki bi bili pripravljeni zbirati članarino na klasičen način, kajti zaradi afere v vrhu Rdečega križa je zaupanje ljudi v organizacijo omajano, prostovoljci pa so bili velikokrat deležni tudi hudih besed. V Rdečem križu poudarjajo, da s članarino zbrani denar ostane krajevni organizaciji za njeno dejavnost. Iz tega vira potem črpajo sredstva za obiske in obdarovanja starejših ljudi, za izlete, delovanje skupin starih za samopomoč, skratka za ljudi v domačem kraju. D.Ž Konjeništvo ima v Žirovnici dolgo tradicijo. še načrte, ki jih ima kljub s kupljeno zemljo v prihodnosti. Razmišljajo o pokritem konjeniškem centru, pokriti maneži in veliko drugih stvareh, vendar je vse odvisno od dovoljenj. Želijo tudi označiti treking poti in potem načrtujejo po označenih gorskih poteh vodenje zainteresiranih skupin. Lahko vas peljejo z zapravljivčkom po Poti kulturne dediščine, imajo zem- ljevid že označenih jahalnih poti, povezujejo pa se tudi s konjeniškimi klubi z zgornje Gorenjske. Razmišljajo o zemlje^1' du jahalne poti od Bohinja do Rateč ter o povezovanju z a strijskimi ljubitelji konj, saj menijo, da več klubov skupaj pometa večjo stabilnost, pa tu dosežejo lahko več. Alenka Brun Za vas izbira Danica Dolenc VSEENO, ČE NI VSAK DAN POTICA Naj bo po domače Kaj naj vam rečem ob tejle zadnji kuhinji letošnjega leta? Če ste se imeli letošnje leto dobro, ste bili uspešni, zdravi, srečni, naj bo prihodnje leto vsaj tako, kot je bilo to ali pa še boljše; če ste imeli pa slabo leto, morate verjeti, da bo prihodnje boljše. Mi bomo pa, če drugega ne, skupaj dobro kuhali, kajne. Torej: SREČNO, ZDRAVO IN VESELO NOVO LETO 2004! Od letošnjega leta se poslovimo s kakšno dobro večerjico, vendar ne pretežko. Za aperitiv vilja-movka ali vodka z zrnom kave, za predjed dimljeni losos z olivami, nadevana jajčka ali koščki mladega slanega sira, ovitega s pršutom. Juha naj bo zelenjavna. Za glavno jed predlagam lahko mrzlo svinjsko pečenko ali svinjsko zarebrnico v alu foliji, rulado presenečenja, telečji jezik v smetanovi omaki, kuhan suh svinjski jezik s francosko solato, kose ocvrtega piščanca, radič s fižolom, vložene gobice, kisle kumarice, paprike in olive. Za sladico sadna kupa z borovnicami in bananami. Po polnoči boste preganjali mačka s kislo juho ali s kislo vodo. Naj bo čim bolj domače, da se boste najbolje počutili. Svinjska zarebrnica v alu foliji Za 1 osebo potrebujemo: 1 svinjska zarebrnica (200 g), 1 šalotka, 20 g masla, 1 strok česna, peteršilj, 40 g prekaje-ne slanine, alu folija, olje za mazanje folije, sol, poper. Na maslu opražimo sesekljano šalotko, strt česen in peteršilj. Kos folije namažemo z oljem, na sredino položimo potolčeno zarebrnico, jo namažemo z opraženo zelenjavo, solimo in Slavnostni in nekaj posebnega Kranj - Silvestrski večer je vsekakor priložnost, za katero si lahko privoščite posebno pričesko, poseben make up in posebno obleko, da boste za poseben večer nekaj posebnega. Za nevsakdanjo ekstravaganco je potrebno zbrati le nekaj poguma. Stilistka in vizažistka Tania Mendillo iz Hiše lepote Samo in Tania iz Kranja je s pomočjo modelov iz Agencije Glam slam nedavno predstavila ideje celostnega ekstravagantnega videza, ki so kot nalašč za novoletno priložnost. Za takšen izgled se je potrudila kar velika ekipa: nenavadne in zanimive pričeske je oblikoval Samo Boncelj, tudi iz Hiše lepote, make up in sty-ling je napravila Tania Mendillo, ženske obleke Miroslava Novak iz Mošenj, moške Modni svet Lady Man, obutev pa Peko. Da si oblikujete res slavnostni ali pa malo bolj nenavaden videz, je najprej potrebno izbrati primerno obleko, ki lahko je ali pa ni v toku modnega trenda, pričeska in make up pa sta poglavje zase. Sami si boste verjetno zelo težko napravili nenavadno pričesko, zato pa imate veliko več možnosti pri make upu. Tania pravi, da postaja vse več žensk bolj zaupljivih in se ji, kar se ličenja tiče, popolnoma prepustijo. Glede na obleko, osebi\ost, obraz in priložnost jim izbere primeren make up, ki je lahko zelo različen. Ženskam, ki bi bile rade za najdaljšo noč v letu nekaj posebnega, svetuje, naj s svojimi ličili raziščejo čim več možnosti za nov in privlačen videz, osnova vsemu pa je podlaga, poudarja. Na dobro podlago pa se da narediti marsikaj. Pa na bleščice ne pozabite. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič popopramo. V sredino zarebrni-ce položimo še rezino slanine. Folijo na robu previdno zatisne-mo in pečemo na žaru pri srednji temperaturi 20 do 25 minut. Vmes meso enkrat obrnemo. Rulada presenečenja Za 4 osebe potrebujemo: 4 zrezke iz govejega hrbta ali iz stegna mlade govedi, 4 rezine šunke, 4 trdo kuhana jajca, 4 tllete rdeče vložene paprike, 4 olive, šop zelenega peteršilja, 1 žličko moke, pol litra juhe za zalivanje, pol del smetane, 1 žličko sladke paprike za omako, 1 žličko gorčice. Na pripravljen zrezek položimo tanko rezino šunke, nato damo trdo kuhano jajce, potre-semo s sesekljanim peteršiljem, priložimo še olivo. Oblikujemo rulado, povežemo z vrvico, posolimo in opečemo. Omako dokončamo z vmešano moko in smetano, zgostimo s kuhanjem. Medtem gladko primešamo gorčico in sladko papriko, s tem prelijemo rulade in na kratko prevremo. Rulade dušimo na klasičen način ali v ekonom loncu. K tako pripravljeni mesni ruladi se prilegajo zelenjavni riž, krompir ali široki rezanci. Telečji jezik v smetanovi omaki 4 telečji jeziki, sol, jušna zelenjava, 6 dag surovega masla, 1 čebula, žlica moke, 2 dl smetane, sol, muškat ni orešček, limonin sok. Telečje jezike skuhamo z jušno zelenjavo. Kuhane oplakne-mo z mrzlo vodo in olupimo. Zrežemo jih na poševne rezine in jih na hitro opečemo na maslu. Na istem maslu opražimo sesekljano čebulo in zarumenimo moko. Prilijemo smetano, dodamo začimbe in prevremo. Vložimo narezan jezik in nazadnje še okisamo z limono. Zraven gre odlično dušen riž. gorenjske lekarne Olje čajevca proti nadlogam Še zadnjič v tem letu nam svetujejo iz GORENJSKIH LEKARN, kjer pa vam bodo tudi v prihodnjem letu znali pomagati pri različnih težavah, pri katerih lahko koristijo tudi naravna zelišča. Obenem pa vsem bralkam in bralcem želijo srečno 2004 Iz javnega zavoda Gorenjske lekarnel Olje čajevca ali melalevke je naravno eterično olje. Pridobivajo ga s parno destilacijo listov različnih vrst avstralskih dreves iz rodu Melaleuca. Uporaba eteričnega olja čajevca je že dolgo znana. Že prvotni prebivalci Avstralije Aboridžini so si z listi, v katerih je največ eteričnega olja, lajšali zdravstvene težave. Tudi prvi avstralski priseljenci so uporabljali eterično olje čajevca, predvsem za zdravljenje sončnih opeklin in pikov insek-tov. Da bi zaščitili čajevce v njihovem naravnem okolju, jih Avstralci danes gojijo tudi na plantažah. Sestavine eteričnega olja čajevca so številne, njihovo protibakterijsko, protiglivično, protivnetno ali protivirus-no delovanje za virus Herpes simplex so potrdile številne raziskave. Tudi v kliničnih študijah so dokazali učinkovitost zdravljenja pri glivičnih okužbah nohtov na prstih nog, terapiji blagih do zmernih aken, glivični okužbi ustne sluznice pri bolnikih z aidsom... Kdaj lahko uporabljamo eterično olje čajevca? Eterično olje čajevca se uporablja zunanje, za zdravljenje različnih kožnih obolenj: kožne infekcije, akne, glivične okužbe nohtov, herpes na ustnici, kožne bradavice ... Kako uporabljamo eterično olje čajevca? Eterično olje čajevca lahko uporabimo nerazredčenega, z neposrednim nanosom na kožno obolenje, ali v razredčeni obliki, običajno razredčenega z vodo. Nerazredčenega se lahko uporablja pri herpesu na ustnicah, kožnih bradavicah, aftih v ustih, glivičnih okužbah nohtov ... Razredčenega največkrat pripravimo kot 2-10-odstotno vodno raztopino in jo uporabimo kot tonik za aknasto kožo, ustno vodo za grgranje in izpiranje pri af-tah, slabem zadahu ali vnetju dlesni, kopel za noge ... Poznanih je tudi več že pripravljenih izdelkov z eteričnim oljem čajevca, npr. mazilo za herpes z eteričnim oljem čajevca in drugih izdelkov, namenjenih predvsem negi kože ter izboljšanju videza in počutja. Na kaj moramo biti pozorni pri uporabi eteričnega olja čajevca? Eterično olje čajevca lahko povzroči draženje kože ali alergične reakcije. Stranski učinki so pogostejši pri uporabi nerazredčene oblike. Notranja uporaba eteričnega olja čajevca ni priporočljiva. Eterično olje ne sme priti v stik z očmi. Odsvetovana je uporaba pri otrocih, mlajših od dveh let. Eterično olje shranjujemo v dobro zaprti, temni steklenički pri sobni temperaturi. mag. Nina Pisk, mag. farm. SREČNO 2004 Izged, kakovost in priprava z ljubeznijo so skrivnosti dobre hrane. Kuhinja navdihov z vseh vetrov V Kranjski Gori je odprta imenitna restavracija Donna, ki obiskovalce navdušuje z prijetnim ambientom in izbranimi jedrni, v katerih so izkušnje glavnega kuharja Blaža Kočevarja. Kranjska Gora - Če želite sebi in svojim bližnjim v času novega leta privoščiti kakšno posebno slovesno kosilo, večerjo ali pa preprosto kulinarično užitkarjenje, potem bo restavracija Donna v Kranjski Gori za takšno presenečenje prava izbira. Že sam prostor ustvarja prijetno in intimno vzdušje za vse, ki se odločijo, da si bodo za druženje in dobro hrano vzeli čas. Srce odlične kuhinje, ki je za kranjskogorsko okolje nekoliko drugačna, jc Blaž Kočevar iz Žirov, ki pri svojem delu združuje kuharske izkušnje in znanje, ki jih je nabral v dvanajstih letih, ter notranje navdihe, ki se porajajo iz ljubezni do pripravljanja hrane. Blaž je že med šolskim letom na Srednji gostinski šoli v Ljubljani delal na ladji, ki gaje toliko "okužila", da je hitro končal šolo in "pripravniško", in šel za kuharja na tovorni ladji, s katero se je potepal po svetu štiri leta. Ob delu na ladji je v pristaniščih mest, kjer so se ustavili, raziskoval okuse dežel. V tem času si je postavil svoj osnovni kulinarični nazor in svoj stil kuhanja: fuzijska kuhinja. Osnove fuzijske kuhinje so iz kulinarikc Daljnega vzhoda, ki imajo presenetljivo pester izbor jedi, v katerih uporabljajo zelo različne sestavine. "Jaz to prenašam k nam v naše okolje in hočem pokazati, da se da z marsičim narediti jed, ki je prilagojena našemu okusu, to je pomembno," poudarja Blaž. Ko je prišel z ladje je nato tri leta nabiral znanje in izkušnje pri znanem kuharskem mojstru Andreju Go-ljatu na Brdu pri Kranju, pri ka- terem se je naučil in navadil veliko stvari, predvsem pa je spoznal del načina priprave francoske kuhinje, ki je zelo pedantna, sistematska in prefinjena. Učil se je tudi pri Matjažu Pozder-cu. Vse te izkušnje mu sedaj uspeva združevati v svoj način pripravljanja hrane, pri katerem pa zelo uživa: "Naše sestavine za naš okus in naš način. Hrana v restavraciji bazira na receptih iz tuje Literature in strokovnih kuharskih revij, velik del pa predstavlja tudi improvizacija, ki je med mladimi kuharji vse bolj priljubljena. V ponudbi imamo vse, predvsem pa je poudarek na kvaliteti sestavin, ki je danes osnova za kvaliteten krožnik. Velik poudarek dajem tako pripravi hrane kot izgledu, zato se držim tega, daje na krožniku nekaj odličnega za pojest, in da ima svoj vonj, okus in pogled. Tako je danes potrebno jesti hrano in zraven piti primerno vino. Pri nas imamo zelo pestro vinsko karto, čez SO vrst buteljčnih vin, zato priporočamo določeno zraven vsake jedi. V poletnih času jo bomo pa zamenjali." Blaž pripravlja jedi iz različnih vrst mesa, s poudarkom na ribah, pa tudi vegetarijanske, in seveda zanimive okusne sladice. Z gosti ima veliko stika, saj jih povabi celo v kuhinjo, da pogledajo, kako se naredi kakšna jed: škampi, rombe, škarpene, brancin, piščanec v testu z gorčično omako, telečja pašteta s pistacijo, ribja pena iz ueh vrst dušenih rib, suši, domač kruh s sezamom, česnom, pršutom, teranom, krompirjem, koruzo, semeni ... Karkoli, pravi navdušeni Blaž. Konec januarja bodo dali večji poudarek slovenski kuhinji na moderen način. Kljub številnim posebnostim kuhinje restavracije Donna pa boste pri njih lahko naročili tudi klasičnega dunajca in pomfri, če si ga boste zaželeli. In vse za primerno ceno. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič r ŽIVILA Praznični obratovalni časi V sredo, 31. decembra 2003, bodo prodajalne Živila odprte do 15. ure, prodajalna Market Budinek v Kranjski Gori pa do 16. ure. V četrtek, 2. januarja 2004, pa prodajalna MARKET Pri Nebotičniku V Kranju od 15. do 24. ure. CERKLJE TRŽIČ KRANJ BITNJE BRITOF BRNIK ; GOLNIK NAKLO PREDDVOR ŠENČUR ŠKOFJA LOKA TRSTENIK I TRŽIČ RADOVLJICA IBLED ZGORNJE GORJE JESENICE KRANJSKA GORA prodajalna MOJSTRANA HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10 HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 MARKET Trg Rivoli, Ulica Janka Puclja 7 MARKET Maistrov trg, Maistrov trg 11 MARKET Pri Nebotičniku, Bleivveisova cesta 7 a MARKET Planina center, Ulica Gorenjskega odreda 12 MARKET Čirče, Smledniška cesta 138 MARKET Begunjska, Begunjska ulica 4 MARKET Bitnje, Zgornje Bitnje 265 MARKET Britof, Britof 313 MARKET Brnik, Zgornji Brnik 114 MARKET Golnik, Golnik 56 MARKET Naklo, Glavna cesta 32 MARKET Preddvor, Dvorski trg 3 SUPERMARKET Šenčur, Kranjska cesta 3 MARKET Škofja Loka, Stara cesta 2 MARKET Trstenik, Trstenik 8 MARKET Tržič, Trg svobode 20 SUPERMARKET Radovljica, Cesta Staneta Žagarja 1 MARKET Predtrg, Ljubljanska cesta 39 SP Center I, Ljubljanska cesta 13 a MARKET Mlino, Mlinska cesta 1 SP Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 80 a SUPERMARKET Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetina 8 a MARKET Center, Cesta maršala Tita 63 MARKET Budinek, Borovška cesta 74 MARKET Vitranc, Borovška cesta 92 SUPERMARKET Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 33 SUPERMARKET Mojstrana, Triglavska cesta 28 Petek, 2. januar 2004 8.-12. ure 8.-12. ure 8 -12. ure 7. -11. ure 24 ur 8. -12. ure 8.-12. ure 7. -12. ure 8. -12. ure 8.-12. ure 8 -12. ure 8. -12. ure 8.-12. ure , 7.10 -11. ure 8.-12. ure 6. -12. ure 8 -12. ure 8.-12. ure 8.-12. ure 8.-12. ure 7. -12. ure 8. -12. ure 8.-12. ure 8.-12. ure 8 -11. ure 8.-12. ure 8.-13. ure 8.-12. ure 8.-11. ure ZlVILA KRANJ, d d , C na Okroglo 3. Naklo Prihajamo v leto opice Z letom 2004 prehajamo po kitajskem horoskopu v leto opice. Ure, ki jim vlada opica, so od 15.00 do 17.00, njen fiksni element je kovina. Kovina predstavlja samostojnost in na ljudi vpliva tako, da niso dovzetni za kakršnekoli vplive. Že sama značilnost opice - daje vse uresničljivo oziroma se tako zdi, zato spretna opica ne odneha, dokler ne poizkusi vseh možnih načinov, nam pove, daje pred nami zelo dobro in uspešno leto. Ovire bomo znali premagovati in nič nam ne bo nedosegljivo. OVEN 21. marec - 20. april LEV 23. julij - 23. avgust Element: ogenj Vodilni planet: Mars Kamen, ametist Kovini: jeklo, železo Prednosti: samozavest, odgovornosti, delavnost Slabosti: trma, nepremišljenost Po vseh bremenih v preteklem obdobju boste končno zagledali žarek svetlobe, ki bo za vas pomenila osvoboditev starih spon. Odločitve bodo odvisne samo od vas. Poteze boste vlekli s premislekom in čeprav bo velikokrat prisoten tudi strah, se ne boste bali. Že takoj na začetku leta se boste začeli družiti z ljudmi, ki so pozitivni in vedno dobre volje. Še bolj kot ponavadi boste hrepeneli po ljubezni in stvareh, ki sodijo zraven. A tokrat se boste za svojo srečo tudi sami potrudili, ne da bi karkoli premišljevali o posledicah. Šesti čut vas ne bo pustil na cedilu. Tako v družinskem kot poslovnem krogu boste nesoglasja reševali modro in z nasmehom, ki je vedno in za vsakogar najboljše orožje. Na delovnem mestu (oz. šoli) se vam čez celo leto obetajo vzponi in splošni napredki. Vse to bo rezultat vaših ambicij preteklega obdobja. Imate tudi dobro leto za obnovo stanovanja ali pa celo selitev. Vaše dobre številke bodo 22, 6, 11, 30. Dnevi pa ponedeljek, četrtek in sreda. 1$ Element: ogenj Vodilni planet: Sonce Kamen: diamant Kovina: zlato Prednosti: radodarnost, prisrčnost Slabosti: domišljavost, gospodovalnost Leto, ki prihaja, bo leto preizkušenj. Čez celo leto boste večkrat postavljeni pred dejstva in za samo odločitev boste vedno imeli le malo časa. Spomnili se boste tudi na obljube, ki ste jih kdajkoli dali, pa naj bo to do drugih ali pa do sebe. Poslovno se vam odpira veliko različnih vrat, premišljevali boste tudi o samostojnem delu. Ste zanesljivi, prijetno očarljivi in imate smisel za šalo, tako da imate vse možnosti za svojo poslovno pot. V ljubezni se boste končno naučili potrpežljivosti, saj vas je pomanjkanje le-te vedno zaustavilo. Obeta se vam stalna zveza, s tem pa tudi duševni mir in zadovoljstvo. Zaradi samega zdravja si vam ni treba delati skrbi, a nekje sredi leta boste prišli do spoznanja, da se je za boljše počutje treba malo bolj rekreirati. Ker se boste malo več ukvarjali sami s seboj, boste na dobri poti, da rešite marsikatero blokado, ki vas je utesnjevala in zatirala pri osebni sreči. Vaša srečna dneva bosta nedelja in sobota, številke pa 30, 33 in 35. STRELEC 23. november-21. december Element: ogenj Vodilni planet: Jupiter Kamen: turkiz Kovina: aluminij Prednosti: razsodnost, voditeljstvo, navdušenost Slabosti: hladnost, zavrtost, nezaupljivost Ste kar precej neprilagodljivo nebesno znamenje. Hitro izgubite zanimanje in to za kar koli, kar ni po vašem. Radi za seboj pustite grenak priokus. Vendar vam leto, ki prihaja, prinaša kar nekaj odpovedovanja in na piano bo prišlo kar veliko vaših dobrih lastnosti. Samokontrola bo tista, ki vam bo odprla duha. Veliko vam bodo v pomoč ljudje, rojeni v znamenju leva in ovna, ki vam bodo znali tudi prisluhniti, oz. vi njim zaupati. Imeli boste močan čut za odgovornost, tako da lahko v jesenskem obdobju pričakujete izboljšanje delovnega mesta. Skrbeli boste za kondicijo, tako telesno kot duševno, saj boste spoznali, da je ravno to tisto, kar vas dvigne nad katero koli situacijo. Marsikomu se boste zdeli preveč častihlepni, a to le tistim, ki bodo spregledali, da vam ni toliko do slave, kot do osebnega zadovoljstva. V ljubezni oz. pri čustvih ste se vedno bali poraza, a tokrat boste šli korak naprej in tudi zmagali. Dobra dneva bosta sreda in sobota, vaša srečna številka pa bo 11. BIK 21. april - 21. maj DEVICA 24. avgust 23. september Element: zemlja Vodilni planet: Jupiter Kamen: korala Kovina: baker Prednosti: samostojnost, impulzivnost Slabosti: vihravost, nepopustljivost Tam do pomladi bodo vsi od vas nekaj pričakovali. Pa naj bodo to nasveti ali pa razne usluge. Prišel bo tudi čas, ko boste morali realizirati dane obljube, za katere vam je vedno zmanjkalo časa oz. si ga iz določenih razlogov niste vzeli. Zaskrbelo vas bo, da ste zamudili vse možnosti, a vedno je izhod in tudi tokrat bo. Sredi leta se vam bo na poslovnem področju veliko dogajalo. Zgodila se vam bo krivica. Prva reakcija bo sveta jeza, a kaj kmalu se bo vse obrnilo v vašo korist. Tudi če boste v letu 2004 urejali uradne zadeve, bo pravica 100-odstotno na vaši strani. Na čustvenem področju boste občasno žrtev svoje vzkipljive narave, a kot ponavadi boste hitro pozabili na zamere. Če boste le hoteli, boste imeli vse možnosti za trajno zvezo. Prilagajanje vam ne bo več delalo težav, saj ste v prejšnjem letu dozoreli in se marsikaj naučili. V življenju ni nikoli dovolj samo sprejemati, naučiti se moramo tudi dajati. Tako se sklene krog in tako deluje celotno vesolje. Dobre številke v letu 2004 bodo 2, 4, 6 in 10. Najboljši dan, ki se vas bo držal čez celo leto, pa bo četrtek. KOZOROG 22. decembra - 20. januarja Element: zemlja Vodilni planet: Merkur Kamen: hiacint Kovina: živo srebro Prednosti: redoljubnost, varčnost, temeljitost Slabosti: suhoparnost, kritičnost Vaše dobre lastnost, kot so pridnost, strpnost in varčnost, se bodo v letu 2004 precej obrestovale. Če ste imeli doslej občutek, da stojite vedno zadaj kot stranski igralec oz. opazovalec, se ga boste docela znebili. Čez celo leto in to ob različnih priložnostih boste prav vi v ospredju. Malo le računajte na to, da vam bodo nekateri nevoščljivi gmotne neodvisnosti, pa tudi priljubljenosti, da vas ne bodo preveč prizadele reakcije okolice. Prekinili boste s skromnostjo, s katero ste včasih že kar pretiravali. Ponosni boste na sadove svoje preteklosti, kar vam bo tudi ambicija za vnaprej. Poslovno Se boste najbolj ujeli s kozorogi in dvojčki. Čustveno pa vas bodo privlačili ljudje v znamenju bika in rib. Pri zdravju morate dati več poudarka prehrani, pa bo z vami vse v redu. Najboljše obdobje, tako poslovno kot čustveno, imate od sredine marca pa vse do oktobra. Najbolje se boste počutili ob nedeljah in sredah, vaše srečne številke pa bodo 3, 5 in 8. Element: zemlja Vodilni planet: Saturn Kamen: črni oniks Kovina: svinec Prednosti: prizadevnost, vestnost Slabosti: ljubosumnost, hladnost V letu 2004 boste vse v vaši bližini šokirali. Iz mirnega in tihega kozoroga se boste spremenili v živo nasprotje tega, kar so vajeni od vas. Ker boste želeli uspeti, se vam ne bo težko potruditi. Brez sporov ali trdih besed boste prišli v ospredje s svojo skrito modrostjo in iznajdljivostjo. Res, malo boste tudi sanjali z odprtimi očmi, a z mislijo na realizacijo. Ljudje, od katerih boste veliko pričakovali, vas bodo razočarali in pustili na cedilu, drugi, na katere pa ste že skoraj pozabili, vam bodo pripravljeni pomagati in stati ob strani. Čeprav ste čustveno bolj zadržani, to ne pomeni, da si ne želite ljubezni in sreče v dvoje, le malo več časa potrebujete kot ostali, to je vse. Ljudje, rojeni V znamenju bika in leva, vam bodo zelo prirasli k srcu, le nekdo pa bo tisti, ki bo v vašem srcu zasedel stalen prostor. Poizkusite se izogibati prepihu in nepravilni in neredni prehrani, pa bo z vašim zdravjem vse v redu čez celo leto. Privoščili si boste tudi daljši dopust, kot ste vajeni. Srečne številke bodo 5, 12, 17, 19 in 27. Najboljši dan pa bo četrtek. . DVOJČEK 21. maj - 21. junij Element: zrak Vodilni planet: Merkur Kamen: akvamarin Kovina: živo srebro Prednosti: človekoljublje, ljubeznivost Slabosti: neodgovornost, lahkomiselnost Zadnje, kar bi pričakovali, da se vam v letu 2004 uresniči, bo ljubezen. Čeprav je želena in pričakovana, bo prišla iznenada, takrat ko boste to najmanj pričakovali. Potihoma bo prišla v vaše življenje, a vseeno bodo vsi izvedeli, da ste srečni. Seveda bo dobro počutje in notranje zadovoljstvo pozitivno vplivalo na vaše celotno življenje oz. prihodnost. Ste zelo dojemljivi za nove stvari in zelo dober sogovornik. Tudi v tem letu boste znali očarati vse ljudi, ki se bodo znašli v vaši bližini. Pa naj bo to zaradi vašega besednega bogastva ali pa zato, ker znate še tako zamorjeno ozračje spremeniti v karkoli zabavnega. Leto, ki prihaja, vam bo prineslo tudi veliko poslovnih sprememb. Sodelovanju v večjih družbah se boste izogibali, že zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. Če boste še pravi čas postavili mejo, boste lahko privarčevali malo bogastvo. V krogu prijateljev vas čaka razočaranje, a prav dolgo se ne boste obremenjevali. Vaše dobre številke bodo 16, 17, 18 in 34. Najboljši dan leta pa bo torek. TEHTNICA 24. september - 23. oktober fVES.^S Element: zrak Vodilni planet: Venera M^^RHi Kamen: opal Kovina: baker Prednosti: predanost, simpatičnost Slabosti: nezvestoba, netočnost Ljudje, rojeni v znamenju tehtnice, imate največ dobrih lastnosti oziroma najmanj negativnih v vsem zodiaku. Ste zelo inteligentni, razumevajoči in znate biti kar preveč očarljivi. V vsakem trenutku ste pripravljeni pomagati, ne da bi pričakovali kaj v zameno. A kadar se razjezite (jeza je tista, ki je ne znate obvladovati), ni dobro pri srcu nikomur v bližini. Poslovno boste v letu 2004 sprejeli le tiste izzive, za katere boste vedeli, da prinašajo velike spremembe. Z manj ne boste več zadovoljni in prav je tako. Do sodelavcev in sebe boste nepopustljivi, kar se vam do konca leta močno obrestuje. Poklicno se boste najbolj ujeli z vodnarji in dvojčki, osebno se boste še bolje kot sicer posvetili družini in ljudem, ki jih imate radi. Ljubljeni osebi boste čudovit partner, kar vam bo tudi povrnjeno. Zbegalo vas bo morda neko dejstvo, a skozi pogovore boste prišli do spoznanj in resnice. Številke, ki vam prinašajo srečo, so 13, 16, 21, 27 in 31. Najboljši dan za vas pa bo petek. VODNAR 21 . januar - 19. februar Element: zrak Vodilni planet: Uran Kamen: črni biser Kovina: svinec Prednosti: prizadevnost, neodvisnost Slabosti: površnost, nestanovitnost Tudi v letu 2004 boste polni domislic in novih idej, tako da vam bodo ostali komaj sledili. Ker boste do drugih preveč zahtevni, morate potem tudi pričakovati, da boste večino dela morali opraviti kar sami. Imeli boste srečo, da vas ljudje poznajo takšnega, kot ste in ne bo nobene zamere, v poslovnem krogu boste mojster taktike in spreminjali boste mnenje tako, kot bo v tistem trenutku za vas najbolj ugodno. Zgradili si boste kariero, drugo vam tokrat ne bo pomembno, pomoč lahko pričakujete od rib in škorpijonov, ljudje, rojeni v znamenju tehtnice, pa vam dolgo ne bodo mogli odpustiti. V sami ljubezni boste zelo odkriti in neposredni, kar vas bo pripeljalo do prave stabilne zveze, tako da boste čustveno končno prišli do ravnotežja. Samo jezo boste raje še naprej zadrževali v sebi in se skrivali v samoto, kot pa da bi svoje skrbi reševali skupaj s prijatelji. No ja, vsaka stvar ima svoj čas, po drugi strani pa boste znali uživati vsak trenutek. Vaš dober dan bo sreda, srečne številke pa so 18, 19, 20 in 26. RAK 22. junij - 22. julij Element: voda • Vodilni planet: Luna Kamen: biser Kovina: srebro Prednosti: potrpežljivost Slabosti: naivnost, strahopetnost, nepremišljenost Radi imate oprijemljive stvari, vse mora biti po "predalčkih", oziroma razložljivo in kar se da enostavno, saj vas drugače ne zanima in se po rakovsko umaknete. Po naravi ste kar malo preveč resni, a se boste v letu, ki prihaja, zelo veliko nasmejali. Glavni vzrok bo dobra družba, a tudi vi sami boste tisti, ki boste začeli drugače gledati na svet okoli sebe. Ker ste tudi dober diplomat, boste vse morebitne spore reševali mirno in nevsiljivo. S tem boste še bolj potrdili to, da se je na vas lahko zanesti. V poslovnem krogu se boste najbolje ujeli s škorpijoni in tudi z levi. Čustveno oporo pa boste iskali v ljudeh v znamenju tehtnice. Če ste bili do sedaj, kar se tiče ljubezni, bolj strahopetne narave, boste v letu 2004 presenetili celo sami sebe. Koraki, ki jih boste naredili naprej, bodo res stokrat premišljeni, a bodo pa le. Začeli boste kazati navzven tudi svoje mehke strani oz. šibke točke. Najbolje se boste počutili ob nedeljah in sredah. Številka, ki vam prinaša srečo pa je 10. ŠKORPIJON 24. oktober - 22. november Element: voda Vodilni planet: Pluton Kamen: topaz Kovina: železo Prednosti: požrtvovalnost, prijateljstvo Slabosti: trmoglavost, maščevalnost Večini ljudi se zdite škorpijoni preveč skrivnostni in morda nepotr-pežljivi. A tisti, ki vas bolje poznajo, dobro vedo, da je to le vaša krinka, ne gre za to, da ne marate navezovati stikov, oz. se izogibate družbi, ampak za to, da imate radi svoj mir. A letošnje leto vam prinaša vse kaj drugega. Zdelo se vam bo, da ni človeka, ki vas ne bi potreboval. Povsod vas bo dovolj in dan vam bo velikokrat prekratek za izpolnitev vseh obveznosti, ki vam jih bodo nalagali drugi, pa tudi sami si boste postavljali visoke cilje. Vsi nasprotniki se bodo dobro zavedali, da je vaš pik lahko strupen, zato se vam bodo umikali s poti. Čustveno vas bodo najbolj omamljali ljudje, rojeni v znamenju vodnarja in bika, poslovno pa se boste največ družili z borbenimi levi in bistrimi strelci, ki so vedno polni idej, kar bo za vas še dodaten izziv. Nekje jeseni vas bo presenetila večja vsota denarja, ki ga boste kljub presenečenju znali dobro naložiti. Spremljale vas bodo številke od 18 do 26, torek pa bo vaš dober dan. RIBI 20. februar - 20. marec Element: voda Vodilni planet: Neptun Kamen: diamant Kovina: aluminij Prednosti, fantazija, sočutnost Slabosti: neodločnost, popustljivost Že takrat, ko bodo vsi obupali, boste vi še zmeraj vztrajali do konca. Takšne vas poznajo in imajo vsi po vrsti radi. V vas je zakoreninjen strah pred neuspehom, zato boste tudi v tem letu dajali vse od sebe. Ker se znate dobro pretvarjati, kakšnega morebitnega spodrsljaja nihče niti ne bo opazil. Poslovni tekmeci bodo neprizanesljivi, kar bo za vas še večja motivacija. Z ljudmi, rojenimi v znaku raka in strelca, boste dobro sodelovali, pri čustvenih zadevah pa se boste oklepali oziroma iskali njihovo družbo z levi, najbolj pa z dvojčki, ki bodo znali z lepimi besedami potegniti vse tihe želje in hrepenenje. V ljubezni ni lepšega, kot v dvoje poiskati skupno srečo in s tem oazo življenja. Zdravje ostaja nespremenjeno, oz. brez večjih preglavic. Res pa je, ds vas lahko spomladi preseneti prehlad, a ker že po naravi ne marate biti bolni, boste hitro ozdraveli in se ne boste imeli časa pomilovati. Radi se boste pustili presenetiti, zato vam bo vsak dan v letu novo pričakovanje. Vaša najboljša številka v letu 2004 pa bo 6. Pred Štefanom tudi konj poklekne S praznikom svetega Štefana so povezani številni ljudski običaji. Najbolj razširjeno je blagoslavljanje konj, pa tudi vode in soli, znano pa je tudi darovanje konjskih kipcev. Nacetova hiša je dobila stara okna Škofja Loka - Tone Polenec, širši javnosti znan kot novinar, urednik, predvsem pa velik poznavalec letalstva, tudi v pokoju ne miruje. Postal je, kot pravi, dežurni skrbnik domačije in muzeja družine Polenec v znameniti Nacetovi hiši. Letos je pripravil obnovo oken in poslikanih vrat v "krepavnk", vsak nekoliko daljši obisk tega spomenika stavbne dediščine pa mu razkriva nove izzive. Lotil se je tudi priprave hišne monografije. Kranj - O svetem Štefanu, ki ga cerkev slavi kot prvega mučenika, pripovedujejo številne ljudske zgodbe in legende. Okrog leta 33 so ga Judje do smrti kamenjali, ker je v Jeruzalemu oznanjal krščanstvo. Ljudsko izročilo pa ne pozna le Štefana mučenca, ampak mu je dodelilo še vlogo zavetnika konj in živine nasploh, čeprav v svojem življenju Štefan z živino ni imel nobenega opravka. Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev domneva, da je Štefan najverjetneje nadomestil enega od poganskih božanstev, morda celo germanskega boga Froja, zavetnika konj in živine, in njegovega slovanskega vrstnika Velesa. "Pokristjanil" je pogansko praznovanje, pri katerem je bilo žrtvovanje konj glavno obredno opravilo. V Utiku pri Ljubljani imajo podobo, na kateri konji vlečejo krsto z mrtvim Štefanom, za Švede, ki pravijo Štefanu Staffan, pa ta sploh ni bil diakon, ampak konjar pri rimskem cesarju Herodu. Pogani naj bi ga ubili, ker je oznanjal krščanstvo. Štefan je imel nad konji čudežno moč, pravijo legende. Pred njim so pokleknili celo najbolj divji konji. Kamenje, s katerim so ga kamenjali, pa se je spremenilo v sol. Blagoslov konj prvič omenja v 10. stoletju neki rokopis iz Triera v Nemčiji, na Slovenskem pa je o tem najprej pisal Valvasor. Posebej se je navduševal nad imenitno slovesnostjo v Nevljah pri Kamniku. V nekdanji Kranjski so bile najbolj znane "konjske božje poti" v Kupljeniku pri Bohinjski Beli, na Blejski Dobravi, v Št. Vidu pri Lukovici, v Mengšu, v Utiku pri Vodicah, na Suhi pri Kranju in v Sori pri Medvodah. Iz davnih časov se je ohranil tudi običaj darovanja konjskih kipcev in lesa, voska in celo železa. V nekaterih župnijah so nastale prave zbirke darovanih kipcev. Starejši so to navado počasi opuščali in začeli darovati denar. V nekaterih krajih so začeli konjske kipce izdelovati in darovati otroci. Razen konj na Štefanovo še marsikje blagoslavljajo tudi sol,' vodo in oves. Na Gorenjskem je najbolj razširjen Štefanov običaj blagoslovitev konj. V nekaterih krajih, kjer je zamrl, so ga tudi zaradi večjega števila konj in zanimanj za konjerejo znova obudili, marsikje pa na novo uvedli. V petek, na praznik sv. Štefana, jih je bilo na Gorenjskem kar nekaj in nekatere izmed njih smo tudi obiskali. Jože Košnjek Obnovljena stara okna izgledajo tako, kot da so tam od nekdaj. Dvanajsta blagoslovitev na Križu Na Križu se je zbralo 54 konjenikov, obreda pa se je udeležilo veliko obiskovalcev iz občine Komenda in okoliških krajev. Križ pri Komendi - Med najstarejšimi blagoslovitvami konj in konjenikov na Štefanovo v spodnjem delu Gorenjske v samostojni Sloveniji je nedvomno blagoslovitev na Križu pri Komendi. Leta 1992 je takratni komendski župnik in kamniški V Smledniku je bila blagoslovitev motorjev in motoristov. Vsa leta so potem na Štefanovo pri cerkvi pripravili blagoslovitev konj. Zaslužen za ta običaj in obred pa je nedvomno že od začetka takratni predsednik krajevne skupnosti Križ Ivan Hlade, ki je danes med drugim tudi predsednik Gasilske zveze Komenda in podpredsednik Društva upokojencev v občini Komenda. Minuli petek seje na Štefanovo ob dnevu samostojnosti na Križu pri Komendi zbralo kljub mrazu kar 54 konjenikov in konj, ki so v sprevodu krenili izpred Grintala proti cerkvi. Tam so jih s pesmijo pozdravili člani Mešanega cerkvenega pevskega zbora Petra Pavla Glavarja iz Komende pod vodstvom Lojzeta Lazarja. Konje in lastnike je blagoslovil komendski župnik Zdravko Žagar, vsem pa so poklonili darilo Franca Kremžarja, lončarskega mojstra z Gmajnice pri Komendi. Številne domačine in dekan Nikolaj Pavlic na Križu pri Komendi, kjer je cerkev sv. Pavla, v stranskem oltarju pa imajo sv. Štefana, prvič blagoslovil konje in konjenike v sprevodu, ki je krenil od začetka vasi, od Grintala, skozi vas proti cerkvi. obiskovalce, ki so prišli, tako kot konjeniki, iz občine Komenda, iz okolice Mengša in Podgorja, pa so kriške gospodinje pogostile z dobrotami in čajem. Odkar so blagoslovitev začeli na Križu so v tem delu Gorenjske poznane že nekaj časa blagoslovitve tudi v Tuhinjski dolini, pa v Smledniku, v Sori ... Tudi tokrat je bilo tako. Kar okrog 40 konjenikov seje zbralo v Hrašah pri Smledniku pri cekrvi sv. Jakoba, v Smledniku pa je smledniški župnik Rafko Kralj tudi letos blagoslovil motoriste in motorje, ki so se potem zbrali pri domu v Medvodah. V Sori pa so tudi letos nesli kipce domačih živali okrog oltarja. Andrej Žalar Nacetova hiša v Puštalu v Škofji Loki, eden od štirih spomenikov slovenske stavbne dediščine najvišjega razreda, je v iztekajočem se letu imela precejšen obisk, saj sojo redno obiskovali turisti z Bleda, kar nekaj obiskov pa so organizirale tudi turistične agencije iz Italije in Kanade, postala pa je tudi redna točka obiskovalcev tisočletne Škofje Loke v primerih, ko vodstvo ogleda prevzame lokalna turistična organizacija - Zavod za pospeševanje turizma Blegoš, ali lokalno turistično društvo. Kot nam je povedal Tone Polenec, ki skrbi za domačijo in muzej družine Polenec, je hišo odkril tudi državni protokol, žalostno in žaljivo pa je, po njegovih besedah, da je ne pokaže svojim obiskovalcem škofjeloški župan. Morda zaradi neurejenosti Puštala, ugiba Polenec. Nacetova hiša je neizčrpen vir odkritij, pravi Tone Polenec, saj vsak nekoliko daljši obisk odkrije podrobnost, ki je vredna raziskovanja. Letos so odkrili staro okno iz leta 1755 in se po tem vzoru lotili obnove tudi ostalih. Hiša ima izredno majhna okna, kar samo priča o tem, kako dra- goceno je bilo nekoč steklo. Okna je v vitražni tehniki po starem hišnem vzorcu obnovil Marko Sabothv. Druga novost v Nacetovi hiši pa so obnovljena poslikana vrata tako imenovane "zgornje hiše", ki odpirajo zgornjo kamro, imenovano tudi "krepavnk". Zanimivo je, da ko so se tega lotili so, ob sodelovanju zavoda za spomeniško vartvo pregledali vso literaturo in povabili številne strokovnjake in ugotovili, da stroka o tem nima izkušenj. Da bi obiskovalce ne prikrajšali za original, na istem podboju sedaj visi dvoje vrat: stara, močno obledela, in nova, ki jih je poslikal slikar, restavra-tor in postavljalec zahtevnih scen Jože Zaje. Ogled te zanimive posebnosti je vreden vzpona po strmih stopnicah skozi dim iz črne kuhinje do zgornje hiše, kar je seveda že samo po sebi zanimiva izkušnja. Sicer pa je, kot že rečeno, Nacetova hiša polna izzivov, da se prikaže, kako se je na Slovenskem nekoč živelo. Tone Polenec, ki pravi, da je trenutno "dežurni skrbnik", nam je povedal, da se je že lotil monografije te hiše. Štefan Žargi Tradicija na Blejski Dobravi Blagoslov soli in vode na dan svetega Štefana (26. decembra) je star običaj, zadnjih deset let pa ponovno oživljajo prireditve (po drugi svetovni vojni so precej zamrle), ko k žegnu pripeljejo konje, saj je sveti Štefan njihov zavetnik. Blejska Dobrava - "Blagoslovljeno žegnano vodo nesejo domov in jo med letom dajo živini, če je kaj bolna in preden gre spomladi v planino za srečno vrnitev," razloži Andreja Šebat, ki na domači kmetiji v bližini dobravške cerkve skrbi za več kot trideset glav živine, za povrh pa sta še kobila in napol odraslo žrebe. Sicer se hiše in hleve žegna trikrat v letu - na predvečer božiča, na novega leta dan in za svete tri kralje - pa tudi če zelo grmi, da bi se obvarovali strele. Žegnanje konj na Blejski Dobravi pripravijo vaščani. Na zaenkrat z gramozom utrjen prostor pred cerkvijo, ki ga nameravajo urediti za sejme in druge prireditve, postavijo stojnice z domačimi dobrotami, na robu pa so privezi za konje, ki jih pripeljejo k žegnanju iz domače vasi, sosednjih krajev (Koroška Bela, Javornik, Lipce) in tudi z. blejske strani. Letos je dobrav - ski župnik France Oražem po nedeljski maši blagoslovil 34 konj in njihovim lastnikom oziroma vodičem izročil posebne medalje za srečo. Bilo je praznično, tako kot v starih časih, nekatere konje so vodili jahači, drugi so vlekli manjše vozove. Med lipicanci se je dalo videti tudi islandska konjiča in ponija. Okoli tristo obiskovalcev sta pozdravila in izrekla voščila tudi jeseniški župan Boris Bregant in predsednik Krajevne skupnosti Blejska Dobrava Igor Arh. Na Zgornjem Gorenjskem je ta dan potekalo žegnanje konj še na Breznici v žirovniški občini (peto leto) in na Kupljeniku blizu Bleda, kjer pravijo, daje tradicija najstarejša. M.K. Škof blagoslovil konje Tako kot vsako leto so tudi letos na dan sv. Štefana (26. december) po številnih gorenjskih krajih blagoslovili konje. V Srednji vasi pri Šenčurju je blagoslov opravil nekdanji beograjski nadškof Franc Perko. Šenčur, Reteče - Tradicionalno štefanovanje, ki je 26. decembra potekalo v večini gorenjskih občin, je bilo v Srednji vasi pri Šenčurju še posebej slovesno. Medse so namreč povabili nekdanjega beograjskega nadškofa Franca Perka, ki je prav v Srednji vasi začel z duhovniško službo. Slavnostnega maševalca, šen-čurskega župnika Cirila Istcniča in župana Mira Koželja so izpred znamenja na južnem delu Srednje vasi do cerkve sv. Rade-gunde pripeljali z zapravljivčko-ma. V povorki sta sodelovala tudi konjenika in narodne noše. Po uri in četrt dolgi sveti maši v povsem polni cerkvi, še več ljudi pa je čakalo pred njo, je sledil blagoslov vode, soli in konj. Z blagoslovljeno vodo nato domačini pokropijo svoja stano- RADIODMEV 90.9. 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREOi RDS S štefanovanja v Retečah. vanja, gospodarska poslopja, polja in travnike, blagoslovljeno sol pa navadno umešajo v kuhinjsko sol in jo uporabljajo pri kuhi. S tradicionalnim blagoslovom konj pa želijo njihovi lastniki svoje živali obvarovati pred boleznimi in poškodbami v naslednjem letu. Na letošnje, deseto štefanovanje v Srednji vasi so pripeljali natančno 55 konj. Nekatere so lastniki zaja-hali, druge pa vpregli. Po končanem blagoslovu so se lahko prisotni posladkali še ob pecivu, ki so ga napekle domače gospodinje. Štefanovanje je potekalo tudi po drugih krajih na Gorenjskem. Med njimi tudi na Štefa-nji Gori v občini Cerklje, kamor vsako leto pripeljejo veliko konj, štefanovanja pa se udeležijo številni obiskovalci. Ne tako množično štefanovanje je potekalo tudi na ranču v Retečah pri Škofji Loki, na katerega so letos privedli okoli dvajset konj. Simon Šubic, foto: Tina Doki Test: Volksvvagen Multivan 2.5 TDI Basis Vrednost prilagodljivega prostora Pri Volksvvagnu so prestižnejšo potniško različico svojega novega kombija uvrstili med velike enoprostorce in s tem vstdpili med avtomobilske znamke, ki imajo velikoprostorske modele skoraj v vseh razredih. Multivan zato prerašča meje kombijevske namembnosti, saj je lahko hkrati tudi velik družinski avtomobil ali pa limuzina za poslovne namene. ko stopnjo udobja je dovolj, če se v multivanu pelje pet potnikov, težave z njihovo prtljago pa lahko nastopijo že prej, saj je prostor za zadnjo klopjo odmerjen dokaj skopo. Za prijetno počutje skrbi klimatska naprava, ki jo je mogoče uravnavati ločeno za levo in desno stran ter zadnji del, od domišljije in potreb pa je odvisna doplačilna zložljiva mizica v predelu med prvo in drugo sedežno vrsto. Skratka, v multivanu ne manjka dodatkov, ki bi ga lahko uvrstili v mini avtobus s petimi zvezdi- VOLKSVVAGEN MULTIVAN 2.5 TDI in bližnji tekmeci Model maloprodajna cena RENAULT GRAND ESPACE 2.2 dCi EXPRESSION 7.500.000 SIT CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD SE 7.399.000 SIT MERCEDES-BENZ VIANO 2.2 CDI 8.317.000 SIT vorom pri nizkih vrtljajih brez posebnih težav vleče 2,2 toni težko vozilo tudi, ko je polno obremenjeno. Poleg tega multivan s tem pogonskim strojem dosega zelo ugodna hitrostna povprečja na daljših potovanjih, kar upravičuje njegovo uvrstitev med velike enoprostorce. Bren- ****/* Zunanjost: Na prvi pogled multivan sicer ni videti kot enoprostorec, še manj kot limuzina, saj se zdi za uvrstitev v ti dve kategoriji prevelik in morda celo preokoren. Toda zunanjost je začinjena z elementi prestiža, kot so na primer lakira- ni odbijači, kromirane obloge in še nekatere druge podrobnosti, ki ga jasno ločijo od modela transporter, uvrščenega med lahke dostavnike. Sicer pa so dovolj dobro vidne tudi poteze, ki nakazujejo pripadnost Volks-\vagnovi hiši in nasledstvo pre- TEHNIČNI PODATKI Vozilo:..........................kombi, 5 vrat, 7 sedežev Mere:......................d. 4,890, š. 1904, v. 1,944 m Medosna razdalja:............................. 3,000 m Prostornina prtljažnika: ........................ni podatka Teža praznega vozila: 2...........................199 kg Dovoljena skupna teža: ......................... 3000 kg Motor:............................petvaljni, turbodizelski Gibna prostornina: ........................... 2460 ccm Moč:......................96 kW/131 KM pri 3500 v/min Navor: .......................... 340 Nm pri 2000 v/min Najvišja hitrost: ..............................168 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: ......................15,3 s Poraba EU normativih: ......................8,2 1/100 km Maloprodajna cena: ....................... 7.868.000 SIT Zastopnik:..................... Porsche Slovenija, Ljubljana stižnih različic transporterja četrte generacije. ****/* Notranjost: Enopro-storska zasnova zapoveduje prostorsko prilagodljivost potniške kabine, ki je multivanu v nobenem pogledu ne manjka. Namenjen je prevozu sedmih potnikov, ki v zadnji del brez težav vstopajo in izstopajo skozi široka drsna pomična vrata, z doplačilom imajo lahko tudi električni pogon. Sedežni red je vzpostavljen po sistemu 2+2+3, kar pomeni, da so vozniku in sopotniku ter potnikoma v drugi vrsti namenjeni ločeni sedeži z oporniki za komolce, medtem ko je v tretji vrsti trisedcžna klop za manj razvajene, saj je tam že čutiti nekaj prostorske utesnjenosti, poleg tega pa tudi udarce cestnih grbin, na katere se zadnja prema odziva premalo prožno in nekoliko kvari potniško udobje. Za potovanje z viso- cami, dobro pa je poskrbljeno tudi za voznika. Položaj za volanom je s primerno nastavitvijo sedeža takšen, da ne utruja, pred voznikovimi očmi pa je že znano Volkswagnovo okolje s preglednimi modro osvetljenimi merilniki, logično razporejenimi stikali in kratko, na sredinsko konzolo postavljeno prestavno ročico. *★**★ Motor: Petvaljni 2,5-litrski turbodizelski motor je v kombinaciji z ročnim šeststo-penjskim menjalnikom za mul-tivana pravo srce. Z visokim na- čanje turbodizelskega pet valj ni-ka je za ušesa prijetno in le pri višjih hitrostih se skupaj z vetrnim pišem spremeni v ušesno utrujajoč trušč. Poraba goriva je zelo odvisna od načina vožnje in se giblje od 8,5 litra tudi do dveh litrov navzgor, kar je za NA KRATKO Razgradnje odsluženih avtomobilov še ni Ljubljana - Pooblaščeni zastopniki in uvozniki avtomobilov se bodo prihodnje leto posvečali predvsem sodelovanju pri urejanju problematike razgradnje odsluženih vozil, zanima jih tudi, kje so končala sredstva iz pobrane ekološke takse. Novi avtomobili bodo postopoma dražji. Uvozniki avtomobilov so že dobro leto združeni v Sekciji za osebna motorna vozila pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je naslednica njihovega sredi lanskega leta ukinjenega združenja. Sekcija, ki jo bo z enoletnim mandatom vodil Damijan Vuk iz podjetja Avto Triglav (nasledil je Danila Ferjančiča iz Porsche Slovenija), si za enega največjih uspehov delovanja v minulem letu šteje prodor s predlogom vladi, naj odloži izvajanje uredbe o skupinskih izjemah, ki ureja trgovino z avtomobili v skladu z evropsko zakonodajo, z marca na oktober, saj večina še ni bila organizacijsko pripravljena na obsežne spremembe. Člane sekcije (skupaj jih je 15, nekatere avtomobilske znamke še manjkajo) pa poleg nove smernice, ki bo sča- soma privedla tudi do harmonizacije cen avtomobilov (skoraj vsi napovedujejo postopne podražitve), skrbi še vrsta drugih neurejenih zadev. Ena od takšnih je programirana razgradnja odsluženih avtomobilov, za katero okoljsko ministrstvo že nekaj časa obljublja nacionalni program, vendar doslej še ni bilo veliko konkretnih dejanj. Prav zato uvoznike tudi zanima, kje so končala zbrana sredstva iz naslova ekološke takse, ki jo morajo plačati kupci novih avtomobilov in sicer v višini 10 tolarjev na kilogram teže. Koliko je teh sredstev, bodo v sekciji še Rabljena vozila Delovni cis: med tednom od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13, ure Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit R-Thalia l,5dci k,sv,es,2xair 2003 rdeča 2.070.000,00 R-Kangoo 1,4 komb.voz. 2002 srebrna 2.120.000,00 Fiat Marea vveekend 1,9 k,abs,sv,cz,es 2000 srebrna 2.140.000,00 R-Clio 1,2 lov k,sv,cz,es,4air 2003 modra 2.180.000,00 R-Laguna 1,816v k,abs,sv,cz,4air 1999 srebrna 2.190.000,00 Ford Focus l,8tdi kar. k,abs,cz,es 2000 met.rdeča 2.340.000,00 Kangoo l,5dci authentic sv,2air 2003 bela 2.270.000,00 Megane 1,6 16v expression k,abs,sv,cz,es 2002 modra 2.520.000,00 BMW 523 i turing k,sv,cz,es 1998 rdeča 2.960.000,00 Megane Scenicl,9dci air k,abs,sv,cz,es... 2002 bordo rdeča 3.100.000,00 Master 2,2 dri komb. k,sv,es,r 2001 bela 3.180.000,00 Espace 2,016v k,abs,sv,cz,es 2000 srebrna 3.390.000,00 RENAULT vvu u.. i Ipi: 111111 11 ■ monl.si Za vozila z garancijo, vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 1)2 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOĆNA CESTI VILKO ALI POPRAVILO ♦ 1)0 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: - (, VOZILO / GARANC00 K KLIMA s\ SERVO VOLAN (7. UMKAIMI /.Akl.UI'ANII K K M HO ES I HM K DVIG STEKEL UR URBAG Vse za vaš avto na enem mestu: 1)1). KRANJ SERVISNO PRODAJNI < I MIR KRANJ, I.JliHI.JANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Prodaja vozil Renauli ♦ Vzdrževanje vozil ♦ \.i|i:in vciy.il ♦ Prepis vozil ♦ Zavarovanje In registra IJa vozli ♦ l)(lkii|i in piuil,i|,i rabljenih \ny.il ♦ T Nič več ne bo, kot je bilo Bo Slovenija kot edina nova članica Evropske unije zaradi premajhne "mlekarniške kvote" morala zmanjšati prirejo mleka? Naklo - Ko bo Slovenija 1. maja prihodnje leto vstopila v Evropsko unijo, se bo tudi za kmetijstvo marsikaj spremenilo, le da spremembe ne bodo tako drastične kot pred trinajstimi leti; ko se je Slovenija osamosvajala, je bilo slišati na tradicionalnem, že dvanajstem srečanju kmetov iz nakelske, kranjske, preddvor-J0PNht ske in jezerske flk občine, ki je bilo na Štefanovo v Pivnici MarinŠek v Naklem. Srečanja se jef udeležilo okrog dvesto kmetov in kmetic, med gosti pa so bili tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk, državni sekretar ministrstva za pravosodje Karel Erjavec, nakelski župan Ivan Štular in predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn Matjaž Vehovec. Slovenska samostojnost bo z vstopom v Evropsko unijo nekoliko okrnjena, je dejal predsednik državnega sveta Janez Sušnik in dodal, da bomo Slovenci v uniji morali držati skupaj. V Sloveniji so močne težnje, da bi Matjaž Vehovec Franc Pavlin je, kmetijstvu ni bilo najbolj n a k 1 o n j e n o, tudi vreme mu ni prizaneslo, je ugotavljal Franc Pavlin, svetovalec za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudaril, da je nacionalna kvota za oddajo mleka v mlekarno premajhna. Slovenija bo morda kot edina nova članica Evropske unije morala zmanjšati prirejo mleka, razen v primeru, če bo državi uspelo del kvote za prodajo mleka na domu preoblikovati v "mlekarniško kvoto". Gorenjske zadruge za razliko od nekaterih na drugih območjih v Slovenije poslujejo uspešno, že več let tudi medsebojno dobro sodelujejo, še ved- no pa so pri tem precejšnje rezerve, je dejal Marjan Roblek, direktor KGZ Sloga Kranj, in dodal, da bo zadružništvo v prihodnosti ob večji konkurenci na trgu postalo še pomembnejše. V kmetijskem izobraževanju dajejo v zadnjih letih večji poudarek praktičnemu pouku in usposabr ljanju za nadaljevanje šolanja, je dejal Marijan Pogačnik, ravnatelj Srednje biotehniške šole Kranj, opozoril kmete na možnosti za t.i. certifikatno izobraževanje in napovedal za leto 2005 zaključek izgradnje nove šole. Direktor nakelske zadruge Viktor Frelih je v imenu organizacijskega odbora pozval k besedi tudi kmete, a se ni oglasil nihče. Po svoje razumljivo: bil je dan za praznovanje... Cveto Zaplotnik kmetijstvo čimbolj potisnili na obrobje, nekatere je že celo sram govoriti o kmetijstvu, je dejal predsednik zbornice Peter Vrisk in napovedal, da bo kmetje v prihodnosti nosili težko breme. Večina Slovenije je po zaslugi sedanjega rodu kmetovalcev še obdelana in poseljena, v prihodnje pa bodo bržkone še številni nehali kmetovati, je menil Vrisk in se potlej "dotaknil" nekaterih aktualnih problemov. Zakon o divjadi in lovstvu preveč zapostavlja lastnike zemljišč, pri spremembah zakona o kmetijsko gozdarski zbornici se nekateri prizadevajo za to, da bo jo prepolovili ali celo razčetve-rili, predlagani zakon o dohodnini pa še povečuje davčne obremenitve kmetov. V Ljubljanskih mlekarnah so po besedah predsednika uprave Matja- Preoblikovanje kvote Rejci črno belih govedi zahtevajo od države, da takoj zaprosi Bruselj za preoblikovanje polovice kvote za prodajo mleka na domu v "mlekarniško" kvoto. Grobne - Na občnem zboru Društva rejcev govedi črno bele pasme v Sloveniji, ki je bil prejšnjo soboto v Grobljah, so zavzeli stališča do nekaterih govedorejskih problemov, sprejeli pa so tudi letošnji program dela in izvolili novo vodstvo. Kot referenčno leto za razdelitev nacionalne mlečne kvote med kmetijska gospodarstva so podprli različico, po kateri naj bi rejci sami izbrali najugodnejše leto v obdobju zadnjih treh let. Ker kvota za oddajo mleka v mlekarne ni zadostna, zahtevajo od države, da takoj zaprosi Evropsko unijo za pretvorbo polovice kvote za prodajo mleka na domu v "mlekarniško kvoto". Od vlade, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter kmetijsko gozdarske zbornice zahtevajo dokončno razjasnitev afere s prepovedanim kloramfe-nikolom v mleku, od ministrstva pa še to, da ob zmanjšanju denarja za izvedbo strokovnih nalog v kmetijstvu sorazmerno enako zmanjša znesek vsem službam in ne samo govedorej-skim. Ponovno so podprli sklep prejšnjega občnega zbora, da društvo kandidira za priznano rejsko organizacijo v okviru Govedorejske zadruge in ne samostojno. Pri testiranju goved na navzočnost bolezni BSE so zaprosili za povišanje starostne meje s 24 na 30 mesecev, kot tudi sicer velja v Evropi. V strokovnem delu občnega zbora so se rejci seznanili s predlaganim sistemom mlečnih kvot v Sloveniji ter z rejskim programom za črno belo pasmo v Sloveniji ter v nekaterih državah Evrope in Severne Amerike. V Sloveniji je pri črno beli pasmi rejski cilj velika in gospodarna prireja mleka, to je mlečnost nad 10 tisoč kilogramov mleka na kravo in z vsebnostjo 4,1 odstotka tolšče in 3,6 odstotka beljakovin. Tolikšno mlečnost omogoča le reja velikih, 600 do 700 kilogramov težkih živali, ki so sposobne zaužiti veliko volu-minozne krme, so prilagodljive na različne načine reje in okolja, odporne proti boleznim in dobro plodne ter imajo tanke noge s čvrstimi in trdimi parki ji, izenačeno, zdravo vime, majhno število somatskih celic, dolgo življenjsko dobo, hiter iztok mleka in veliko zmogljivost rasti. Z razvojem pasme in z novimi znanji se rejski cilji, ki so osnova za izvajanje programov kontrole, selekcije, rodovništva in reprodukcije, dopolnjujejo in spreminjajo. V prihodnje načrtujejo uvajanje novih lastnosti v Ministrstvo izplačalo akontacijo Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 27.468 upravičencem do državne pomoči za ublažitev posledic letošnje suše in hruševega ožiga nakazalo 18. decembra akontacijo v znesku 3,5 milijarde tolarjev denarja, prejšnji torek pa 4.443 prosilcem še 567 milijonov tolarjev. Povprečna akontacija, ki temelji na ocenjeni škodi na travinju in poljščinah do 31. julija, znaša 127 tisoč tolarjev na upravičenca. Približno 12 tisoč upravičencev, ki so prijavili škodo, akontacije ni prejelo, ker škoda do 31. julija ni presegla meje za državno pomoč (57 tisoč tolarjev). Njihove vloge bodo obravnavali pri končnem obračunu naslednje leto. Prejemnikom, ki so kot nadomestilo za škodo prejeli koruzo iz državnih blagovnih rezerv, so vrednost prejete koruze odšteli od izračunane akontacije. CZ. selekcijski program (dolgoživost, število somatskih celic, odpornost na obolevanje vimena), vključevanje novih spoznanj s področja molekularne genetike ter uvajanje novih metod napovedovanja plemenskih vrednosti. Na Danskem, na primer, upoštevajo pri selekcijskem delu dvanajst lastnosti z različno ekonomsko težo: najvišji, a le 34-odstotni delež pripisujejo količini mleka, 15 odstotkov zdravju vimena in devet odstotkov vimenu, sicer pa tudi telesnim lastnostim, plodnosti, zdravju živali, starosti ob izločitvi, klavni kakovosti, težavnosti telitve, molz-nosti, temperamentu in "fundamentu" živali. Rejci govedi črnobele pasme so na občnem zboru izvolili tudi novo vodstvo. Novi predsednik društva je postal Marko Doli-nar iz Vogelj, v 14-članskem upravnem odboru so trije gorenjski rejci - dr. Anton Dolenc, Matej Purgar in Mirko Rimahazi, v petčlanskem nadzornem odboru pa dva - Boštjan Frelih in Alojz Urbane. Cveto Zaplotnik Popolna vloga za mohant Ljubljana - Republiški urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oz. živil pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v skladu s pravilnikom o postopkih za označevanje v uradnem listu 19. decembra objavil obvestilo, da je 9. decembra od Sirarskega društva Bohinj prejel popolno vlogo za priznanje označbe geografskega porekla za sir mohant. Vloga je na uradu na vpogled javnosti in vsem zainteresiranim, pisne pripombe pa je možno dati v 21 dneh po objavi obvestila v uradnem listu. CZ. ža Vehovca letos pri naložbah in na tehnološkem področju izpolnili načrte. Odkup mleka je v prvi polovici leta močno naraščal, v drugi polovici ga jim je celo primanjkovalo. Kaj bo prinesel vstop Slovenije v Evropsko unijo, je težko napovedati, veliko bo odvisno tudi od tega, kaj bo storila konkurenca. V prihodnje bo še bolj kot doslej pomembna tesna povezanost vseh v "mlečni verigi", ena od slovenskih konkurenčnih prednosti pa je zdrava hrana. Leto, ki se konču- Marijan Pogačnik Narava "sekala" mimo načrtov Bled - Osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Notranji Bohinj za obdobje 2003 - 2012 je bil do srede javno razgrnjen v prostorih blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, dan prej pa je bila še javna obravnava, ki so seje udeležili predstavniki večjih lastnikov gozdov v enoti, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter sveta območne enote. Na načrt, ki ga bo februarja obravnaval še svet zavoda, sprejel pa ga bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ni bilo veliko pripomb. Še največ razprave in vprašanj je bilo o tem, zakaj je bilo v preteklem desetletnem obdobju kar 82 odstotkov sanitarne sečnje, to je poseka zaradi naravnih ujm, bolezni, škodljivcev in onesnaženega zraka, in zakaj lastniki niso v celoti izpolnili načrta gojitvenih del. Medtem ko so v minulem desetletnem obdobju posekali v enoti 74.369 kubičnih metrov drevja in načrt zaradi naravnih ujm presegli za šest odstotkov, načrtujejo za naslednjo desetletko posek 93.233 kubičnih metrov drevja, gojitvena dela na 597 hektarjih ter izgradnjo 3,7 kilometra gozdnih cest in 50 kilometrov vlak. CZ. lVESEUIIDEGEMBER v, 20. - 31. december o r*' Torek 30.12. g 17:00 PRAVLJIČNA VAS 0 o delavnice za otroke Gledališče Unikat: Gremo na vlak 3 I 23:00 »HIŠA« ■p house disco zabava z DJ in animacijskim JJ* programom »w -z Sreda 31.12. 1 22:00 SILVESTROVANJE S. na Slovenskem o trgu - zabava s skupino ■* BOHPOMAGEJ z gosti - veličasten ognjemet J ob polnoči O '., .iv i > ■ l,- OBČINA KRANJSKA GORA Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (UL RS, št.12/96, 44/00 in 78/03), drugega odstavka 7. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (UL RS, št. 44/96, 39/97- odločba US, 1/98, 84/98, 44/00-odločba US, 102/00, 111/00, 92/02 in 120/03), 18. in 22. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (UL RS, št. 97/03) in 16.člena Statuta Občine Kranjska Gora (UVG št. 17/99, 28/00 in 15/02) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 11. seji dne 22.12.2003 sprejel SKLEP o določitvi cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo 1. Cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo mesečno na otroka znašajo: program stroški dela materialni hrana cena stroški VRTEC KRANJSKA GORA 1 - 3 leta celodnevni 73.780,00 7.500,00 8.260,00 89.540,00 Župan Jure Žerjav, prof. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami) 16. člena Statuta občine Kranjska Gora (UVG, št. 17/99, 28/2000) in 64. člena Poslovnika občinskega sveta občine Kranjska Gora (UVG, št. 17/99, 28/2000) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 11. seji dne 22.12.2003 sprejel PRAVILNIK o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Kranjska Gora I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določijo upravičenci, način pridobivanja, namen, pogoji in oblike dodelitve sredstev, namenjenih za finančne intervencije v Ana Cergolj Uau, pa je res tukaj - 2004 je več kot pred vrati. Že trka. Spustite ga naprej veselo in nasmejano - in naj tako ostane tja do decembra ... in še dlje. Imejte v letu, ki prihaja, vse - in še več: PRIJATELJE - take, ki razumejo, spodbujajo in odkrijejo v vas tisto Dobro, za katero še sami ne veste. Brez prijateljev je tako ali tako vse brez veze. CILJE - take visoke, ki se zdijo SKORAJ neuresničljivi, da vas bodo katapultirali v vesolje vaših zmožnosti. USPEHE&NEUSPEHE - da boste od prvih zadeti in od drugih močnejši. Naj bo prvih vseeno mnogo več. Popotovanje od Smlednika do Vrbe AHA' Metka Gabrijel, šolska novinarka Vzgojno-izo-braževalnega zavoda Frana Milčinskega iz Smlednika, nam je poslala svojo reportažo. Opisala je, kako učenci njihovega zavoda vsako leto prehodijo 43 km od Smlednika do Vrbe v čast našemu pesniku Francetu Prešernu: (zaradi omejenega prostora smo morali prispevek malce skrajšati) 3. decembra sem vstala zelo zgodaj. Kot šolska novinarka sem z zvezkom in svinčnikom v roki pohitela v 4. skupino, kjer so naši pohodniki zajtrko-vali. Vsi so bili nasmejani in prav nič zaspani. Vprašala sem jih, ali jim je bilo težko vstati. Boštjan je odgovoril: "Jaz sem bil zbujen in sem že čakal, kdaj bo prišel nočni in naredil klik." Ko so se najedli, smo dobili kresničke za varnost ter hrano za na pot in se odpravili na dvorišče. Zunaj smo poslušali našo himno. Seveda ni šlo tudi brez gasilske fotografije. Potem me je učiteljica, ga. Florjančič, še enkrat opomnila na nalogo, ki me čaka. Popoldne, ob 14.00, smo vsi ostali odšli v šolo. Jaz sem šla v tajništvo, kjer smo zavrteli našo Zdravljico. Nato sem prebrala še zgodbo o pesnikovem rojstvu in pesem O, Vrba. Nato so učenci, vsak s svojim spremljevalcem, prišli na avtobus. Ob 14.30 smo odšli iz Smlednika. Sredi poti smo poklicali vodnika, g. Rozmana, ki nam je povedal, da so od Vrbe oddaljeni le še 10 km. Ko smo prispeli v Vrbo, nas je v Prešernovi hiši prijazno in toplo sprejel kustos. Ogledali smo si zibelko, hišo in "mali muzej" Prešernovih knjig. Potem smo odšli k cerkvici sv. Marka. Ogledali smo si jo od znotraj, in ko smo stopili iz nje, nas je na obzorju presenetil g. Suhadolc, ki je v 3 urah in 45 minutah pretekel teh 43 km. Medtem, ko smo si ogledovali cerkev od znotraj, so nam iz daljave že Sreča Zame je bila največja sreča, ko je bila moja mamica noseča, potem je prijokal na svet en majhen, zdrav poet. Sreča pa se s tem ni končala, saj v naši družini vlada sreča, sprava. Srečen sem, da tu živim in se življenja veselim. Srečen sem, ker vlada mir, saj gorje, kjer vojna je, prepir. Srečen sem, ker sem še živ, saj zaradi bratove nepazljivosti sem se v mestu skoraj izgubil. Mamica od sreče je jokala, ko sinka izgubljenega je zopet pestovala. Ta dan se res srečno je končal, v spominu pa nam bo vsem ostal. Za konec pa bi le še to dodal, da srečo izzivati ni prav. Sreče obilo vsem želim, otrokom bolnim zdravje, mir. Simon Tavčar, 5.d, OŠ Škofja Loka - Mesto Sreča Sreča je lepota, ki nas pelje na prava pota. Sreča nepogrešljiva je res prav za vse. Sreča jezdi sonce, prežene vse nam sence. Sreča ni denar, ki poskuša biti vladar. Prijateljstvo v sreči pomembno je, saj poruši ovire vse. Sreča je ključ življenja, v njej ni trpljenja. Nekje je ni, tam kjer žalost živi. A tam, kjer je, proti nebu nas pelje. Anja Mravlja, 5.b, OŠ Škofja Loka - Mesto mahali naši pohodniki. Veselo in vzpodbujajoče smo jim zaploskali. G. Ravnikar, ravnatelj zavoda, je vsakemu od njih podelil majico za spomin. Udeležence pohoda so v Prešernovi hiši pogostili s šarkljem in toplim čajem. Ob 17.00 smo se vsi vrnili nazaj v zavod. Dan je bil res lep in se g;i bomo vsi še dolgo spominjali. Hi pa mislimo fafeo Ob 30 letih šole v Besnici so učenci izdali glasilo - v njem so prvošolčki devetletke spregovorili o tem, kaj jim je v šoli najbolj všeč: Najbolj mi je všeč Eva in ker se igramo. David Da delamo nalogo. Aljaž Najbolj mi je všeč, da smo tako prijatelji. Tjaša Da pouk tako hitro mine. Ana Da gledamo knjige. Bor Da se učimo v gozdu. Ula Nejca navdušujeta z vetrovnikom Nejc Babic in Nejc Božič s Srednje elektro in strojne šole v Kranju sta z lansko raziskovalno nalogo Aerodinamika segla po najvišjih priznanjih in zbudila veliko pozornost. Kranj - Oba Nejca sta dijaka četrtega letnika tehniške gimnazije in ker se letos pripravljata na maturov je raziskovalna dejavnost v drugem planu. Kar precejšen del minulega šolskega leta sta posvetila raziskovalni nalogi z naslovom Aerodinamika, s katero sta se spomladi udeležila srečanja mladih raziskovalcev gorenjskih srednjih šol Veseli december za otroke Škofja Loka - "Izdelujem voščilnico, da jo boni poslal prijatelju," je pojasnil Mark Potočnik, ko smo ga zmotili sredi ustvarjanja. Prav druženje in povezovanje pa so imeli" v mislih organizatorji novoletnih ustvarjalnih delavnic, ki so jih pretekli teden pripravili v Kristalni dvorani. Nejc Babic in zmagala. Prvo mesto sta dosegla tudi na srečanju mladih raziskovalcev iz vse Slovenije, kar je doslej najboljša uvrstitev naloge iz fizike s Srednje elektro in strojne šole Kranj. Fanta pa sta podjetna, prijavila sta se tudi na natečaj za najbolj inventivne in podjetniško usmerjene projekte, ki je potekal v okviru Inštituta za inovativnost in tehnologijo. "Tam sva v prvem delu natečaja prejela praktično na- Nejc Božič građo za doseženo drugo mesto, v drugem delu natečaja, kjer je sodelovalo kar 109 nalog, pa sva dosegla tretje mesto in bila tudi praktično nagrajena," pripovedujeta navdušena raziskovalca. "Prav tako sva bila z vetrovnikom prisotna na razstavi, ki je konec oktobra potekala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani v okviru omenjenega natečaja." Oba fanta zanima letalstvo, zato sta se tudi odločila za področje aerodinamike. Izdelala sta posebno napravo, vetrovnik, v kateri sta merila silo upora profilov, ki jima je služila za nadaljnji izračun koeficientov upora. Njuni izsledki so pokazali, da so koeficienti upora, ki sta jih izračunala za letalska krila, primerljivi s podatki iz tabel. Fanta še podrobneje razlagata svoje raziskovanje, ki je laiku le težko razumljivo, strokovna javnost pa je bila nad njim navdušena. Pravita, da ima njuna naloga tudi uporabno vrednost, saj bi vetrovnik lahko služil v izobraževalne namene, uporaben je pri šolskih laboratorijskih vajah, z njegovim delovanjem lahko nazorno ponazorimo gibanje zraka okoli osnovnih oblik teles in letalskih profilov. Primeren je tudi za demonstracijske poskuse. Z njim sta se avtorja udeležila tudi raznih predstavitev in sejmov. Ob takih priložnostih navežeta pomembne stike z ljudmi s podobnih interesnih področij, postajata prepoznavna in morebiti se jima bo odprla kakšna možnost za bodočo kariero. Fantoma in njunim profesorjem je žal, ker tovrstni dosežki na tekmovanjih nimajo večje teže, denimo za pridobitev Zoisove štipendije ali za točke, potrebne za vpis na fakulteto. Tako pa jih lahko šola nagradi le s kako dobro oceno, fanta pa sta se kot državna prvaka med raziskovalci udeležila tudi tridnevne strokovne ekskurzije v Toskano. Pravita, daje bila prijetno doživetje, ne le zaradi te prijazne italijanske pokrajine in znamenitosti, ki jih je moč videti, pač pa tudi zaradi druščine. Raziskovalci pač za žurko štejejo priložnost, ko se lahko spustijo v vročično strokovno debato. Oba Nejca pa kot nagrada za raziskovalni dosežek čaka še izlet v Moskvo. Danica Zavrl Žlebir Delavnice za otroke so v Društvu prijateljev mladine Škofja Loka letos pripravili drugič, pri izvedbi pa so jim pomagale stro- Za slovo od starega leta Kranj - Učenci in učitelji iz osnovne šole Trstenik so se od starega leta poslovili s prireditvijo za starše. Učenci so najprej pripravili nastope po praznično okrašenih razredih. Najmlajši, skupina osem- in devetletkarjev, je starše navdušila z igrico Janeza Bitenca Dedek Mraz, na koncu pa so jih razveselili še z darili, ki so jih sami izdelali. V avli šole sta nastopila dramski krožek in pevski zbor z igrico Izgubljena snežinka. Kot se spodobi, je šolo obiskal dedek Mraz z zvrhanim košem daril. M.R., foto: Tina Doki kovne delavke iz vrtca in osnovnih šol ter študentke ateljeja Clobb. "Za delavnice so mi povedali prijatelji, in ker se mi je zdelo zanimivo, sem prišel," je razložil Gašper Miklavčič in barval svojega Božička. Patrik Volčič pa nam je zaupal recept za slano testo, iz katerega lahko potem oblikuješ najrazličnejše okraske za jelko. "Čisto preprosto je. V posodo daš moko, vodo in sol in vse skupaj dobro premešaš. Iz tega bom izdelal podstavek za svečo." Na ta način želijo v društvu prijateljev mladine otrokom približati praznično vzdušje. "Pomembno je, da se družijo, izdelke pa lahko odnesejo domov in s tem razveseli jo še koga drugega," je dejala Sonja Ferenc iz društva prijateljev mladine. Otroci so zapeli in zaplesali ob živi glasbi, na Mest nem trgu pa jih je obiskal Se Božiček. M.R., foto: Tina Doki GORENJSKI GLAS • 34. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 30. decembra 2003 Smo zadeli žebljico na glavico? Bila je bistra v glava, v kateri se je rodila ideja. In tej ideji je pomagala na svet misel, ki ni bila kar tako Zakaj naj bi ustvarjalna vnema v nas mladih puhtela tja nekam, v prazno?! Zakaj se mladi ne bi pokazali enkrat tudi v tej luči in ne bi zanetili iskrice, ki bo morda podžgala še koga in zaplamenela?! Sicer pa, zakaj bi morali prav mi mladi umirati od dolgočasja, če lahko pokažemo svojo izvirnost in zakaj bi bili mladi neinformirani, če lahko združimo moči ter si s koristnimi informacijami polepšamo sedanjost, ki nas bo pripeljala v lepo prihodnost ... S temi besedami se je 10. januarja letos začel prvi članek na tej strani v Gorenjskem glasu. Tedaj še črno-bela stran je kmalu dobila barve, kdaj zardela v nerodnosti, pozelenela od zavisti ali pa modro sijala polna modrosti, ki smo je kdaj pa kdaj zmožni tudi mladi. Skozi leto smo pokrili aktualne teme, ter novice o tem, kaj se je zanimivega zgodilo v preteklem tednu in kaj lahko bralci pričakujejo, da se bo zanimivega zgodilo v tednu, ki prihaja. Na eni strani v Gorenjskem glasu smo poskušali zajeti za Evropsko prvenstvo v vaterpolu je vzbudilo zanimanje za ta šport. mlade najzanimivejše dogodke in teme s področja Kranja in Gorenjske. Ob katere teme smo torej zadeli v letu 2003? Ob začetku novega leta smo najprej naredili pregled za mlade pomembnih dogodkov, ki so se zgodili ob koncu leta 2002. Med temi smo se posvetili Mednarodnim študent- Vsak mesec priloga1 Organon-ov ZADETEK Ne prezrite... ^ j Gorenjskem Glasu Hiša Danes zvečer se bo ob 23.00 šotor pred Merkurjem na Primskovem prelevil v hišo, kjer bo doma house glasba z DJ-ji in spremljevalnim animacijskim programom. Vstop je prost. Ne zamudite priložnosti za zadnji house party v letu 2003! Silvestrovanje v Kranju Letos se bo silvestrovanje v Kranju odvijalo na Sloven- skem trgu. Zabavala nas bo skupina Bohpomagej z gosti. Ob polnoči bo nebo nad Kranjem razsvetlil veličasten ognjemet. Pet minut čez polnoč pa se bo pod šotorom pred Merkurjem na Primskovem začela prva zabava v letu 2004, kjer nas bodo zabavali Trubači Božidarja Nikoli-ča iz Srbije. Karte za prvo zabavo v letu 2004 so v predprodaji v Muziki Aligator po ceni 1.500 SIT, na dan koncerta pa bo cena vstopnice 2.000 SIT. Zgodilo se je... Božični sejem se je zaprl V soboto, 27. decembra, je svoje stojnice zaprl božični sejem v Kranju. Obisk v centru mesta se je v prazničnih dneh povečal tudi na račun sejma. Še isti dan, ko je stojnice zaprl Božični sejem, se je praznično dogajanje preselilo pod šotor pred Merkurjem na Primskovem. Koledarsko opozorilo na kulturno dediščino V počastitev 750. obletnice prve pisne omembe mesta Maribor sta Študentska zalo- žba Litera in Pokrajinski muzej Maribor izdala zanimiv koledar za prihajajoče leto, ki učinkovito opozori na del starejše kulturne dediščine. Izkupiček od prodaje koledarja bodo namenili Solidarnostnemu skladu Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Izšle tri nove knjige Pri Študentski založbi Litera so izšle tri nove knjige naslednjih avtorjev: Erike Vouk - Valovanje Žarka Petana - Moji včerajšnji sodobniki in Maje Gal Štromar - Amigildino srce. skim igram, ko je Kranj gostil 45 študentov iz 6 evropskih držav, poročali smo iz prvega gala večera Alumni kluba fakultete za organizacijske vede. Nekaj besed smo namenili tudi novemu-staremu šolskemu ministru in si zaželeli, da bi se stanje na šolskem področju z njegovo vrnitvijo na šolski stolček vsaj malo izboljšalo. Prve novice v letu 2003 so bile precej razgibane. Različni mladinski in študentski klubi so pripravljali koncerte in športna tekmovanja. Prijetno nas je presenetila novica iz Državnega zbora, da je odbor za kulturo, šolstvo, znanost in šport soglasno podprl odlok o usta- bi želeli kolege iz Slovenije obiskati vsako leto, če bi bilo to le mogoče. Po njihovih besedah smo se Slovenci izkazali kot odlični gostitelji. Poleg povsem študentskih tem smo se posvetili še temi zaposlovanja mladih. Obiskali smo namreč Malo šolo zaposlovanja v okviru projekta GetVVork. Konec marca pa je bil Zadetek naravnan v oba najpomembnejša referenduma tega leta. Aprila smo študentom FOV v Kranju sporočili, da je bil za dekana te fakultete ponovno izvoljen dr. Jože Florjančič, ki fakulteto sicer dobro vodi že vrsto let, izredno priljubljen pa je tudi med študenti. Aprila smo poročali o glasbenem natečaju Zlata deka, ugibali pa smo o tem, kdo bo postal novi rektor Univerze v Mariboru. Medtem ko so nam že pozimi peli, naj ne čakamo, smo mi vseeno počakali na maj in šele takrat z natančnimi številkami poročali o gneči na slovenskih fakultetah. Na slovenske fakultete se je v študijskem letu 2003/04 vpisalo skupaj 28.219 kandidatov, kar je v primerjavi z letom 2002/03 za 3,8 odstotka več. Popisali smo tudi enega najzanimivejših dogodkov v Kranju. Teden mladih se je začel 9. maja in trajal vse do sobote, 17. maja. Ker je bila letošnja prireditev že deveta po vrsti, je prav zato trajala devet dni. Fakulteta za organizacijske vede v Kranju se pod vodstvom dr. Jožeta Florjančiča vse bolj povezuje s sorodnimi šolami po svetu in s tem nosi ime Kranja v svet. novitvi Univerze na Primorskem. Januarja nismo pozabili niti na 21. zimsko Univerziado, ki je potekala v italijanskem Trbižu. Slovenski študentje športniki so nas zastopali petič. Konec januarja je Univerza v Ljubljani sporočila, da se učinkovitost in trajanje študija na Univerzi v Ljubljani ne izboljšujeta. Februarja smo podrobneje predstavili Časopis študentov Gorenjske Organon. Zaljubljence smo za Valentinovo povabili na koncert Gorana Karana, ki ga je Zavod Mladim organiziral v dvorani na Primskovem. Mlade smo obveščali o zanimivih priložnostih. Ena takšnih je bila tečaj za DJ-a na Bledu. Marca so Kranj in Fakulteto za organizacijske vede obiskali študenti iz pobratene Fakultete organizacionih nauka Beograda. Bili so navdušeni in Junija smo se tako kot večina pridnih študentov še najbolj posvečali razmišljanjem o počitnicah in dogajanju med njimi. Nikakor nismo mogli prezreti Evropskega prvenstva v vaterpolu, ki je Kranju prinesel prenovljen bazen, organizatorjem pa zaradi izgreda hrvaških in srbskih navijačev precej slabega ugleda. Junija smo se posvetili tudi KranFestu, ki je v poletno zaspani Kranj življenje vrnil mesec dni kasneje. Poletne mesece smo preživeli vsak po svoje. Z novim študijskim letom pa se je oktobra vrnil tudi Zadetek. Oktobra smo hiteli poročati o najvidnejših dogodkih poletja. Poročali smo z Oktobrfejsta, ki se je zgodil na Kokrci, kjer je od letos naprej super. Posvetili smo se tudi problematiki zaposlovanja mladih in predstavili projekt Študentske organizacije FOV Teden zaposljivosti, kjer so po- leg predavateljev Zavoda za zaposlovanje in drugih posameznikov sodelovala tudi najpomembnejša gorenjska podjetja. Novembra smo predstavili Četrtkanje, sklop zabavnih tematskih večerov, ki po dolgem premoru zapolnjuje vrzel v ponudbi zabave za mlade v Kranju. Posvetili smo se Gorenjskemu brucovanju in se vprašali, ali je Kranj zares tudi univerzitetno mesto. Mesec smo zaključili z mislimi na najbolj straneh Gorenjskega glasa spremljate prvo leto, je delo izziv. Upamo, da ste bralci zaradi našega dela, naših prizadevanj, bolje informirani in da ste z našim delom zadovoljni. Vsekakor pa je pred nami nov izziv, ki nam ga prinaša prestopno leto 2004. Že sedaj vemo, da bo leto, ki je pred nami v mnogih pogledih nepozabno, zgodovinsko. Zveza evropskih narodov bo razširila svoje meje. Politiki bodo v našem imenu položili temelje te zveze za pri- Pri organizaciji sklopa tematskih zabavnih večerov, imenovanih Četrtkanje, sta združila moči ŠOFOV in KŠK. vesel mesec v letu - december. Zadnji mesec v letu smo se pozanimali, kako se študenti pripravljamo na globalno vas, v kateri živimo že danes, toliko bolj pa nas bo zaznamovala v prihodnosti. Obiskali smo seminar za pripravo študentov pred odhodom na prakso v tujino, ki ga je mednarodna študentska organizacija AIESEC tudi letos organizirala v Kranjski Gori. Pogledali smo, kako zgleda delovni teden naših kolegov, ki že skoraj eno leto vodijo mladinsko oddajo Zadetek na Radiu Kranj. Zadetek lahko na valovih Radia Kranj poslušate vsako sredo ob 19.30 uri. Prevetrili smo še ponudbo Kranja in Slovenije zadnje dni v letu in pod, upamo, uspešno leto 2003 povlekli črto. Oblikovalcem Zadetka, ki ga na IZZIVI Hvala Ani, Jožici, Mariji, Jožetu enemu in drugemu, pa Dragu, Romani, Karlu in Borisu, Igorju, Ivu in še vsem ostalim na Fakulteti za organizacijske vede. Hvala Dragu, Zdenku, Jelki, Tjaši, Matevžu, Metki, Tini, Sandiju, Branku in vsem ostalim na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru. Hvala Ivanu, Mohorju, Jani, Nadi, Francu, Janezu, Tatjani, Sašu, Stanetu, Marku in še komu na Mestni občini Kranj. Seveda hvala tudi vsem kolegom svetnikom. Potem pa hvala vsem sodelavcem na Zavodu Mladinska mreža - Joži, Dani, Mateja, Srečo, Samir, Matjaž, Pero, Klavdija, Petra, Zoran, Igor, Maja, Leana, Mirko "kopirko" in vsi ostali nepre- hodnost v obliki ustave. V Sloveniji bomo imeli kar dvoje volitev. Tiste v Evropski parlament in tiste v Državni zbor. V Kranju pa se bodo pričela gradbena dela za novi študentski dom za podiplomske študente in gostujoče profesorje. Z izkušnjami, ki smo si jih nabrali v prvem letu dela, bomo še bolje nadaljevali v prihodnje. Trudili se bomo da bo Zadetek pisal rdečo nit prihodnosti. Želimo vam obilo sreče, zdravja, ljubezni, izpolnjenih upov, nepozabnih trenutkov, ter da bi čim večkrat tudi vi, naši bralci, zadeli žebljico na glavico. Upamo, da vam bomo pri tem pomagali tudi mi. Pa ne pozabite, da je prihodnost le odraz odločitev in dejanj, ki jih delamo v sedanjosti. Franci Stariha cenljivi sopotniki, ki sodelujete pri časopisu Organon in prireditvah. Hvala vsem študentom, ki pridno sooblikujejo študentsko politiko na Študentski organizaciji Fakultete za organizacijske vede Kranj - Matic, Marjana, Tamara, Nina, Zanka, Danijela, Matej, Nina in vsi drugi študentski poslanci. Hvala tudi moji Mojci, malemu Roku in Moji. Po vseh uspehih lahko slišimo, torej tudi tukaj - hvala mama in ata. Hvala tudi vsem prijateljem in mojim košarkarjem, hvala kolegom na Gorenjskem glasu, ki prenašajo mojo kolumno, a ne, Marica, Andreja in kompanija ... Hvala vsem vam, ki berete to rubriko. Brez nje vam ne bi mogel reči hvala. Torej hvala in srečno. Pa adijo, Gorenjska. Beno Fekonja o Rnžidaria Nikolica (srbij pe "'arte^jgppcJajtfO-O—- -O- ,7.-31 .decembra200 _ Parkirišče pred Merkurjem na Primskovem ~0 www.veseli-december.com. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Srečno ter uspešno novo leto! 1 1 Prešernovo Glavni trg 6, 4000 Kranj J. Glovvacki: ANTIGONA V NEW YORKU. DANES ob 19.30, za IZVEN in KONTO, rokgre: BLOK. JUTRI ob 19.00, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN. Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, www.presernovogledalisce.com. GLASOV KAŽIPOT PROSTA DELA Prireditve t> S pesmijo v novo leto Šenčur - MPZ Sveti Jurij iz Šenčurja vabi na tradicionalno budnico z naslovom S pesmijo v novo leto. Zbor bo v petek, 2. januarja, ob 17. uri pred domom krajanov v Šenčurju. Slovesnost v Gramozni jami Medvode - Združenje borcev in udeležencev NOB v občini Medvode bo danes, 30. decembra, pripravilo spominsko slovesnost v Gramozni jami v Medvodah. Slovesnost bo ob 16. uri, na njej pa se bodo ob 60-letnici spomnili ustrelitve 25 talcev. Veseli december Gorenja vas - V okviru prireditev Veseli december 2003 v Gorenji vasi bo prednovoletna prireditev za otroke danes, v torek, 30. decembra, ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, novoletni pohod na Blegoš pa bo v petek, 2. januarja, ob 8. uri izpred Marmorja na Hotavljah (ob vsakem vremenu). Bled - V okviru prireditev Veseli december 2003 na Bledu bodo danes, v torek, ob 16. uri obiskovalci okrog jđzera sklenili krog prijateljstva. Ob 20. uri se bo v Festivalni dvorani začela gledališka igra Ob letu osorej. Jutri, v sredo, se bo ob 11. uri na Blejskem gradu začel graščakov sprejem, ob 22. uri pa se bo na Promenadi začelo silvestrovanje Jezersko - Tako je bilo tudi letos, dan po Božiču, ko se je od 80 članov LD zbrala več kot polovica članstva. Pogon je bil na višini več kot 1000 m na območju Rezmanovo in Mošenko-vo. Lovilo se izključno jelenjad, kajti plan odstrela še ni povsem uresničen. Na to vplivajo tudi klimatske spremembe in ostalo, znano in neznano. Jelenjad pa je seveda dosti obremenjujoča za gozd, če ni uravnovešenosti med gozdom in divjadjo. Na najvišji kmetiji Rezmanovo je lovce tako, kot njegov oče sprejel sin, novi gospodar Franci na prostem z ognjemetom. V četrtek, 1. januarja, boste ob 14. uri na Olimpijskem trgu pred Športno dvorano lahko poskusili Novoletno bovlo, ob 15. uri bo v Športni dvorani drsalna revija, ob 19. uri pa v Festivalni dvorani 13. Novoletni gala koncert, Nastopil bo Komorni orkester Camerata Labacensis s solisti. Žive jaslice Radovljica - Pod naslovom Betlehem v Radovljici se bo v Radovljici odvijal program živih jaslic. V ponedeljek, 5. januarja, bodo ob 17.30 uri pred radovljiško cerkvijo postavljene žive jaslice. Nastopili bodo mladi igralci pod vodstvom Januše Avguštin, otroška folklorna skupina Kresničke, mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart, januarja pa tudi trije "modri" iz Radovljice. Ligojna - Kulturno-umetniško društvo Ligojna vabi na ogled živih jaslic v naravnem ambientu opuščenega peskokopa v Ligojni pri Vrhniki. Uprizoritve bodo še 2. in 4. januarja, obakrat ob 17. uri. Zbor je vedno pred gasilskim domom. Silvestrovanje upokojencev Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira silvestrovanje v društvenih prostorih. Informacije dobite v točilnici društva. Silvestrovanje invalidov Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka prireja v soboto, 10. januarja, veselo sil- - Rogelj, jih pogostil pred lovom in po lovu. Prav v času nastajajoče nove lovske zakonodaje, ki iz zakonske vplivnosti izloča lastnika, posestnika gozda in polja je še kako neprijetno, da je izvajanje lova brez sožitja. Nov lovski zakon bi moral gojiti sožitje v kraju, med lastniki, lovci, lokalno skupnostjo in državo; graditi mostove prijaznosti in spoštovanja; ne pa nova razpotja, brezna in navzkrižja. S tako ureditvijo je težko hoditi po zemlji, od katere plačuje davek lastnik; lovec pa tako postaja vse bolj tujec in vsiljivec, ne partner. ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-krani.si vestrovanje in sicer v restavraciji Krona v Škofji Loki z začetkom ob 18. uri. Silvestrovanje na Kofcah Planinski dom na Kofcah nudi bogato silvestrsko večerjo in živo glasbo. Silvestrovanje bo v vsakem vremenu, pot bo urejena. Je še nekaj prostih mest, informacije dobite pri oskrbniku Petru Vogelniku po tel. 041/236638. Božično-novoletni sejem Bled - Na Olimpijskem trgu pred Športno dvorano do 2. januarja vsak dan od 15. do 20. ure poteka Božično-novoletni sejem domače in umetnostne obrti. Silvestrovanje na drsališču Kranj - Vabljeni na drsanje na mestno drsališče na Slovenskem trgu - pred gimnazijo vsak dan od 9. do 22. ure. Jutri, v sredo, 31. decembra 2003, bo na drsališču potekalo silvestrovanje na ledu. Silvestrovanje na Jakobu Kranj - Planinski društvo Iskra Kranj vabi na silvestrovanje v njihovi koči na Jakobu. Za dodatne informacije pokličite Nika Ugrico po tel.: 041 734 049. Silvestrovanje v Gozdu Križe - Planinsko društvo Križe organizira silvestrovanje na prostem pred planinskim zavetiščem v Gozdu. Lovci Jezerskega skušajo ohranjati kar največ sožitja in spoštovanja in dostojnosti prav do lastnikov, posestnikov, pa tudi kraja kot takega. Brez dobrega in poštenega počutja je lov brez vrednot. Lov, zadnji pogon je bil "uspešen", lovsko pravičen, saj so lovci po smernicah, planu in odličnem odstrelu, da je divjad padla v " ognju" brez bolečin, uplenili dvoje košut. Po zaključku lova je bil "pozdrav lovini" in izrečen "lovski blagor uplenite-ljem". Nato pa je bilo novoletno lovsko srečanje jezerskih lovcev že v lastnem lovskem domu. Ura pravljic Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici otroci danes, v torek, ob 17. uri lahko prisluhnejo pravljici Padajo, padajo bele snežinke. Pripravila jo je Jerica Jugovic. Pohod na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira 5. novoletni pohod na Blegoš, ki bo 2. januarja 2004. Start pohoda, ki bo trajal 5 ur, bo ob 8. uri pri podjetju Marmor na Hotavljah. Po kraškem robu Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod "po kraškem robu nad Vipavsko dolino". Pohod bo v torek, 6. januarja. Zmerne hoje bo okoli 4 ure. Prijavite se pri Miji Rajgelj, tel.: 580 21 93. Suhi Dol - Črni vrh - Zgornji log Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 8. januarja, na izlet na relaciji Suhi Dol - Črni vrh - Zgornji log. Hoje bo za 4 do 5 ur in bo srednje težka. Prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva do srede, 7. januarja. Če bo vreme slabo, bo relacija lahko spremenjena. Na Kum Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v petek, 2. januarja, na pohod iz Trbovelj na Kum. Skupne hoje bo okoli 5 ur. Odhod z vlakom iz Kranja ob 6. uri. Dodatne informacije lahko dobite v večernih urah do 21. ure po tel.: 25 31 591. Pohod bo v vsakem vremenu. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v petek, 2. januarja, na pohod na Kum. Srednje zahtevne hoje bo za 5 do 6 ur. Dodatpe informacije in prijave na DU Kranj. V Dražgoše Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 10. januarja, pohod v Dražgoše. Hoje bo vsaj za 4 ure. Prijave in informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Novoletno Medjugorje Irena Lovše, ki že vrsto let predaja Marijina sporočila vsem, ki si tega želijo, bo vodila novoletno potovanje v Medjugorje, ki bo trajalo od 29. decembra do 1. januarja. Informacije in prijave Matej 070 611 005. Obvestila + Počitniška delavnica Tržič - Danes in jutri, torej v torek in sredo, v večnamenskem prostoru knjižnice dr. Toneta Pretnarja poteka novoletna počitniška delavnica za otroke. Začela se bo danes ob 10. uri. Dodatne informacije po tel.: 592 38 83. Delovni čas pošte Pošta Slovenije sporoča, da bodo 31. decembra vse pošte odprte po sobotnem delovnem času, tiste, ki ob sobotah ne poslujejo, pa od 8. do 11. ure oz. od 8. do 10. ure (manjše pošte). 1. in 2. januarja bo v Ljubljani dežurna pošta na Trgu OF 5 od 9. do 12. ure. Plačilo članarine Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica Bitnje obvešča svoje člane, da bodo članarino za leto 2004 pobirali v nedeljo, 4. januarja, in sicer v Žabnici v zadružnem domu od 9. do 12. ure, v Bitnjah pa v gasilskem domu od 14. do 17. ure. Vpisovali bodo tudi nove člane, ti morajo vedeti rojstne podatke, datum upokojitve in številko (upravičenca), ki je napisana na mesečnem obvestilu o pokojnini. KRČ NE ŽILE? _05 640 02 33 Dom na Kališču med prazniki Kranj - PD Kranj obvešča vse obiskovalce Kališča, da bo dom oskrbovan za novoletne praznike, od Silvestra 2003 do 4. januarja 2004. Da bo silvestrovanje na Kališču tudi letos nepozabno, bosta poskrbela Boris in Ida. Na novega leta dan bo obiskovalcem Kališča ponudil čaj župan Preddvora mag. Franc Ekar. Dom na Govejku Planinski dom na Govejku je odprt od 25. decembra do 4. januarja. Osvetljen slap Peričnik Mojstrana - TD Dovje Mojstrana v času božično-novoletnih praznikov vabi na ogled osvetljenega slapa Peričnik, ki bo osvetljen od 25. decembra do 6. januarja med 17. in 19. uro. 2. in 3. januarja bo ob 18. uri nastopila tudi vokalna skupina Triglavski zvonovi. Zanimiva darila Dovje - V trgovinici Pr" Katr' na Dovjem lahko kupite zanimiva darila v raznih kombinacijah izdelkov s podeželja. Odprto je vsak petek od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Več informacij po telefonu 041/442-994. Svetovanje potrošnikom Kranj - Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, Kranj, obvešča, da brezplačno daje nasvete in svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pravic, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure, ko je telefonsko dosegljiv njihov pravnik. Tel.: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-mail: info@potrosnik-zdruzen-jegor.si. Slike Edija Severja Škofja Loka - V Mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka je do 31. januarja na ogled razstava slik slikarja Edija Severja. Omarične jaslice Tržič - V Kurnikovi hiši si lahko ogledate Omarične jaslice, ki so stare 300 let, iz cerkve sv. Katarine iz Loma nad Tržičem in so popolnoma ljudski izdelek. Jaslice v Jalnovi hiši Rodine - V Jalnovi rojstni hiši so te dni že sedmič na ogled postavili razstavo jaslic. Ogledate si jo lahko do 10. januarja. Predstave Gosenica dobi krila Kranj - V Kinu Storžič si v soboto, 3. januarja, otroci, ki so stari vsaj tri leta, lahko ogledajo lutkovno predstavo z naslovom Gosenica dobi krila. Zgodba o Francetu Kranj - Gorenjski muzej vabi na ogled lutkovne predstave za odrasle z naslovom Zgodba o Francetu. Predstava se bo v izvedbi Lutkovnega gledališča Nebo začela danes, v torek, 30. decembra, ob 18. uri v zgornji veži Mestne hiše v Kranju. Oblast gre v slast Kranjska Gora - Danes, v torek, bo ob 19.30 uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori komedija Branislava Nušiča: Oblast gre v slast, ki jo bo uprizorilo Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba pri Domžalah. Režija Mihael Star-bek. Na ledu tudi smučarki Jesenice - Lepo število gledalcev je minuli petek na jeseniški ledeni ploskvi spremljalo zanimivo hokejsko tekmo. V računalniški družbi Izid so se letos že drugič odločili organizirati hokejsko prireditev v dobrodelne namene. Na ledu sta merili moči ekipi hokejistk Acronija in družbe Izid, ki je bila okrepljena z nekaterimi zvenečimi imeni slovenskega športa. Prvič sta na jeseniškem ledu v vlogi hokejistk nastopili smučarki Špela Pretnar in Alenka Dovžan. V vratih je bil legendarni jeseniški hokejski vratar Rudi Knez. Na prvi podobni prireditvi spomladi je po 30-tih letih prvič spet nataknil drsalke. Trenerska čast ekipe je pripadla smučarki Nataši Bokal, po svojih močeh pa sta se na ledu trudila še veslač Jani Kle-menčič in padalec Gorazd Lah. Proti tako močni, predvsem moški ekipi so igralke Acronija dosegle minimalni poraz s 3 : 4 in požele velik aplavz. Izkupiček od tekme in sponzorskih sredstev 260.000 tolarjev je družba Izid namenila Pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice in Zavodu Matevža Langusa v Radovljici. Janko Rabič Zadnji lov na Štefanovo Lovska družina Jezersko že več kot dve desetletji prireja zadnji lov, pogon na "Štefanovo". Študentje obdarili mlade družine Radovljica - Klub radovljiških študentov je ob decembrskih praznikih obdaril mlade študentske družine, ki so za enega otroka prejele 50.000 tolarjev. Ob letošnji akciji, postala je že tradicionalna, so obdarili petnajst družin in zanje prispevali 750.000 tolarjev. Denar so poleg omenjenega kluba prispevali tudi sponzorji. V dneh pred božičem so radovljiški študentje končali tudi akcijo Študent za otroka, s katero so zbirali igrače in knjige za otroke ter.jih podarili učencem radovljiške Osnovne šole Antona Tomaža Linharta. V Občini Radovljica pa so se odločili, da bodo namesto z enkratnimi denarnimi pomočmi študentom pomagali z rednim mesečnim štipendiranjem. Po besedah radovljiškega župana Janka S. Stuška so se odločili, da bodo štipendije namenili nadarjenim študentom z nizkim bruto dohodkom na družinskega člana. Komisija za štipendiranje je za študijsko leto 2003/2004 podelila sedem štipendij, ki v občinskem proračunu, svetniki so ga sprejeli na zadnji decembrski seji, predstavljajo 26 odstotkov denarja, namenjenega taki porabi, za enkratne denarne pomoči pri izobraževanju so s spomladanskim in jesenskim razpisom razdelili 63,5 odstotka sredstev, za sofinanciranje izobraževanja ter znanstvene in raziskovalne dejavnosti pa dobrih 10 odstotkov sredstev. R.Š. V 94. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče,.tast, ded in praded JANEZ HARTMAN iz Hafnerjevega naselja 89, Škofja Loka Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 31. decembra 2003, ob 15. uri na pokopališču Lipica, Škofja Loka. Pogrebna maša bo ob 14. uri v cerkvi na Suhi. Žara bo na dan pogreba v mrliški vežici v Lipici. Žalujoči: žena Marija, sin Avgust i ženo Vero, hči Tinka z možem Andrejem, vnuki in pravnuki, Škofja Loka, 29. decembra 2003 Petdeset let razumevanja Spoznala sta se v prvih povojnih letih na drugem koncu Slovenije, v Beltincih, na kmetijskem posestvu, kjer sta oba delala. Gorenjka in Prekmurec, Anica in Franci Guba, v razumevanju skupno pot hodita že pol stoletja. MOTORNA KOLESA Blejska Dobrava - Med 20. in 22. decembrom 1953 sta se zaobljubila drug drugemu najprej na matičnem uradu na Jesenicah in potem še v beltinški cerkvi. Mesec dni prej (22. novembra) sta letos okroglo obletnico ponovno potrdila v Kosovi graščini. "Bilo je lepo, otroci so vse organizirali," pravita in pohvalita družini obeh hčerk, Majde in Zdenke, z zetoma in vnuki Damjanom, Urošem ter Tanjo in Robertom, ki sta jima bila za priči. Ko so se pod večer zbrali v gostilni Osvald na Selu pri Žirovnici, jih je bilo skupaj s prijatelji kar okoli 40 svatov. Spominjata se, da je bilo pred petdesetimi leti na Jesenicah decembra kar precej snega in sta se tedaj 21-letna Anica in 30-letni Franci k civilni poroki peljala z edinim avtomobilom, ki so ga premogli na Blejski Dobravi. Skupni "da" je sledil nekajletnemu popotovanju med Blejsko Dobravo in Beltinci. Franci je hodil na smučarske tekme s prijatelji in vedno naredil ovinek mimo Aničinega doma. Anica in Franci Guba z županom Borisom Bregantom ob ponovni potrditvi poročne zaobljube. Anica je bila po vrnitvi z enoletne prakse v Prckmurju najprej zaposlena kot referentka za terensko delo na kmetijski ekonomiji, ki je spadala pod železarno, nato v hotelu Prisank, sledilo je nekaj sezonskih let v Avstriji, upokojitev pa je dočakala v Iskri na Blejski Dobravi. Ko seje Franci ob poroki preselil na Jesenice, je najprej delal v Gradisu, kasneje pa do upokojitve v železarni. Še vedno sta zelo aktivna (v mlajših letih je bil Franci zelo vnet športnik -skoki v višino, tek na 100 metrov, nogomet, kegljanje, balinanje), poleti obdelujeta vrt, gresta na dopust v toplice, zelo veliko pa tudi pešačita: v Vintgar, do Žirovnice in nazaj, na Hom, letos sta se povzpela na Mangart. "Egoist ne smeš biti," pravi Anica o sreči v dvoje, Franci pa: "Ljubezen mora biti, če imaš to, potem imaš vse." M.K., foto: Marjan Zupan Nova parkirišča Kranjskogorska občina je že pred leti sprejela študijo o prometni urejenosti kraja. Kranjska Gora - V tej študiji so predvideli tudi več parkirišč v samem centru Kranjske Gore, kajti posebno v zimski sezoni je prometna gneča nepopisna, saj smučarji parkirajo povsod, na vseh prostih površinah. Hotelirji zapirajo svoja parkirišča pred enodnevnimi gosti, saj jih hranijo za svoje stalne MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure in za objavo v torek, v ponedeljek do 8. urel DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ore. APARTMA -PRIKOLICE TERME ČATEŽ počitniško hišico ugodno ODDAJAMO. Prosto po 4 1.2004 - 35000 SIT za 7 dni. tt 040/846-244 ,5991 APARATI STROJI VOZNIKI POZOR! Prodam NAPRAVO, ki zmanjša porabo goriva do 277» in zmanjša emisijo škodljivih izpušnih plinov do 60%. W 040/645 805 ,4939 Prodam novo infra PEČ 3000 SIT avtomatske varovalke 3x10 A počasne za 800 SIT. tt 041/27 15 15 15906 Prodam TRAKTOR ZETOR 25-11 z viličarjem z bočnim pomikom in elektromotor 20 KW tt 041/710 736 15939 Prodam MOLZNI STROJ Virovitica in lito železne RADIATORJE, cena po dogovoru, tt 574 38 87_15945 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika in plinsko bombo za 15.000 SIT). tt 031/507-753 _|5948 PLINSKI ŠTEDILNIK 4 + 2, lepo ohranjen, prodam. tt 040/732 579, 232 59 17 15951 MEŠALEC za beton in PRALNI STROJ za-pakrian poceni prodam. tt 040/707 149 15953 Prodam PLETILNI STROJ kvalitetno volno in ženske kape. « 5315 204 15992 goste. Občina je naprej uredila parkirne prostore za Zdravstvenim domom, v začetku decembra pa je skupaj z žičničarji uredila še parkirišče pod enose-dežnico Vitranc, na trasi nekdanje železniške proge. Parkirišče, ki bo zelo dobrodošlo, je dolgo 250 metrov in sprejme 260 vozil. Občina se dogovarja tudi s Petrolom, da bi uredili GARAŽE BLED: Alpska, prodamo garažo, I., 1983. Cena: 1.700.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVLJICA: Gorenjska c, oddamo garažo, starost 20 let. Cena: 10.000,00 sit/mesec. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 GR. MATERIAL Prodam in dostavim REZAN LES, OPAŽ, BRUNE. tt 070/451 677, 041/451 677 1583? Prodam suh jesenov LES dim. 35 mm. tt 051/204-264 15950 Prodam strešna OKNA 3 kose, različnih dimenzij. Tt 041/382 807_159/9 Prodam suhe hrastove plohe. IT 25 23 304 15984 HIŠE PRODAMO LAHOVĆE v začetku leta 04 prodamo stanovanjsko hišo 150m2/500m2, start gradnje predviden začetkom leta ter dokončanje do septembra 04 Tt 201- 2523 15597 ŽELEZNIKI Zali loga stanovanjsko HIŠO, III. gr. faza, parcela 520 m2, prodam. TT 041/271-583 15904 PREDMOST POLJANE prodam visoko-priltično hišo z vrtom 495 m2, prodam. Tt 51 85 177 15920 zemljišče med nekdanjo bencinsko črpalko in stavbo policije. Tako bi bilo v samem središču dovolj parkirnih mest. Zanimivo je tudi, da občina ne razmišlja o pobiranju parkirnine in je torej ena redkih turističnih občin, kjer je parkiranje še vedno zastonj. Za red na parkiriščih pa v sezoni skrbijo občinski redarji. D.S. KOLESA Za simbolično ceno prodam več vrst KOLES, otroški BMX in navadna. Tt 040/285 748 15914 KUPIM Stare razglednice in knjige, kupim. Tt 031/49 00 16 15893 Kupim dobro ohranjen TRAKTOR s kabino do 45 KM. Tt 25 21-676 15899 Kupim traktor Univerzal Štore ali Zetor, plačilo takoj. Tt 041 /849 876 15921 Kupim nakladač zadnji hidravlični, Leon 450. 041/378-805 15937 Kupim več ha gozda in njiv na področju Kranj-Medvode-Vocie. Tt 041/641-142 15941 Kupim TRAKTOR Zetor ali Ferguson do 35 KM, cena do 150.000 SIT. Tt 25 21 167 '5943 KIPER PRIKOLICO. SADILEC in IZK0PALEC KROMPIRJA, kupim. Tt 031/537 269_15955 Kupim konjski komat 24 eolski, uzdo in "kšir". Tt 041 /867 652 15989 LOKAL NAJAMEMO Avtosalon ali lokal, primeren za prodajo vozil, skupaj z delovnimi prostori v Kranju, najamemo. Informacije: 041/352-241 NOVO, hiše Velox - bio masivne energijsko varčne, topel in varen dom, hitra in protipotresno grajena hiša na ključ, za 120 m2 je neto cena samo 16.500.000,00 SIT. Praznični popust v mesecu decembru z možnostjo pridobitve kredita. Dodatne informacije na tel. št. 01/428 93 99 ali 041 617-707 BALETA - SATLER in drugi dno., Ob dolenjski železnici 12. Ljubljana LOKAL PRODAMO RADOVLJICA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 LOKAL ODDAM ODDAM SKLADIŠČA na Lokaciji Kranj-Hrastje.tr 041/707-182 15964 NAJDENO Prodam MOTORNO KOLO Yamaha XT 600 E, I. 96. Tt 041 /869-496 15944 OBLAČILA Prodam ŽENSKE BARETE več barv m OTROŠKE KAPE, zelo ugodno. Tt 531 50 50 15949 OTR. OPREMA Prodam lepo ohranjen OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK in HOJICO PEG PEREGO. Tt 041/496-731, Mateja issia OSTALO LESTVE vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22,01/3611-078 i5ioe Ugodno prodam dobro ohranjene statve. Tt 513 32 40_ 15938 Prodam SANI kvalitetno izdelane, nove. Tt 031/547 118 15942 PRIDELKI Prodam GOZDNI MED kontrolirane kakovosti. Tt 051/351-845, 041/912-914 15902 Prodam domače ŽGANJE, ZELIŠČNE LIKERJE, polnjene v različne darilne steklenice,ki so primerne predvsem za obdarovanje ob prihajajočih praznikih. Obeen-em vam nudimo tudi SUHO SADJE in JABOLČNI KIS Tt 530 66 66 15907 Prodam DOMAČO SLIVOVKO Tt 580 21 85 15908 Prodam CVIČEK 2003. Tt 041/347-413 15912 Prodam jedilni in krmni KROMPIR. Tt 2591 355_15919 Prodam domače SUHE KLOBASE. Tt 040/697-453 15961 Prodam več vrst medu in medeno ŽGAN-, JE. Tt 041/721-625 15983 PODARIM Podarim rabljeno moško KOLO vozno. Tt 512 52 48 15947 POSESTI Strazišče - našli smo mlado črno muco z zvončkom okrog vratu. Lastnik naj pokliče na: 040/325-144 V Lahovčah prodam ZAZIDLJIVO PARCELO za stanovanjsko hišo. Tt 201-25-23 15596 DRULOVKA. prodam PARCELO za stanovanjsko hišo 550 m2. Tt 201-2523 15598 Na Pokljuki K.O. Zgornje Gorje, prodam gozdne parcele št.651/10 7481 m2, 651/11 13236 m2, 676-6312 m2 in njivo v Zasipu št. parcele 275-5578 m2, K.O.Zasip. Cena po dogovoru. Tt 5801 218 15900 Prodam PARCELI v izmeri 14000 m2 v okolici Škofje Loke, okvirna cena 9 mio SIT. tt 051/306 077 15910 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! tt 531 48 39, 070/302-014, GORFIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica 14299 POZNANSTVA POMLADNI VETER vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali za občasna srečanja, da pokličete 031/612-541 ali 041/899 442 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! 15839 POMLADNI VETER 45 letna gospa, si želi spoznati primernega moškega za resno vezo. Gospodje prosimo pokličite 090 54 24 ali 090 54 25 (186/sit/min) od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo! Pokličite tudi drugi. 15840 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ureja resne zveze za vse starostne skupine, tt 031 /505-495 15934 RAZNO PRODAM DRVA JESENOVA suha in mešana, prodam, tt 533 16 10 15892 Prodam suha bukova drva, ter nudim pluženje in odvoz snega tt 031/561-707 15911 POMIVALNO KORITO z elek. ploščami, mini plinske jeklenke, mini štedilnik 2 plošči, tt 2325 823 15913 Poceni prodam več moških in ženskih koles in bojler 8 I. tt 251 19 78 15917 GAŠPERĆEK ohranjen ali zaokras in 165 let staro SKRINJO, prodam, tt 031/542- 993 15957 STANOVANJA ŽODDAMO V najem dajemo novo 3 sobno STANOVANJE v velikosti, 81 m2 na Orehku, Zasavska c. 27 d, z opremljeno kuhinjo in kopalnico ter pripadajočo shrambo in dvojno garažo, tt 041/73 28 08, 041/774 513 15924 GARSONJERO opremljeno v centru Bleda oddam za daljši čas. tt 041/850 406 SOBO v Kranju, ogrevano opremljeno ODDAM samskemu moškemu, tt 232 50 59 15916 Dajemo v najem 4 sobno, komfortno STANOVANJE z atrijem, Planina III. tt 5955-020 15958 V okolici Kranja ODDAM SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice samski osebi. Mesečno predplačilo, tt 041/247 862 15980 flUN ATRIJ stanovanjska zadruga, z.0,0. ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92,041/329 179 PROMET l NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE vabljeni na www.sz-atrij.si ODDAM dvosobno neopremljeno STANOVANJE na Jesenicah - Koroška Bela. tt 041/500-943 15982 STANOVANJA KUPIMO Kupim manjše STANOVANJE, vikend ali hišo. tt 041/496-731 15812 V Kranju ali Šk. Loki kupim GARSONJERO, tt 040/687-519 15970 V Lescah za znano stranko kupimo enosobno stanovanje v pritličju ali 1. nadstropju ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 STAN. OPREMA NOVO KUHINJO prodam, tt 031/50 46 42 14940 STORITVE SERVIS PEN. Rogelj Matjaž,s.p., Krašno-va 13, Kranj - POPRAVILO PRALNIH, POMIVALNIH, SUŠILNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV IN BOJLERJEV! tt 041/691- 221 15594 STANOVANJA PRODAMO Začetek leta start gradnje 6 STANOVANJ, Kranj-Mohorjev klanec (40-60 m2). tt 201-2523 15599 TRŽIČ CENTER - stanovanje v pritličju, 120 m2, možna predelava dva stanovanja, ugodno, tt 031/413-062 15872 GOLNIK prodamo GARSONJERO 31,5 m2. tt 041/385 913, od 16.-17. ure isasa ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja-sed-merček, prosto le še: 91,04 m2 v podpritličju z veliko teraso (274.990 sit/m2), 46,93 in 45,85 m2 v pritličju (324.095 sit/m2), primerna tudi za počitniška stanovanja. Vsi priključki, vselitev julij 2004. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 8^. alpdom •A * 9 ■ JJJJPI a 4* a 0 in >^ NEPREMIČNINSKO 's •i s? POSLOVANJE si Tel.: Fax. A —* rs O RADOVLJICA: Prešernova ulica, nov stanovanjsko-poslovni objekt, od 61 do 138 m2, prostih še nekaj enot, vsi priključki, vseljivo novembra 2004, cena v decembru 352.335 sit/m2 ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1ss v 2. nadstropju/mansarda, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZG. GORJE: 55,85 m2, večje 1 ss 2. nadstropju, I, 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1 nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, nadstandardno opremljeno, prodamo zahtevnemu kupcu. Cena stanovanja: 24.700.000,00 sit, nadstrešnica: 500.000,00 sit, oprema po dogovoru. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16_ RADOVLJICA, 1SS/I.-42 m2 z bivalno kuhinjo, izredno ohranjeno, prodamo v Radovljici, center, vseljivo takoj. Cena 14,9 mio. SIT oz. po dogovoru. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, ŠIFTAR Jure, s.p., 04-531 44 24, 041-738 454, 041-703 839. VARSTVO Iščem varstvo za eno leto staro deklico na relaciji Sv. Duh - Strazišče. tt 041 /863-886 VOZILA DELI Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko! Takojšnje palčilo, prepis, odvoz tt 031/770-833 isae? GOLF DIESEL, I. 86, cel ali po delih, GOLF bencin I, 88, cel ali po delih, FIAT UNO I. 92, cel ali po delih, prodam, tt 040/607 502 ,5895 VOZILO KUPIM Karambolirano vozilo kupim, tt 040/607- 5Q2 ,5896 VOZILA Prodam FIAT BRAVA 1.4 SX, metalne barve, garažiran, I. 96, cena 750.000 SIT. tt 040/391-554__iseag CLIO 1.4 RT, I. 93, celo leto registriran, metalne barve, dodatna oprema, prodam. tt 031/563 015_H589, MB 200 karavan, I. 90 za 980.000 in BMW 318 15 coupe I. 92 za 1080.000 SIT. tt 041/719-077 ,59,5 Bratov Praprotnik 10. 4202 Naklo --lel./Fax:04/2b/(J0b2 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV - LANCIA Y 10.1.93, dobro ohranjen, kovinsko sive barve, reg. celo leto. tt 2332 761 Prodam CLIO 1.2 I, 99, dodatna oprema, cena po dogovoru, tt 041 /432-449 15922 ŠKODA FAVORIT GLX, I. 93, zelo ohranjena, ugodno, tt 041/773 772 15925 LADA NIVA 1.7 i, I. 96, 40.000 km, odlično ohranjen, ugodno, tt 041/773 772 OPELASTRA 1.61. 97, karavan, vsa oprema, zelo ohranjen,ugodno, tt 041/350- 166 15928 RENAULT CLIO 1.4 RT, I. 95, SV, CZ, 5 v, metalik barve, prodam, tt 031/490-012 FIAT UNO, I. 93, 1.0 ie, ugodno prodam, tt 040/670-855 15932 HONDA CMC SEDAN, 1.87, odlično ohranjen, prevoženih 160.000 km, prodam. Cena po dogovoru, tt 204 28 64 Prodam OPEL KADETT, I. 91, reg. 26.8.2004, plave barve, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tt 070/967 908 15954 GOLF GL III 1.6, I. 94, kov. sive barve, prvi lastnik. 800.000 SIT tt 031/614-258 FIAT UNO FIRE, I, 92, reg. 6/04, svetlo moder, 117.000 km,, radio, CZ, 150.000 SIT. tt 031/387-290 15978 Prodam FORD ESCORT 1.8 diesel, I. 91 in ASCONA 1.6 I. 85, reg. na novo. tt 051/229 081 15987 IZOBRAŽEVANJE TEČAJ za VODITELJA ČOLNA v Kranju, 6. januarja 2004. Informacije po telefonu 031/320-532 NROfcF ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem p^pjpjpjl in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO na Golniku 2S ♦ 2 kabineta, 2. nad., izmere 75,40, starost 39 let; 17,3 mio; Kranj, Planina II, enosobnq, I. nad., delno opremljeno, izmere 52,8 m2, staro 20 let, obnovljeno leta 1999. 15.5 mio SIT; Strazišče pri Kranju v 75 let stari hiši, obnovljeno manjše 2S. pritličje, izmere 45,2 m2, 12,9 mio; Kranj, Planina I, manjše 2S, VI. nadstr, izmere 50,7 m2; starost 25 let; cena 14,5 mio; Kranj, Planina I. 3S; VII nadstr: izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 25 mio. HIŠE - PRODAMO Kranj. Zg Bitnje, visokopntlična; tlorisa 80 m2; parcela 589 m2; starost 14let; cena 56 mio; Šenčur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54 ,5 mio. SIT; bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT; Brezje nad Tržičem - vas Leše - starejša kmečka, na parceli 80 m2, staro 50 let, 7 mio SIT; bližina Preddvora, visokopritlična. tlorisa 13x9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; Drulovka pri Kranju, vrstna atrijska, tlorisa 17x6 m2, na parceli 182 m2, staro 13 let, 38 mio SIT. bližina Podnarta, polovica starejše hiše - 65 m2 stan površine ter pomožni prostori in vrt v izmeri 390 m2, staro 66 let. 13 mio SIT Kokrica pri Kranju, visokopritlična, IV. gradb. faza. na parceli 541 m2, staro 2 leti, 41,3 mio SIT. HIŠE - ODDAMO V NAJEM: Šenčur, enonadstropna, stara 25 let, velikosti 6 x 10 m, ki obsega v 1. nadstropju štirisobno stanovanje s kabinetom v izmeri 160 m2, v pritličju delavnico za mirno obrt (možnost oddaje ločeno) v izmeri 150 m2, višina delavnice je 3,10 m, mesečna najemnina 195.000,00 SIT; bližina Podvina, pritlična, stara cca 50 let. v celoti opremljena, na parceli 1400 m2, najemni na 95 000,00 SIT. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO • Kranjska gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT; • Križe pri Tržiču, pritličje (primeren za trgovino), izmere 64 m2, parkirišče, star 53 let, 11 mio SIT; Kranj, Planina I, prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno; POSLOVNI OBJEKT ■ PRODAMO: • Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2: enon-adstropni objekt. leto izgradnje 1980. mansarda izdelana v letu 1995, 116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SIT; • Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962,120 mio SIT POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM • Čirce pn Kraniu, pisarniški prostori, izmere 80 m2 stare 22 let. 112 000 SIT mesečno in skladišče 50 m2, cena 35.000,00 SIT/ mesečno; • Kranju. Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116 500 SIT mesečno; PARCELA • v bližini Kranja, na lepi lokaciji - parceli, velikosti 596 m2 in 712 m2; cena 23.700,00 SIT/m2 VIKEND PARCELA • Kranj, Pševo pod Joštom, izmere 1166 cena 5,5 mio. m 2 PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANINI - podrobne informacije o še prostih stanovanjih na tel. 041 647 433 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH ZAPOSLIM Možnost dodatnega mesečnega zaslužka, tt 041/43 43 83 ali 041/784 151, Posredništvo Edita VVolf.s.p , Kvedrova c 5, Koper Redno zaposlimo ZASTOPNIKE in VODJO SKUPINE za direktno prodajo tehničnih artiklov medicinske narave. tt 031/634 584, 041/793 367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 15532 V urejeno delovno okolje gostinskega lokala sprejmemo SODELAVCA ali SODELAVKO. Tt 031/322-499, Bistro Žafranika, J. Platiše 17, Kranj tse-to V Škofji Loki oddamo v najem opremljeno tapetniško delavnico. Informacije po tel. 041-703-714. Iščemo osebo za razvoz pice ob vikendih iz okolice Cerkelj. Tt 041/692-821, IN-TERTREND, Hotemaže 50, Preddvor 15794 Iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru ob vikendih. Tt 031/764-399, Jakelj in ostali dno., Benedikova 1. Kranj 15858 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031 /203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. Delo v živilski trgovini pri Kajbetu v Zmincu nudimo delavki. Tt 041/721-835, Mant-CO.d.o.o., Ob potoku 19. Žiri 15897 ZAPOSLITEV IŠČE ONE MAN BAND ali duo išče zaposlitev za igranje na ohcetih, obletnicah in zabavah,zelo ugodno. Tt 25 21 498, 031/595 163 15930 Narodno zabavni duo ali trio išče delo na porokah, obletnicah. Tt 533 10 15 15985 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. Tt 041 /724-144 15790 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni. Tt 25 22 689 15377 Prodam BIKCA simentalca starega 14 dni. Tt 2312-295 i589o Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni Tt 51-41-254 15901 Prodam TELIČKA simentalca, težkega 120 kg. Tt 041/456 052 15905 Prodam ZLATE PRINAŠALCE, mladiče z rodovnikom. II 031/31 22 90 15923 Prodam domače PRAŠIČE ali samo polovice, tt 041/905-557 15935 Prodamo dve TELIČKI simentalki, stari pet tednov tt 031/491-956 15936 ORJAŠKE LISCE in velike srebrece črne za pleme, prodam, tt 5891-236 od 9-10. ure Prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni. tt 041/503 623 15945 ZLATE PRINAŠALCE mladiče z rodovnikom, domače vzreje, ugodno prodam, tt 041/378-963, 25 31 013 15952 Prodam teden dni stara BIKCA simental-ca. tt 040/75 62 61_15956 Prodam čb BIKCA star en teden, tt 041/855-107_15959 Prodam 10 dni starega čb BIKCA, tt 031/828-955 15960 Prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni tt 25 51 401 15963 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni. tt 031/710-605, 25 22 163 15965 Prodam teden dni starega čb BIKCA. Gorice 19, 25 61 569_15966 Prodam BIKCA simentalca, star 10 dni. tt 25 22 816 15971 Prodam TELICO simentalko tik pred telitvi-jo. tt 5720-102 15972 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. tt 041/515-867 15973 Prodam PRAŠIČA okrog 130 kg težkega. Zg Brnik 99 15974 Ugodno prodam 140 kg PRAŠIČA. Stu-denčice 9, Lesce, tt 53 16 140 15975 Prodam čb BIKCA in TELIČKO simentalko 10 dni stara, tt 25 22 628_15975 Prodam čb TELIČKI stari 6 mesecev, tt 031/745 612 15977 Prodam več telet, telice po izbiri, pšenico in ječmen. Sp. Bitnje 21, 23 11 964 15981 Prodam OVCE za zakol, tt 031/312-323 Prodam 180 kg težkega BIKCA simental-ca. tt 53 14 937_15988 Prodam mlado KOZO za zakol tt 512-70 71 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni tt 533 80 54_15903 BIKCA do 350 kg in PAJKA SIP kupim, tt 031/604-918 15967 ZAHVALA Prazen je dom in prazno dvorišče naše oko zaman te išče, srce je omagalo dih je zastal, a spomin na tebe ati bo vedno ostal. Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi našega dragega STANETA KOROŠCA 1955 - 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej sosedom. Trgovskemu podjetju Elita Kranj, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje ter sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete pesmi in trobentaču, pogrebnemu servisu Navček ter vsem tudi neimenovanim, iskrena hvala. Ati, vedno boš z nami! Žalujoči: žena Nada, sin Marko, hčerki Mateja in Nataša ter vsi ostali sorodniki Britof, Hiteno na Blokah, Ljubljana, 13. decembra 2003 ZAHVALA V 87. letu je za vedno zaspala naša draga sestra in teta TEREZIJA BERČIČ iz Škofje Loke, Podlubnik 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagali, za pokojno Terezijo darovali sveče, cvetje in maše ter jo s spoštljivostjo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Demšarjevi za skrb v času njene bolezni. Zahvala tudi g. župniku Alojziju Snoju za lep pogrebni obred s sveto mašo, pogrebni službi in pevcem za lepo zapete pesmi v cerkvi in ob grobu. Hvala vsem! NJENI NAJBLIZNJI V SLOVO V 47. letu nas je zapustil naš prijatelj in sodelavec BOŠKO ROLC iz Radovljice Žara bo danes, v torek, 30. decembra 2003, od 9.00 ure dalje v poslovilni vežici na radovljiškem pokopališču. Pogreb bo istega dne ob 14.00 uri. Župan in sodelavci občinske uprave Občine Radovljica ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage TEREZIJE RAMOVŠ roj. Cof se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Skoficu, dr. Veternikovi in dr. Bajtu ter ostalemu medicinskemu osebju Bolnišnice Golnik in Onkološkega inštituta. Zahvala gre tudi pevcem in trobentačem za lepo opravljen pogrebni obred ter Pogrebni službi Kranj. VSI NJENI Kranj, december 2003 ZAHVALA Je čas, ki da, in čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (neznan avtor) V 73. letu nas je zapustila naša draga MILKA KVAS Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času bolezni stali ob strani in jo bodrili. VSI NJENI Labore pri Kranju, Šenčur, Velenje, december 2003 ZAHVALA Kogar imaš rad nikoli ne umre • le daleč je... V 91. letuje tiho odšla naša draga sestra, teta in svakinja TINKA KRELJ roj. Zakotnik Ob slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in maše v njen spomin. Zahvala tudi osebju Zdravstvenega doma Škofja Loka in njenemu osebnemu zdravniku dr. Debeljaku, osebju Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka, podjetju Odeja, g. kaplanu Igorju Stepanu za pogrebni obred, organizaciji ZB Škofja Loka in g. Gostinčarju za poslovilni govor. Lepa hvala tudi pevcem okteta Klas, trobentaču in pogrebni službi Akris. Vsem, ki ste jo imeli radi in ste se od nje poslovili, iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN V naših srcih še živita, zato nas pot vedno vodi tja, kjer v tišini spita. Lučka vedno vama gori, a nihče ne ve, kako boli, ker vaju več med nami ni. Odšla sta tja, kjer ni solza, ni trpljenja ne gorja. V naših srcih ostala je bolečina in tiha solz.a večnega spomina. Mineva žalostno leto, odkar sta nas v prometni nesreči tragično zapustila draga VALENTINA ŠORLI in ALEŠ PINTAR Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo, svečkami.... ŽALUJOČI VSI NJUNI Bohinjska Bistrica, december 2003 ©dimnikcirstvo dovrtel d.o.o. Koroška cesta 45, Kranj Tel: 04 / 239 03 00, Fax: 04 / 238 03 01 e-naslov: dimnikarstvo@siol.net Dimnikarska služba, kot obvezna gospodarska javna služba, izvaja na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah naslednje storitve, • prve, občasne in izredne preglede z namenom, da se pri normalni uporabi zagotavlja varno obratovanje, • čiščenje naprav in izžiganje saj ter katranskih oblog, zaradi nemotenega in varnega obratovanja naprav ter učinkovite rabe energije, • prve in občasne meritve emisij dimnih plinov v zrak z namenom, da se prekomerno ne onesnažuje okolje in da se zagotavljajo izkoristki kurjenja naprav v okviru normiranih izkoristkov proizvajalca in v skladu z zahtevami Uredbe o emisijah snovi v zrak iz kurilnih naprav in • vodi kataster objektov, naprav in uporabnikov ter opravljenih storitev, zaradi poročanja uporabnikom, lokalni skupnosti in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. reševalce smo pripravili 3 lepe nagrade: 1. nagrada: enkratno čiščenje kurilne naprave in dimnika ter enkratno meritev emisij dimnih plinov • 2. nagrada: enkratno čiščenje kurilne naprave in dimnika 3. nagrada: enkratno meritev emisij dimnih plinov Tri nagrade, kot vedno podeljuje Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah zaradi praznikov že do srede, 14. januarja 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Rešitev nagradne križanke MESARIJA A RVA J V uredništvo smo prejeli več kot dvatisoč pravilnih rešitev nagradne križanke. Pravilno geslo se glasi: ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO. Med reševalci križanke, ki so napisali pravilno geslo, smo nagradili naslednje. Prvi trije prejmejo nagrado MESARIJE AR-VAJ, in sicer: 1. nagrado - bon v vrednosti 7.000 sit prejme IVAN DEBE-VEC, Bokalova 11, 4271 Jesenice 2. nagrado - bon v vrednosti 6.000 sit prejme LIDIJA MER-ŠE, Gregorčičeva 5, 4000 Kranj 3. nagrado - bon v vrednosti 4.000 sit prejme MOJCA Ml-KLAVČIČ, Janeza Puharja 8, 4000 Kranj Tri nagrade podarja Gorenjski glas. Prejmejo jo sledeči nagrajenci: BOGOMIRA MAR-KELJ, Podbrezje 240, 4202 Naklo; FILIP SEKNE, Mlaka-rejva 32, 4208 Šenčur in MAJDA SEVER, Bleiweisova 110, 4000 Kranj. Tokrat želimo srečno, zdravo in uspešno leto 2004 vsem reševalcem nagradnih križank. I GORENJSKI GLAS ŠTEVILKA NIC IGRALEC DEL0N I HITROSTNO TEKMOVANJE Z0LTAN AMBRUS VZVIŠEN GOVORNIŠKI PROSTOR OZEK, KONIČAST MEČ SESTAVIL: F. KALAN GESLO HOMERJEV EP 21 GESLO DUŠEVNA BOLEZEN, PREGANJAVICA RUDOLF MAISTER FINSKI ARHITEKT SAARINEN AMERIŠKA LEKARNIŠKA UTEŽNA ENOTA |RAZVOJNA STOPNJA ŽUŽELK, LARVA BIVŠA |EVROPSKA DENARNA ENOTA, ECU PESNIK ZAJC TELIČEK (UUBK.) NOVI SVET IZREDNA LEPOTA, DRAŽ ANDREJ MIKLAVC POKRAJINA VGRČUI 19 27 I GORENJSKI GLAS MORJE-PLOVEC TEKOČE, PREMIČNE STOPNICE ANGLEŠKI PEVEC (CHRIS) IVAN LENDL GESLO ŽENSKA, KI POKLICNO LIKA MATEMA-TIĆARKA 12 ČOK ZA SEKANJE DRV JVIKONTOVA ŽENA KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK 22 RIŽEVO ŽGANJE POSODA ZA OSLO PRI KOŠNJI 20 NEIMENOVANA OSEBA POKR. V VIETNAMU : Ptt' » EVROPSKA PLOVNA REKA RAŽENJ PESNICA MUSER 30 VDOLBINA KI JO NARE Dl VODA LUKAV IZRAELU NAŠ IGRALEC (RAC) JUDOV SIN NAŠ ZGODOVINAR (NACE) NADA ŽGUR 14 18 AMERICAN AIRLINES (KRATICA) ILOVICA 26 PRVI MESEC V LETU 31 45 23 NIKO ROBAVS STRAH Z DRHTENJEM OTOK OB ZAHODNI OBALI ŠKOTSKE EVIN SPREMLJEVALEC 17 REKA Z ZNAMENITIMI SLAPOVI V ZDA GORENJSKI GLAS KRMILO (KNJIŽNO) KRAJ V DALMACIJI LASTNOST MIRNEGA VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA MOKROTA, MOČVIRJE GESLO KROTITELJ ŽIVALI SIJ TANJA RIBIČ ZADETEK PRI NOGOMETU REKAVKA-ZAHSTANU VANEK OMAN 13 FOTOGRAFIJA OTROŠKI IGRI NAMENJEN PROSTOR RIMSKA BOGINJA ŽETVE AONEC, BEOTIJEC 29 AFORIZEM IME PISATELJICE MUCK 10 KOVINSKO POKRIVALO, ŠLEM RAVNINA 15 24 KRAJ PRI LJUBLJANI JELKA JAMICA, VDOLBINA KMEČKI PUNTAR GREGORIČ SLADKA ŽGANA PIJAČA BLIŽNJI SORODNIK VREDNOSTNI PAPIR 2004 20 21 28 VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI 10 22 29 LOVSKI PES ZA LOV NA SRNE 28 32 MEDIJSKA VODITELJICA LEKŠE NAOČNIKI 16 23 30 25 24 ESKALADA OSELNIK, PARANOJA RAPIR, ŠUMI TROPSKO DREVO, TIK 25 26 ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče MATILDE BREGAR roj. Žurga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Gorenjskega tiska in kranjski godbi za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Zahvala podjetjema Komunala in Aura Kranj, prav tako kranjskemu dekanu g. Zidarju za lep pogrebni obred, pevcem iz Predoselj in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma Petra Uzarja Tržič. Hčerka Nada in sin Jože z družinama, ostalo sorodstvo Kranj, 18. decembra 2003 ZAHVALA Prezgodaj odše.1 si V svet tišine, zajokala srca naša so od bolečine, za tabo ostale so sledi življenja, pridnih rok, spomini, hrepenenja. V 40. letu starosti nas je zapustil dragi sin, brat, stric in nečak BOJAN JOSIPOV Žalujoči: iz Zg. Hitenj 235 Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za besede tolažbe in izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala dobrim sosedom in sorodnikom za vso pomoč v težkih dneh, sodelavcem St.Trend, d.o.o., mnogim prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala Zvezi paraplegikov in motoristom. Zahvala pevcem za čudovito petje in trobentaču, zahvala gospodu župniku za lepoopravljen pogrebni obred in pogrebni službi Navček. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. mama Terezija, sestri Zdenka in Vinka, nečaka Bojan in Tanja ter Magda ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, teta in tašča NEŽA MARKUN Zg. Vevarjeva mama Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala sosedi Ivici za pozornost in pomoč. Hvala tudi zdravnikom in osebju bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se g. župniku Alojzu Zupanu in patru Tadeju Ingliču ter pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sin Andrej, hčerke Nežka, Anica in Jožica z družinami Gorice, Kranj, Mlaka, 15. decembra 2003 ZAHVALA "A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan; težko je bilo se ločiti, a vse solz.e, ves jok zaman. " Simon Gregorčič Ob izgubi naše drage in nepozabne žene, mami, babice, tašče in sestre HERME KRAJNC se, iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v zadnjih trenutkih stali ob strani, še posebej vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodoma župnikoma iz Primoskovega in Predoselj za lepo opravljen pogrebni obred in spremne besede. Govornikoma iskrena hvala za lepe poslovilne besede in pevcem za lepo zapete žalostinke in spremljavo maše v cerkvi. VSI NJENI ZAHVALA V 77. letu si brez slovesa odšel od nas, dragi ANTE MIHALJEVIČ Ob težki in nenadni izgubi našega dragega Anteja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste v njegov spomin izrazili lepe misli, kakršnih je bil poln naš Ante. Hvala lepa prijateljem, sosedom, posebno gospe Tomčevi, KO ZB NOV Stara Loka - Podlubnik, posebej govorniku tov. Petru Valentinčiču. Hvala pogrebni službi Akris in vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoča žena Marija in njeni najbližji Škofja Loka, 29. decembra 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta VILJEMA PERKA st. iz Tržiča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, dr. Tatjani Šmid - Pehare in dr, Bojani Kališnik - Sušnik za zdravniško pomoč ter osebju Doma Petra Uzarja Tržič za dolgoletno skrb in nego. Zahvaljujem se tudi g. Šarabonu in g. Pangeršiču za zapete in zaigrane žalostinke ter g. Janku Lončarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sin Marijan z družino Tržič, 24. decembra 2003 ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila naša draga mama AMALIJA RANT Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravnikom ter sestram ZD Železniki ter Bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se g. župniku Dularju ter pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI V žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je v 90. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama MARIJA RUTAR roj. Črv, iz Bleivveisove ceste 58 Od nje smo se v družinskem krogu poslovili 24. decembra 2003 na kranjskem pokopališču. Vsa zahvala osebju Doma starejših občanov Preddvor za humano pomoč, skrb in nego. VSI NJENI ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ALOJZIJA FISTER rojena Jeglič Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke, ki smo jih namenili za obnovo župnijske cerkve v Podbrezjah. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku iz Podbrezij za duhovno spremstvo na njeni zadnji poti in negovalkam iz Doma upokojencev v Kranju. VSI NJENI V SPOMIN 31. decembra 2003 minevajo tri žalostna leta, odkar nas je zapustila naša draga mami JANINA JEREB Vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke, iskrena hvala. Sin Janez, hčerki Marija in Sonja z družinami ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA *• od 3 "C od 1 "C do 6 "C do 4 "C ČETRTEK od -3 "C do 1 °C Danes, v torek, bo oblačno. Padavine se bodo še nekoliko okrepile. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 800 in 1100 m. Razmeroma toplo bo. Jutri, v sredo, bo oblačno, padavine bodo oslabele. Meja sneženja se bo spustila do nižin." V četrtek bo pretežno oblačno, vendar suho vreme. Nekoliko se bo ohladilo. Voščilo bolnim otrokom V dneh pred božičem je bilo praznično tudi v Bolnišnici Jesenice. Nekaj vedrega razpoloženja sta bolnim otrokom na pediatrični oddelek v torek, 23. decembra, na večer prinesla jeseniški župan Boris Bregant in Božiček. Jesenice - Medtem ko so otroci zaposlenih v avli pritličja pripravljali božični koncert (letos devetič zapored) za bolnike in osebje bolnišnice, je župan Boris Bregant v spremstvu direktorja Igorja Horvata, glavne sestre Zdenke Kramar in predstojnice oddelka Milene Vrečko Tolar, dr. med., stopil na pediatrični oddelek. 27 otrokom, od najmlajših, starih nekaj tednov, do srednješolk, ki so se ta dan zdravili v jeseniški bolnišnici, je zaželel čimprejšnje ozdravitve in vse dobro v prihodnjem letu ter jim poklonil majhna darila. V Bolnišnici Jesenice se sicer letno zdravi v povprečju 1550 do 1600 otrok, prihajajo pa iz jeseniške, radovljiške, blejske, bohinjske občine, nekaj tudi iz tržiške, škofjeloške in kranjske. Povprečna ležalna doba je 3,5 Ugled Planice je na tleh Kranjska Gora - Kranjskogorski svetniki so na minuli seji obravnavali razmere v Planici in ogorčeno zavrnili dopis Smučarske zveze Slovenije, ki ga je ta poslala kranjskogorskemu županu. V njem zveza namreč zahteva, da se ustavijo dela na 120-metrski skakalnici, sicer bo Smučarska zveza v prihodnje nasprotovala "vsaki kandidaturi za mednarodne prireditve svetovnega in celinskega pokala, SP v poletih in domača tekmovanja pod Poncami". Ta bojkot Planice s strani najvišjega smučarskega organa je med svetniki tako dvignil temperaturo, da so zahtevali javno obsodbo takega pisanja in proučitev kazenske odgovornosti piscev. Menili so, da so v Ljubljani pisarili proti samemu sebi, saj iz Planice dobiva Smučarska zveza izdatna sredstva, s takim pisanjem pa so ugledu kranjskogorskega in slovenskega turizma prizadeli nepopisno materialno škodo. Žaljivo, neprimerno, nezaslišano, zrelo za kazenski pregon - so bila mnenja svetnikov. Tokrat so se Planice lotili tudi drugače. Poslušali so obrazložitve Janeza Goriška, predsednika Športnega društva Planica in Branka Dolharja, generalnega sekretarja organizacijskega komiteja, vendar so na njuna poročila imeli številne zadržke in pripombe. Trdila sta, da se iz Planice v Smučarsko zvezo odpelje veliko denarja, a kljub temu društvo kar nekaj investira: lani menda 135 tisoč evrov. Društvu naj ne bi nič ostalo, kriva pa naj bi bila politika Smučarske zveze. Svetniki so bili nasprotnega mnenja: da športno društvo s sredstvi ravna negospodarno in nepregledno, objekti propadajo, ugled Planice in Kranjske Gore pa je na najnižjem nivoju v njuni zgodovini. Noben objekt, razen Kavke, nima dovoljenja, tudi stroji in žičnica ne, nič se ne vzdržuje. Občina redno po- Se projektant posmehuje? Šenčur - Občinski svet občine Šenčur je na drugi decembrski seji sprejel proračun za leto 2004. Proračun seje v primerjavi s prvim predlogom za malenkost povečal, saj je občina v začetku decembra že prejela izračun primerne porabe in višino finančne izravnave za leto 2004, ki ju je pripravilo ministrstvo za finance. Tako po novem predvidevajo za 857 milijonov tolarjev prihodkov in za milijardo 29 milijonov odhodkov. Razliko predstavlja prenos iz letošnjega proračuna, gre pa za sredstva, ki bodo namenjena za investicijo v osnovno šolo Šenčur. Prav slednji investiciji so med razpravo o prihodnjem proračunu svetniki namenili največ pozornosti. Občinski svet se ni toliko vtikal v vrednost celotne investicije (717 milijonov tolarjev), ki jo bodo dokončali v treh letih, temveč bolj v idejno zasnovo projekta. Predlagana lega prizidka, ki bo stal 300 milijonov tolarjev, je svetnike najbolj zbodla, saj so nekateri celo dejali, daje projektant tako postavil prizidek, kot bi šlo za nagajanje in posmehovanje. "S prostorom je potrebno ravnati racionalno," je tako dejal Janko Sekne. Po načrtih bo občina v letu 2004 pridobila soglasje ministrstva za šolstvo, znanost in šport, izdelali naj bi projekte ter pridobili gradbeno dovoljenje, tako da bi jeseni že začeli z gradnjo prizidka. V letu 2005 naj bi končali z deli na prizidku, opremili naj bi učilnice prizidka, obnovili instalacije in notranjost šole, dokončali naj bi kurilnico in opremili novo kuhinjo. Leto kasneje bodo zamenjali še streho na obstoječi Šoli, stavbo toplotno izolirali, zamenjali pa naj bi še opremo v obnovljenih učilnicah in dokončali zunanjo ureditev. Simon Šubic ravnava vse obveznosti do Planice, doslej pa je dobila od športnega društva samo enkrat neko malomarno kratko poročilo. Tako preprosto ne gre več. Planica je postala prevelik zalogaj za domače športno društvo, zato so sklenili, da naj župan ustanovi projektno skupino, ki se bo profesionalno in kvalitetno lotila Planice kot organizatorke svetovnega prvenstva in Planice kot nordijskega centra. Ne nazadnje so poudarili, naj se vendarle tudi neha to večno puljenje denarja med ŠD in Smučarsko zvezo in se na državnem nivoju dogovori status Planice. Navsezadnje gre res samo za finance, koliko jih bo in za kaj bodo namenjene. Več kot razumljivo, saj je proračun planiških tekem kar 2,5 milijona evrov. Darinka Sedej LOTO Rezultati 52. kroga igre na srečo 28. decembra 2003 Izžrebane številke: 2, 6, 7, 10, 15, 34, 39 in dodatna 17 Izžrebana LOTKO številka je: 138954 V 1. krogu za sedmico . 124.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 47.000.000 SIT dni. Zaradi rota virusa in škrla-tinke med prazniki ne predvidevajo zmanjšanja števila malih bolnikov, možnost je celo, da se bo nekoliko povečalo. Letos so se srečevali s pomanjkanjem pediatrov, zato za pomembni kadrovski pridobitvi štejejo zaposlitev specializantke dr. Silvije Jakopič Moreč in pediatrinje Vesne Bartoniček Brgič. Pri opremi letos novih pridobitev ni bilo, v načrtu pa je nakup monitorja, deloma iz lastnih sredstev, deloma ob pomoči Leka. Predstojnica oddelka posebej pohvali prizadevnost sester, ki so same (tudi v prostem času) okrasile sobe in se potrudile za boljše počutje malih bolnikov. Hkrati dr. Tolarjeva opozarja na vedno več doječih mam in se zavzema, da bi zdravstvena zavarovalnica v večjem številu odobrila njihov sprejem skupaj Z bolnimi dojenčki. M. K. Vrtcu dvajset svečk Lom pod Storžičem - V nedeljo popoldne so v Lomu s prisrčno slovesnostjo počastili jubilej tamkajšnjega vrtca, ki do-muje v podružnični šoli, organizacijsko pa sodi k Vzgojno varstvenemu zavodu Tržič. Vrtec deluje 20 let, letos pa je v edinem oddelku 19 otrok, za katere skrbita vzgojiteljica Mira Če-mažar in pomočnica Ana Pehare. S tolikšnim številom otrok je vrtec napolnjen prek normativa, pravi vodja vrtca Mira Ce-mažar, vendar je v majhnem kraju pač tako, da nikomur ne odrečejo možnosti varstva. Sicer pa so bili v minulih dvajsetih letih v vrtcu v Lomu vzponi in padci: pred dvema letoma so imeli vpisanih le ducat otrok, leta 1991/92 pa kar 35 otrok, kar je bilo največ doslej. Sicer pa lomski vrtec obiskuje vsako leto okoli dvajset otrok. Za letos pravijo, da jih je kar veliko, zlasti še, ker od septembra ni več male šole. V vrtcu so otroci stari od dveh do šestih let. Mira Čemažar jih predstavlja kot ve- liko družino, v kateri so starejši otroci mlajšim vzorniki, starejši pa se prek sožitja z mlajšimi naučijo odgovornosti. Vrtec živi s krajem, sodeluje s krajevno skupnostjo, Rdečim križem, športnim društvom, gasilci ... Najtesneje pa s starši otrok, ki so se lepo izkazali tudi ob jubilejni prireditvi. Nastopili so namreč z igrico Trije snežaki, zbrali pa tudi okoli tristo dobitkov za srečelov. Izkupiček bodo namenili bodisi nakupu igrač bodisi skupnemu izletu otrok in staršev. Zadnjega so pripravili z vlakom v Most na Soči, letos pa pojdejo najbrž na Rakitno. Na prireditvi, kjer so nastopili tudi otroci, obiskovalce pa je zabaval ansambel Zarja, so razrezali tudi torto. Otrokom jo je za dvajseti rojstni dan njihovega vrtca podarila pekarna Orehck. Tako kot so navajeni ob vsakem rojstnem dnevu, so tudi tokrat družno upihnili svečke. Obiskal jih je tudi dedek Mraz z majhnim darilom za vsakega otroka. Danica Zavrl Žlebir Novoletni koncert na Bledu Za 13. novoletni gala koncert, ki bo 1. 1. 2004 ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu imamo še nekaj vstopnic, ki so namenjene naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa. Pokličite nas na telefon 04/ 201 42 00, najkasneje danes do 12. ure in poslali vam jih bomo po pošti. Vabimo vas, da prvi novoletni večer preživite na Bledu, ob zvokih klasične glasbe. Gorenjski glas Gorenjski novorojenčki Božiček je Gorenjcem med drugim prinesel tudi 30 novorojenčkov, med njimi 19 dečkov in 11 deklic. V Kranju je bilo minule dni v porodišnici zelo živahno, saj je na svet prijokalo 23 novorojenčkov. 16 mamicam so se rodili dečki-sedmim pa deklice. Najtežja je bila deklica, za katero je babica rekla, da bo šla lahko domov kar za rokico, saj je tehtala 4.700 gia~ mov. Najlažji pa je bil deček, ki je tehtal 2.640 gramov. Na Jesenicah je prvič v naročje svoje novorojenčke stisnilo 6 mamic, od tega ena kar dva, saj sta seji rodili dvojčici. Skupaj seje torej rodilo 7 novorojenčkov, med njimi 4 deklice in 3 dečki. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.850 gramov, najtežji pa deček s 3.950 grami porodne teže.