Stran 2. SLOVENEC, dne 11. oktobra 1926. Ste*. 280. nepremičnih pote* rednega obraza njenega — In potem predsednika celotne plebiscitne komisije, Colonel« (polkovnika) Capela P e c k a ni bilo mogoče razbrati ničesar. Pač pa niso obetale ničewar dobrega Živahne — Ja ogromnimi črnoobrobljenimi očali ee skrivajoče oči generalnega tajnika angleške delegacije, niistra Roland a L. E. Brycea. Ostal je še francoski delogart polkovnik grof Charles de C h n m b r u n, vsektiko veliko bolj dobričina nego diplomat. Na njegovo dobrohotnost «no si upali zanašati so takoj iz po-lietka. Pri tem« a edino pri tem je tudi v resnici ostalo. — No, da nam bo veljal ves boj avstrijske delegacije in njenega predsednika, umerjenega in gotovo spretnega diplomata fregatnega kapitana Alberta Petra-Plrkbama, o tein pač ni mogel dvomiti nlkdo, kdor ve in pozna nemško brezobzirnost, predrznost in lokavost, potem pa organizacijski talent Nemcev, ki mu jim uiti zdaleka nismo bili koe. — Organizacija je bilo plodonosno delo Nemcev, naša je pa bila agitacija s hrupnimi prireditvami, veselicami, Izleti in last non least — e pijačo. Toda s to opazko tako mimogrede — sem se oddaljil od predmeta. — Torej in mediae re*! Ali je naša vlada tedaj postavila prvovrstno delegacijo, z vsemi diplo-matičnimi sposobnostmi in z zvijačami poklicnih diplomatov, pa tudi z vso potrebno energijo oboroženo zastopstvo v plebiscitni komisiji? In — ali je dala vlada svojim zastopnikom tudi ono polno moralno zaslombo ter krepko oporo v ministrstvu za zunanje zadeve, ki je bda neobhodno potrebna -a izvršitev onega dejanja, od Katerega je bila odvisna usoda velikegu dela naroda, ki mu gre za biti ali ne biti? — Vsa čast velikemu učenjaku evropskega slovesa, univerzitetnemu profesorju in rektorju dr. Jovanu C v i j i č u, možu plemenitega in blagega značaja! Toda — da bi bil on diplomat, ni mogoče trditi njegovemu največjemu oboževate'ju. Saj ne trdim, da ni tmela tedanja vlada najboljšega namena, ko je pojavila na čelo tako važne misije, kakor je bila plebiscitna delegare ja, prvovrstnega učenjaka. Ampak na mestu bi bil preje mož veliko energije, ki bi bil o pravem času udaril s krepko pestjo ob mizo, tako da bi bilo za brnelo po ušesih gospodom, ki »o odločali o us di dela našega naroda. In kaj bi bilo, če bi bil na- delegat o pravom času obrnil — hrbet tem gosprdom, ki so nam rezali ovsen kruh pomešan s stotero drobci nam prizadetih krivic?! Dne 21. julija 1920 je bila prva seja ple-bferitne kom sije v starodavnem deželnem dvoru v Celo.cu in od tega dne nadalje smo bili tudi na jasnem, da nas angleška delegacija ne bo podpirala. V resnici, pri vseh na-daljnih sejah je sledil poraz za porazom, izmed katerih je bil sklep, da se mora »tvoriti demarkacijska črta med obema zonama A in U. naravnost katastrofalen, ker je odprl nem-š! emu at:itaeijskemu in organizacijskemu nasilju neovirano pot, vrhtega pa privedel v slovensko ozemlje cone A na tisoče neopravičenih glasovalcev. — Kar sem zapisal že 10. oktobra 1021. (»Jugoslavija«), to vzdržujem še d;:nes: Bili smo prepopustljivi in osrednja vlada prav gotovo ni storila vsega v polnem obsegu, da bi s krepko podčrtano akcijo podprla našo delegacijo v vsakem oziru. Ali je bilo pa sploh in v resnici potreb, no, rla smo ▼ takih raznn rah, dobesedno vzeto — obkoljeni od sovražnikov skoro od za mošKe ob!che površnike In modne hlače, velour za damfcke plašče, volneno modno blago za krila, obleke in kostume, vwlmvrstne poitngo. razne perilo« barhante v najlepši izbiri in najceneje kupite pri, po »olidnoeti /nani, tvrilki: r.ln S. ßoritor. UtiMtena. S». Pcrro c. 29. vseh strani, tedaj Uvedli plebiscit de konca? — Ne vem, če in koliko se je že razmotrivalo to vprašanje v Javnoetl. Ce se je, da meni nI znano, nič za tot Dobro Je, ako se govori o tem tudi v pričujočem članku. — Ne bom zagrešil kršitve uradne tajnosti, če je naia delegacija po porazu glede demarkacijske črte ln po sklepu, da ee dovoli prosta vrnitev vsem individljem in znanim tipom ne neoporečne preteklosti v glasovalno cono, — da je tedaj naša delegacija že vse pripravila, da pobere šila in kopita ter obrne hrbet vsemogočni gospodi antante iz angleškega in italijanskega tabora O, zakaj ni tega storila, in zakaj ni takratna centralna vlada — vzlic morebitnim preoptimistlčnim glasovom od koderkoli — tega nele dopustila temveč naravnost odredila?! Tudi kasneje je bilo za tak korak prilike in razlogov dovolj. Tedaj je bila prilika, da bi bili dobili vsaj oeein-lje do Drave brca plebiscita. A odhod na?o delegacije v znak protesta proti krivičnim in nas ponižujočim sklepom plebiscitne komisije bi bil gotovo zbudil v zunanjem političnem svetu velikansko pozornost. Res ni bilo mogoče tedaj — kakor ni mogoče niti sedaj vedeti in presoditi, kakšne bi bile posledice odhoda naše delegacije a politične pozornice. Vendar skoro ne more biti dvoma, da gotovo ne bi bile tako katastrofalne, kakor so bile po nesrečno izvršenem ter izgubljenem plebiscitu. Tisti gospodje v Parizu, ki so parcellrnli Evropo po zemljevidu, bi biil na vsak način primorani še enkrat razmišljati o Koroškem vprašanju, in kdo ve, če bi se ne bila stvar zasukala in razvila drugače, rego se je pri ponovnih naših kapitulacijah. Je že ree, da je vse to, in da so dunos vse rekriminaci-e zvonenje po toči. Toda vestni zgodovinar bo moral uvaževati vse materlelne in psiholo-gične momente, ko bo pisal nepristransko zgodovino o koroškem plebiscitu, izvršenem dne 10. oktobra 1920. Tedaj bo moral ugotoviti, da smo šli z golimi rokami v neenak boj z dobro organiziranim nasprotnikom, ki je bil v tesni zvezi s sovražnikom od včeraj — namreč z Italijo, pod prevzvišenim protektoratom Anglije; da nam je rezala »Interallied Plebiscite Commission« kruh krivice, pa naj se je delal njen predsednik šo tako nepristranskega, dočim je njegov namestnik in generalni tajnik mstr. Bryco storil vse mogoče, da nam je odsekal, kar se je dalo. — In naposled bo moral zgodovinar na žalost ugotoviti dejstvo, kako skromno malo se je ravno naša jugoslovansko javnost zunaj meje Slovenije prav do zadnjih tednov pred plebiscitom zanimala za našo borbo. Pogrešali smo moralne in materialne podpore, med tem ko so zbirali Nemci v »rajhu< mildjonske vsote za propagandni fond. Zato naj se pa sedaj potopi naša slovenska Koroško v vsenemškem morju? — — Kaj naj še rečem? Dvignlmo brate onostran Karavank vsaj moralno, če jim zaenkrat drugače ne moremo pomagati. Prlbičevičev Ifst zaplenjen. Bclgrrd, 10. oktobra. (Izvirno.) Dannšnja Reč je bila zaplenjena radi polemike, ki jo je priobčila o izjavi Laze Markoviča pariškemu dopisniku belgrajskega »Vremena« o današnjem položaju in sporazumu ter o R.adi- 1 čevih izjavah v Ženevi. Markovlć naglaša v teh izjavah, da je v inozemstvu vladalo prepričanje, da je Radičeva akcija naperjena proti državi. Sporazum RR so v inozemstvu razumeli kot približevanje Hrvatov skupni državi. Radič je v tvojih izjavah vedno na-glašal, da je s sporazumom RR rešeno hrvaško vprašanje. Koalicija, da je stalna, politika sporazuma RR vlade pa da je našla v kroni najboljšega svojega protektorja. Dr. žerjav in duhovniške plače. Znana odredba glede 200 domov je prišla na sledeči način v znano zloglasno odredbo: Člani vladne večine finančnega odbora »o se med generalno debato o predlogu o duhovniških dokladah zbrali v poseben konvent, kjer so prvotno predlogo popolnoma prena-redili. Določba o 200 domovih je veljala prvotno samo za muslimane. Ravno ona tajna seja, ki se je je vdeležil tudi g. Pivko, torej pristen žerjavov pristaš, je pa ono določbo ra/.tcgnila na vse duhovniStvo, tudi na katoliške župnije. Finančni odbor jo poleni kljub najostrejšemu protestu zastopnikov SLS ta omenjeni paragraf v spremenjeni obliki sprejel. In sedaj Čujte: »Jutrc« poroča, da je dr. 2orjav pri ministru za vere posredoval, naj se ona odredba ukine. Kaj naj k takemu ravnanju poreče pameten človek? Nnjprvo je Žerjavov zastopnik aktivno sodeloval, da se je katol. duhovništvu zadala vnebovpijoča kri. vica, sedaj pa hoče dr. 2erjav zabrisati nezaslišano ravnanje svojega parlamentarnega druga s tem, da intervenira ln potem to še po svetu razglaša. Ali je na svetu Še kaj možatosti? Ah misli dr. Žerjav, da ima oprav4ti s političnimi otroki, ki ne vedo, da nosi tudi on ln njegov« stranka za one krivice glede zadnje odredbo v zadevi duhovniških plač odgovornost. Večina finančnega odbora je samo to odobrila, kar je tajna seja s prišlavkom v navzočnosti dr. Pivka odobrila. Možato»!, kje si? Konferenca v Locarnu. VARNOSTNA POGODBA SPREJETA. — OPTIMIZEM ITALIJANOV. S ČEHI IN POLJAKI V TOREK. POGAJANJA Blm. 10. oktobra. (Izv.) Na podlagi informacij Iz Lečama je edino težavno vprašanj?, ki ga naj bi konferenca še rešila, vstop Nemčije v Društvo narodov. Glede jamstva za varnost vzhodnih mej sta se Nemčija in Francija, kakor vse kažo. principielno zedinili in sicer tako. da bi morala Francija jamčiti varnost mej ne samo Cehom in Poljakom za slučaj nemškega napada, ampak bi morala varovati tudi nemške meje, če bi Cehi in Poljaki Nemčijo napadli. Ce je to poročilo resnično, bi pomenilo to, da je konec vojaških pogodb med Francijo ter Češko in Poljsko. Locarno, 10. oktobra. (Izv.) Včeraj ni bilo nobeae skupne seje. Dop Idne sta se posvetovala Briand in dr. Streseinann, pop. pa Vandorvelde in nemški zastopnik dr. Schubert. Tudi včerajšnji r a/govori govore za opravičen st optimističnegn razpoloženja. Lorarno, 10. oktobra. (Izv.) Mussolini pride jutri v nedeljo v Looarno. Italijanski detektivi so že prišli v Locarno. Obmejno policijo so znatno pomnožili. Lorarno. 10. oktobra. (Izv.) Italijanski zastopnik Sei al'ja je izjavil časnikarjem, do odločitev še ni padla, ampak okolnost. da se konferenra še nadaljuje, pom oni, da je upanje opravičeno, da se bo končala z dobrim uspehom. Lorarno. 10. oktobra. (Izv.) Poljski minister za vnsnje zadeve Skrjnskl je izjavil, da se sestane jutri z dr. Stresomannom. Rekel je ,dn jo Poljska pripravljena skleniti z Nem. čijo sporazum na podlagi obstoječih pogodb in statutu Društva narodov. Pomen mednarodnih pogodb je v tem, da se preprečijo vojne. Poljska tudi nc zahteva zo vsako ceao francoskega posebnega jamstva za varnost svojih mej. Z ozlrom na obisk Cičf rin* v Varšavi Je rekel Skrynskd, da bo obiskal v kratkem Moskvo. Pariz 10. oktobra. (Izv.) Na svoji današnji seji je konferenca sprejela načrt jam-stevene pogodbe z a varnost nemških mej na zapadu. Vprašanje vstopa Nemčije v Druitvo narodov 5c ni rešeno, glavne težkoče ln ovire pa so odstranjene. Sodaj iščejo formulo, ki bi Nemčiji omogočila tudi vstop v Društvo narodov, no da bi nemika opozicija doma mogla ugovarjati. Poljski ui češki zastopniki tnido pozvani bržkone v torek na posvetovanja. Loče no, 10. oktobra. (Izv.) Po dar.alnj1 seji so izdali uradno poročilo, ki ugotavlja, da je konferenca sprejela večino točk jamstven« pegodbe. Točke, ki jih še niso sprejeli, bodo obravnavali na naslednji seji. Italija bo podpisala pogodbo pod is- ni pogoji kot Anglija. Locarno, 10. ckt. (l/.v.) Briand, Chamberlain, dr. Strcsenuinn in dr. Luther so t« danes skupaj vozili z moterrim čolnom po jezeru. Popoldanske konference ni bilo, kei je delo dobro napredovalo. Mussoünijsva diktatura. -v[GAH CENTRALIZE V. - URADNI JEZIK NA SODI. Ш lZJOJtfcNO ITALIJANŠČINA. •^хузг Izpod Fece. Narodopisne črtice. Dr. Fr. Kotnik. 1. Setev in žrtev v novinah. Maribor- Provnlje! Na Prevaljah te čaka na kolodvoru poštni avto. ki te za 25 dinarjev potegne v Črno, znano po svincu, gozdovih, pa-1: i kili, lepi živini in dobrih ljudeh. Črna je znana ludi slov. vojakom. Bitko pri Črni praznuje ljubljanski triglavski polk. Ne bomo se mudili v vasi, ki ji kraljuje na gričku sv. Ož-b;ilt — o njem bori v Storijah legendo in razpravo v mariborskem Caeopisu 192-1! — Kre-n.:v,o 11a pobočje eive Pete, pod katero epi kralj Matjall Tam gori v Topli je 5 velikih km*: j, Končnikova, (700 oralov), Burjakova (600 ' ulov), Kordcžova (430 oralov), Flori-nova i i .83 oralov) in Fajmutova (300 oralov). Polju je malo. Živina in les dajeta, kar je za živež j otreboo. Veliko sveta je seveda skal* natega in nerodovitnega. Zato pa delajo nćv'ne (novine). Posekajo grmovje in les, ko je suho, suhljad zažge jo. prekopi iejo svet in vsejojo oz'mino. (Glej o tem nuj članek v >Cnsu< 1911 str. 430—431. »Növ'ne xati — növ'ne kopati«.) Do kresa mora biti novina za setev pripravljena. Julija novin* zažigajo. Ko so pokosili planinske travnike, novine posejejo in čakajo, do jih za pr.ro • i'jo Ko s« »potrebi«, Jih morajo zo-gr;t 'iti. da zverina in živina ne dela škode nn njih. Lo Sent Oibalta, ki je črn«kl farni pativii. mora biti vecjauo. Ko ic отпша v novinah vzklila in zrasla, zaženejo na nje ovce, ki jo popasejo. Rž nato gosteje požene. Drugo leto avgnsla rž dozori. Gospodar in gospodinja vabita ženice iz vseh krajev, da v < nem dnevu vse požanjajo. To jo življenje v novinah! Govrdar mora snopje znašati. Suop-jo skladajo na štore, ki Še mole iz zemlje. To so »puebi« (fantje), 24 snopov snopov zloženih na štor je en >pueb), Snopje nosijo na >podjemalki< (priprava iz lesa). Volarji skladajo. Zenice dobe opoldne samo šartelj in kuhano posušeno hruške. Zvečer je šele nn domu glavna pojedina, ki sestoji iz moser.» jedi, krapov in drugih dobrin. i. Nosačija. Rž se mora kakih 14 dni su.-iii. >V.ine so v strminah, kamor z v prožno živino ne morejo prili. Zato je treba rž na tak kraj znositi, kjer jo lahko nalagajo na »garc« (voz z 2 kolesi) in kamor morejo z živino. Ce se ne motim, so imenuje tak kraj »pradelj«, Tudi to delo izvrše vzajemno. Povabijo kakih 18 mož. Doma zakol jejo 2 ovci. Ko se svite, prihojajo možje. Vsak prinese v »adrci« (ruti) hodno srajco, klobuk in vrv. Na sebi Imn drugo hodno srajco, zmečkan, star klobuk (tak klobuk so imenuje klampza Izgov. kuamuza) in trpežne hlače. Za zajtrk jim gospodinja skuha povojenib žgnntrov in mleka. Nato pa na delo! Seboj nesejo podjcmalke. To so dolgi drogi, ki imajo na spodnjem koncu luknja, skozi katero prido vrv. Noeači imajo tudi usnjalo rokavico, Suo- R:m, 10. oktobra. Ministrski svet je včeraj odobril načrt zakonskega odloka, s katerim se na prefekturah ustanoe mesta »pokrajinskih nadzornikov«, ki bodo izvrševali neposredno kontrolo nad občinami. Isti načrt določa, da bodo morali poslej vsi občinski Ln pokrajinski nameščene' polagati prisego. Kdor Za evrnpsko federacijo. London, 10. oktobra. (Izv.) Znani prvo-boritelj za federativno zvezo evropskih držav po vzoru severe - ameriških Zedinienih držav Coudenhovc-Kallergi je imel v »Foreign Policy Asiociation« v Newyorku predavanje o federativni zvezi evropskih držvv. V svojem predavanju je orncml lepo število državnikov, ki so se že v preteklosti ogrevali za to idejo, nato pa je naglašal, da se je do danes že devet desetin najvplivnejših evropskih državnikov izreklo za to idejo. Oktobra meseca 1. 1926. se bo vršil na Dunaju prvi vseevrop-skl kongres. po nalože na podjemalko» ko je vseh 24 snopov na njej, zadrgnejo vrv in nosijo (puebet na glavi k sosedom, ki stoje višje, ti zopet višjo in končno na prÄdelj. To je sila naporno dolo, noge najbolj trpe. Zo malco dobe pše-ničnega kruha. Za južino (kosilo) pa je izdatno poskrbljeno. Domo so zaklali ovci, včasih tudi tolsto kozo. Od daleč se bliščita bela prta, ki sta pogrnjena na košarah, v katerih neseta nosečem dekli kosilo. Ko zapoje rog, be možje zbeio. Ker so zmučeni, jim južina ne bi teknila, zalo si zažgejo še pred kosilom pipo to-boko. Dekli poveznete košari, pogrnete »mizo« z belim prtom, razdelita žl-ce in pripravita vse za obed. Čisla mesena juha, v njej ržou kruh potrošen s poprom, meso s kuhanim hrenom, »brfcti« (češke buchte?), kropi in kuhani posušeni fcšplji so navadno na jedilnem listu. Pri kosilu zadoni vesela fantovska pesem in odjekne razposajen vrisk. Po jedi zopet. delo do mraka. Popoldne ui malo južine, kosilo jo bilo obilno. Ko se noč stori, jo delo končano. Nosači so pridno nosili in so potili. Hladno je. Zato si preoblečejo srajce in spremene tudi klobuke. Upehani in zmučeni se vračajo domov, kjer jih čokn večerjo, kakor Jo dobo na Veliko noč. Zelodčeva juha. želodec z zeljem, seveda s svinjino nadevan in povojen, koroški štrukljl, kloce oli jegliči in riž, kropički (ptesni krapi), pečeni itruldjl, v katerih je strd nadevana, nn ognju pečene »šnilc«, Jabolka s cimctom, kuhana na moštu in vinu, nazadnje pa »k'ećva župo«. Ko od-huiaio. dohl äe veni* svni »t«l • rw»t hlehi nSe- je čJan kako organizacije, ki naspn-tuje drž. palitiki, ne more dobiti ol-otwi.e službe. Pre-fekt iina prawoo odstaviti vsakega občinskega ali pok raji n> ega nameščenca, kJ sodehiie pri kaki akciji, ki nasprotuje splošnim smernicam vladne politike. Bcji v Siriji. Proti fra nensko gib"1 njo se širi. Pariz, 10. oktobra. (Izv.) Iz Bejruta poro čajo, dn jo prišlo pri Di. bcldrusu do novit krvavih bojev med Druži in Francozi. Franko ske čotc »o pognale Druze v beg. Druži so imeli pod predsedstvom Atraš Га?е veliko zborovanje, na katerem so skic n:li svoj boj proti Francozom nadaljevati. V Južji Siriji se je pričrlo nevarno gibanje med tamošnjiini rodovi in napadi na evropske kn-ravane so nu dnevnem redu. ničnega kruha, pol hleba rženega, dva brat» in štiri krape. To »delitev« vzamejo seboj n» dom. No in nazadnje dobi še vsak svoj pu šeljc, nageljček z. muškatom, rožmarinom it »meglo«. Pušeljci so seveda povezani s svilo Ta domoči praznik se imenuje nosačijo, p« delu, ki ga nosači vrše. Pravil mi je o njem Gregor Konič, rojen 1. I860. na Pristovi pri Črni, ki je dvanajst let služil na planinah. Ce ini ni prav povedal, j>a nje^a primitel Nosačija je praznik ob žetvi, ki je po ob rednih jedeh, katere nosači zavživajo podobeii »steljeraji«, domačemu prazniku v Mež.ški dolini, ki se vrši v pozni jeseni, ko Je delo n» polju opravljeno. (Prim, moj članek v Časopisu za zgod. in narodopisje 1D08 str. 105.) Naj bi se oglasili še drugi in opisali praznik« ob žetvi! Gotovo so se še kje drugod ohranili Treba je dosti gradiva, da so more izreči prava sodba. Pajok v Črticah iz duševnega «iv-Ijenja Staj. Slovencev na str. 282. le malo pove o žetvi. 8. Zakleta deklira na Olšeri. (Pripovedoval Grega Konič.) Na Olševi Izvira Mež«. Olšcvo tvori tudi mejo med našo državo in republiko Avstrijo No Olševi je veliko zijalk, kjer vedri Jo in prenočujejo ovre in ovčji pastirji. Nekega dns jo pasel pastir svojo ovčjo čre«k> na Olševi. Sedel jo vrh gore in gledal proti Seifert In Kamniškim planinam Prt Sv. Lenartu je vprav zazvonilo opoldne. Kar.ee nr.i prlkate Inna deklira In nravi- »\« ii.lraii »a! .liilrL Dnevne novice. Koroški dan v Ljubljani. "*anes ob 11 dopoldne pred univerzo JAVNO ZBOROVANJE Po zborovanju obhod Dalje je ministrski svet odobril uaćrt odloka, glasom katerega velja poslej na vseh «diščili in sodnih uradiih kot uradni jezik brezpogojno In brez izjeme edlnole italijan-ičina. Vsaka vloga, sestavljena v kakem drugem nego italijuskem jeziku, se smatra kot aevložena in neveljavne so vse Izjave, strokovna mnenja itd., ki niso sestavljena v italijanščini. Somišljeniki! Danes ob 11 dopoldne manifeslacijsko ib.trovanje pred univerzo in po zborovanju »bhod po mestu. Vsak somišljenik naj smatra ta svojo dolžnost, da se to prireditve za Koroško gotovo udeleži. Dr. Korošec. ZA NAS SLOVENSKI KOROTAN. Sinoma akademija r Unionu Ljubljana je manifestirala včeraj z dušo, » prekipevajočimi čuvstvi in utripljaji tiso-Jerih src, ki bijejo vroče za naSe zasužnjene brate onostran Karavank. Akademija, ki jo je priredila Jugoslov. Matica kot >Koroški večer« na dan obletnice plebiscita v veliki dvorani hotela »Uniona«, jc bila sijajen cdmev naših srčnih čuvstev. Kajti toliko elitne publike ni še kmalu sprejela dvorana, ki jo bila dubkom polna od vrat do zadnjega prostora na galeriji in balkonu. Slavnostno umerjeno razpoloženje, primerno namenu večera, je obvladalo to ogromno množico ljudstva, ki se je zbrala v slavnostni dvorani, da na dostojen način manifestira za svoje trpeče brate v našem slovenskem Korotauu ob Dravi, ob Vrb-skem jezeru, na Gosposvotskom polju. — Med odlično publiko адпо opazili mnogo koroških rojakov, ki jih je spodila krušna mati — hudobna mačeha izpod rodnega krova. — Akademijo so рсзе! Ii v imenu odsotnega velikega župana njegov namestnik dvorni svetnik Kremenšek; dalje namestnik finančnega delegata dvorni svetnik Bonač; minister n. r. dr. Žerjav; bivši deželni predsednik dr. Brejc; dekan bogoslovne fakultete dr. Slavič; univerzitetni profesor (koroški rojak) dr. Rozman; predsednik odvetniške zbornice dr. M a jar on; izaslopnik mestne občine ljubljanske gerent Li kožar in nešteto drugih odllčnjakov. Poseben povdarek akademiji pa jo dsl nastop prvaka naših sodobnih literatov pesnika Zupančiča kot slavnostnega govornika, ko nastopa ob istoiti času na enaki prireditvi naš najboljši prozuist pisatelj Finzgar v Marihoru. Burno aklamiran jo pesnik Župančič izvajal v resnično pesniško zamišljenem govoru: Onostran Karavank obhnjejo spomin petletnice plebiscita s hrupnimi veselicami. Mi jam tega ne zavidamo, ker tam ae slave /ina-rr pravice, lonivee nfsiiU, oprlo na pomoč velikega uaioda. PelnajstUsoč duš pa drhti v samoti in tihi žalosti, ter јеГ-i pod strašnim moralnm in gmotnim pritiskom, petnajsttlsoč onih duš, ki so dale svoje glasove Jugoslaviji. Pozdravljamo jih z ljube/nijo, ko se bere za svoj obstanek, odrinjeni od dolrin, ki gredo vsakemu bilju ped tolncem, a to vzlic pogodbi, podpisani pred vsem svetom. Vendar so oni nam večja tolaži a nego bi Jo njim mogli dati mi. Ni tam tužni Korotan; to bi bila žalitev za ond> tni naš nared, ki hoče ondi živeti svoje Življenje. Koroška je del na- šega telesa. Nemcem Je le kolonija, Korotan je njim le zu ekspanzijo. Nntn pa je notranja boleznina in ljubezen, integralen del naše duše, sanje preteklosti in nada bodočnosti. Korotan nam je večen, večno živ, vedno naš v duše bolečini. Mal narod ima enako pravico ilo življenja kot veliki. Govor, iz katerega moremo priobčiti le nekaj glavnih misli, je žel dolgotrajno frene-tično odobravanje. Izvir bolesti in gorja kakor tudi veselja pa je Slovencu vedno — pesem. Ta nas druži z brati onostran Karavank, in ravno Koroška pesem Je pravi biser in odmev dušo Slovenskega Korotana. Zato je tudi elnvenska koroška pesem bila glavni del nkademije. In ta pesem naa v duhu druži z brati Korošci. — Krasno so nastopili vsi zbori: Ljubljana*, »Glasbena Matica«, »Ljubljanski Zvon«. Vsem enaka čast za eksaktno izvajanje vseh koncertnih točk. Posebna čast pa gospodu Banovcu za izredni užitek od njegovih solo-spevov. Pohvalno bodi omenjeno tudi spremljevnnje na klavirju. Te koroško — v dno duše, v dno srca segnjofio pesmi, ki navdušijo vsakega, ko jih začuje! Tem milejše, ker izvirajo iz duše, stolelja od tujca teptane. Najlepše, ko jih proizvajajo vrli pevski zbori, kot so naši. Piece de resistenoe je bila Adamičeva: Kaj li ie mojca, ter 1'remrlov: V Korotan! — Da Crcino v Korotan. Ce ne jutri, pa čez nekaj let. bodisi čez pol stoletja ali sto let. Enkrat gotovo! Končno bodi omenjena še ljubka vmesna deklamaoijn mlade ri jenko ženske gimnazije; »Pesem novih otroke, ki jo izzvaia živalmo odobravanje. Rojaki v Korotanu: Mi smo z Vami, vi z nami — danes v duhu, nekcč v resnici! • * * RESOLUCIJA NA ZUNANJE MINISTRSTVO. Vse pomembnejše občine celo naše kraljevine poslale so te dni na naslov zunan-ega ministra Dr. Momčila Ninčiča resolucijo s podpisi občinskega starešinstva. Resolucija ima sledeče besedilo: \zncmirjeni vsled stalno nnroščujoeega gibanja za priključitev Avstrije k Nemčiji prosimo kr. vlado, da posveti največjo požnjo temu vprašanju. Pom a k ni te v mej Velike Nemčije r.a Karavanke ni samo resno ogrožanje naše države. temveč ludi svetovnega miru, ker pomeni nov nalet velenemŠlvn proti iugu in vzhodu in povrnitev nemške države k predvojnim imperialističnim ciljem. Vsled tega je na novo odprto vprašanje ujedinjenja koroških Slovencev z nerodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, kalero jc opravičeno na s^:uo iz obče priznanih etničnih načel, nego je tudi najbolj:o jamstvo za varnost naše države in stalnost miru. Pričakujemo torej, da bo kr. vlada vpora-bila vsa sredstva za »svobojenje Koroške, ("e se priključi Avstrija Nemčiji, mora biti Korotan naš! • • » M"ilrovlć Ivan, sloveči kipar iz Dr!ma-cjje, ki je med voi o bival v tujini in s svojimi kiparskimi deli pridobil m^ojjo ugleda naši domovini ter tako pripravljal ujedinjeno Jugoslavijo, jc letes rszsiav.I svoja umetniška dela v Ameriki. Ker o sodbi Amerikancev o tem ua'ein velikem umetniku nismo nič izvedeli — naš Prci-biiö se za take malenkosti rc zmenil — bo r.iž današnji članek zanimal peč tudi širše občinstvo. (Nekaj njegovih umotvorov jc tudi v Ijubljanrki »Narod, gcleriji«.) Kranjsko prvsko ck;::žje priredi danes, 11. oktobra t. I, v dvorani »Ljudskega doma« v Kranju svoj prvi pevski nastop. Spo- ko bo opoldne zvonilo, l om zopet prišla. V podobi velike kače se bom ovila okoli tvojega života. Ti pa me poljubi in se ne ustraši, ko bom odprla svoja usta!« Ko pastir drugI dan zopet sedi na gori, pride res velika kača, leze proti njemu in se ovije okoli paetirjevega živela. Glavo je imela že pri mladeničevi glavi. Sedaj odpre usta in tako zazija, da bi bila izginila pastirjova glava v žrelu. Pastir se ustraši in je ne poljubi. Kača pa so zmota z života in pravi: >Oh, zakaj mo nisi rešil? Zakaj si zamudil trenutek? Zopet bom morala čakati sto let, da pride mladenič in mo nemara reši. Dobil bi bU veliko zakladov zlaln, na katerih sedim In jih varujem. Dobil bi bil mene za ženo.« Nato se odplazi. Ta pravljica spada v III. poglavje -Sto-rij«, ki nosi naslov: Zakleto deklice. Zti lndi. Potujočo duše. 4. Narodopisni drobil. Zaklad. V neki zijalkl na 01. i j? naklad. Tam je gledal nekoč Grega in videl I>i«je črnega psa, ki je letal kakor blisk po jami. — Zakhd je tudi tam zakopan, kjer te strnejo tri meje. Treba J* na takem kraju napraviti naopatr ris. Nato so moral vsesti »redi risa in priklicati ikušnjavca. Ce vzdr.'iš veliki hrušč in šum, ki nastane, in se uo zbojiš, potem b:!ik<> vzdigneš zaklad. Kres. Na »kresno biljo« (predvečer •»red Kictom) po Topli kicvjo. Fantje in de-clico princ-o »paceljnov« (lankn drvn iz vej) i'fgSMUE'^. J^ -'^.'Fr.^HJft f.ДЈ.''- Ј^Т.ДДИДЗВИСКЛ in Jih mečejo v ogeiij. Ce ostaneta nazadnje dva, se fant oženi, i očln pa omoži; čc pa ostane samo eden, pa še naprej samevata. — Ko ter jih z nogami mečejo čez glavo. Čo jc coklja ter jih z nogaim mečejo čez glavo. Ce je coklja obrnjena drugam, bo posel v tisti smeri prihodnjo leto šel služit k drugemu kmetu, če je pa obrnjena proti ognju, pa še ostane pri hiši. Ovce se po leti pasejo 3 mesece v Peci. Do Sent Jakoba ali Gcspojnice jih tudi niol-zejo. Jalove zaznamujejo. 30 ovac da 1 >žehtar< mleka. Iz njopa delajo sir. l'o planini so ovco pora/gubo in delnjo pastirju v.-led lega preglavice. Da jih pa najde, mora kost ustreljenega uli ubitega Človeka položiti po zimi pod prag, čez katerega ovco hodijo. Vsak večer in vsako jutro mora za ubitega ali ustreljenega človeka »pomodlitl«. Če ne bi molil, bi ga mrtvec prišel strašit. To pomaga, da po letu na planini vso ovce nnjde, četudi kak dan odide domov. red sledeči: C. Mohor: Uvodni govor. St. Premrl: Raj; A. Foerster: Naše gore; O. Dev: Meglica; Dr. Schwab: Skrjanček poje, ivrgoli, mcš. zbori, izvajajo združeni zbori. Till: Veseli godci, koračnica; Till: Naia pesem, valček; R. Lah: Fedora, uvertura, izvaja salon, orkester iz Tržiča; K. Adamič: Ples kralja Matjaža, mcš. zbor, izvaja pevski zbor iz Šenčurju; Dr. G. Ipavic: Milada; Dr. Fr. Ki-movcc: Večerni zvon, mei. zbora, Izvaja pevski zbor iz Tržiča; Fr. Gerbič: Slovanski brod, izvaja združeni molki zbor. — Začetek ob 4 popoldne. Skupnega nastopa se udeleži 7 zborov. Vsi prijatelji glasbe vljud. vabljeni. — Po prireditvi bo v »Ljudskem domu« kratek sestanek okroziyh referentov za Gorenjsko. Poročal bo delegat »Pevske zveze« glede prireditve imenovane zveze. Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Clcvelandu je umrl 43 letni Matija Hrastan, doma iz Drakovca, fara St. Jernej na Dolenjskem; zapustil je soprogo in 4 hčere. — Strela je ubila 54 letnega Ignacija Želcznikarja v Geneva, O.; doma je bil iz Stiškc vasi pri Kranju. — V Clcvelandu je umrl na posledicah zastrupljenja s svincem tovarniški delavec 56 letni John Bclčar, doma s Primorskega; zapustil ju ženo in 4 otroke. Vič. Sinočni »Koroški večer« v Društvenem domu na Viču je bil izredno lep. Udeležilo se ga je čez 300 ljudi: društvenikov in Orlov. Na sporedu so bile keroške pesmi, dcldamr.cije in govor. Godba |e zaigrala 7 komadov. Pobirali smo darove za Jugoslov. Matico. Tržič, Vsa kulturna tržiška društva pri-rede skupno manifestacijo cb petletnici zgubljenega plebiscita. Prosv. društvo sv. Jožefa priredi poleg tega še dva prosvetna večera, ki bosta z besedo in sliko pojasnjevala koroške razmere in krsje in budila rojake toslran meje, da nikdar nc zabijo svojih bratov onstran Karavank. Prvi prosv. večer sc vrši v ponedeljek, 12. okt. ob osmih zvečer v Našem domu z naslednjim sporedom: i. Cod-benc točke sal. orkestra; 2. koroške narodne pesmi društv. moškega zbora; 3. dr. Pregelj: 10. oktober (1920—1925) kot vizija; 4. pre-davunje o Koroški. Pciožaj žckzaiških upckojcnccv. Dne 5. okt. so se zbrali dele^ti drui'.cv železniških upokojencev v Belgradu na skupno konferenco: iz Sarajeva Brod in černe, iz Bos. broda Basier, iz Zagreba Mihalič in Kis, iz Ljubljane Šalamun. Na tej korlercnci so pričujoči delegati sestavili skupen memorandum, katerega so predložili vsem merodajnim faktorjem, kakor tudi vsem klubom narodnih poslanccv. Mcrodajnih faktorjev kakor tudi poslancev jc s^dnj naloga, da obljube, katere so delegati prejeii, ne ostanejo prazne besede. Smrtna kosa. Umrl jc 1. oktobra t. 1. v Starem dvoru pri Skolji Loki gosp. Melhior J e z e r e c , oče v Metliki umrlega kaplana g. Jezerca. čcvlfaiski tečaj sc otvori v Zngrcbu. Tečaj bo trnjal šest tednov vsak dan od 8. do 10. ure. Učnina s pripomočki stene 350 Din za vsakega. Poučeval bo čevljarski mojster Gjuro Simonovič. Za kal. duhovski naraščaj v Vojvodini. Vojvodinski katoličani so u.edli akcijo, da sc pri gimnazijah v Subetici, Bečkcrcku in Vrfcu osnujejo katoliška semenišča za vzgojo du-hvoskega naraščaja. Vzdrževale bi ta scaic-nišča kaleh cerkvene občine v Vojvodini. Iso Lang v cejeakih zaporih. Avstrijsl.a oblast je končno izročila bivšega ravnatelja tovarne »Mira« v Osjcku, ki jc z raznimi manipulacijami ogoljufal jugoslov. državo za težke milijone. Lnnfa so te dni privedli v Osjck in ga oddali v sodne zapore. Da se nrenričate, da ste dobili pravo MAGGr ZABELO -JL morale dobro pazili na Ime MAQQI na varstveno znamko truda $ kniete Pri napolnjevanju naj ae zahteva i/rsena MAOQIiova М|)с!а vcllke MAGGli«™ originalne ateklcniee, kur iz teh «o po zakonu «tne prodajati »urno pravu MAQGI wjl.ela V gimnaziji ae udri strop. Na sarajevski gimnaziji se je te dni med poukom udri strop v zadnjem nadstropju in padel deloma v šolski razred. Na gimnaziji dozidavajo tretje nadstropje. Sreča jc hotela, da ni bilo /rtev. Prestrašene dijake so takoj odpustili domov in pohvali strokovnjake, da zgradbo pregledajo. — Konzulat češkoslovaške rcnublikc v Splitu. Za častnega konzula češkoslovaške republike v Splitu je imenovan ravnatelj Zadružne rtosp. banke dr. Smolčič. ki je že dobil eksekvatur od naše vlade in je te dni začel uradovati. Zescbna akndeniia za upodabljcjcčo urr.eli» t v Splitu. Kipar Marin Studin in slikar Peter Bibič sta v Splitu osnovala zu-sobno akademijo za upodabljajočo umetnost, ki je žc začela z delom. Prof. A. Ivačič predava na akademiji kulturno zgodovino. T rdi dnevi ca Jadrana. Zadnji čas je nastopilo v primorju izredno toplo vreme; kopališča so znova oživela. Prerokujejo, da bodo lepi jesenski dnevi še dolgo trajali. Ogronci parriki v šibeniški luki. V šibe. ri?ko luko sta le dni priplula dva ogromna tovorna parnika, da nakrcata bavksit za Ameriko. En parnik bo nakrcal 9000 ton. dru-ti pa tl.OOO ton bavksita. Kljub svoj) ogromnosti sta parnika v šibeniški luki z naj. večjo lahkoto pristala. V S-bcnika ci plač. Duhovščina v šibe. niški škofiji že tri mesece ni prejela drugega rogo osnovno plačo. Nahaja se v najtežjem polo?: ju. Škofijski ordinarijat sc jc brzojavno obrni! na ministra za vere, du pospeši izplačilo dokhd. — Državni uradniki in vpoko. jcnci v Sibeniku še niso prejeli plače za tekoči mcscc. Kcacc štrojka v paskih solarnah. Te dni se jc v Pagu končal štrajk delavstva v tam« kajf.t.ji!i solprnah. Delavstvo je s svojimi za. hlev ami nrodrlo in se mu zvišajo plače za 26 do 32 odstotkov. Strajk jc trajal 2 meseca in je imela drž.-iva, ki ni hotela pristati na ma. k-nkostr.o zvišanje plač, v tem času ogromne škodo. Samomor. Pr» DomZal.ih je skočil pod vlak 60 letni kovač Janez Jerovisok. Mož. ki ja prccej rad pil. jc izvršil samomor, kot pripovedujejo doni: č", v polni pijanosti in je ia večkrat, če >a bil pij.a, obetal, da bo skočil pod vlak, česar mu pa ljudje niso verjeli. Vlak je tcuplo popolnoma raztrgal Prepc'jali so ga v mi-ivjšnico na Goričici in tudi tair pokopali. trr —' .--чгипеЈгтегштг."г-хгу.^чв •чиугч- W F R (ßllD '* '«»v« pi» 'r • 1(1 cm. Vi« harvf. VllLVWK vet mi. ••« oJ lih) Dili oajifcj E OUR LE 51Ш0 I'™11' a ritli I rcwli'.c alo£c »line Itr Vjc d i ugD iRaskr. r.!ca iz peresa urednika R. M u r k o v i Ć a zanimivo poročilo. Pisec pred vsem polemizira proti načinu, knko je naš ameriški poslanik, T r e s ić -Pavičič. ob otvoritvi razstave v BrooklynMuseum Meštrovića Amerikancem predstavil v napačni luči. Vse McStrovičcvo življenje, tako pravi pisec, kolikor ga dosedaj lahko opazujemo in ki se pač ne bo več izpreme-nilo, keže, da je v njem efektivna stran v primeri z intelektualno silno razvita. Zato je napak, ^ ga dr. Treslć-Pavičlć Amerikancem predstavlja kot velikega misleca. Izmislil ni Meštroflć nič, on jo shiuo občutil iu k večjemu Šo kombiniral: v njem vseskozi prevladuje surova gigantska afektivna priroda. V' surovi življenski sili in moči se kaže tudi v glavnem njegova lepota. Kako daleč mu je vsak inte-lekiualucm, je dokazal tudi z značilnim Slavkom v svojcu) pozdravu na banketu: »Nimam vam kaj posebnega reči z be. i-cdami, ker ven l ar znam in vem, Vam Je povedano v razstavljenih delih. Mi umetniki — vsaj o kiparji!) in sliko,rjih H to rekel — smo nemi tudi v naši mnlerinšuni. Mešlrovičevo razstavo so v Ani.. i.M z nestrpnostjo pričakovali. Am rilci, Ki jc i/ Evrope prinesla vse, samo ne umetniškega ču- tenja, mora danes, l o -inatra Evropo kot zastarelo iu onemoglo, v njeni umetnosli zreti ves svoj laslni prenagli napredek. Amerika pa .-i nika' or ne more misliti, da zna kdo kaj boljšo ali lepšo napraviti kokor ona. Zato so si njeni kritiki naostrili pere-a, da primerna pozdravijo evropskega umetnika, ki se mu je voje dni poklonil s an) Rodin. Ра да niso niti s čutom niti z razumom dojeli (mogoče zuradi tega, ker vršijo tam ta posel po večini ženske). Edina »Chicago Tribune« je prinesla spodobno, dnsi ne ravno ueodno kriliko. Kei niso mogli povedati nič neposrednegu, pripomniti kaj o njegovi tehniki, ker niso tnogll občutiti njepivagn dela. ali pa vsaj ne izraziti občutkov, ki so jih v njih zbudila, hladni pred za njihov občutek čudnimi, mogoče tudi ekzoličnimi velikani, pred rečmi, ki so bile za njih nove, neznane, so kakor vsi ljudje, ki živijo samo v crudieiji in od njo. odšli t. razstave z istim prepričanjem, s knterim so bili prišli, namreč, da jo Meštrovič velik .imetnik. Njihove kriliko pa so «unledno prežvekovanje besed o italijanskih primitiv istih in re-neaanci, o vsem onem. kar jo Meštroviču po. polnoma tule: govori|'л tako, da bi brez na. vedbo Meštrovičevega imena nikdar ne vedeli, o kom se govori. Amerika je Meštroviča spre. iela zviška, lo tembolj, ker dihajo njegove dela barbarsko silo in -o Amerik«, kadar Ju beseda o umetnosti, sramuje svojega Desnp-seya. Meštrovičeva umetno«! pa je iehke ne »a-nio Američanom nerazumljiva, ampak J!ni r.«- M LUKULO" dišave v zavojih so najboljše!