gerar . 122- dal. *| " V Gorici, dne 20. oktobra 1900. *#¦=-= Tečaj XXX. marsik* Zato si -ji trikrat na teden ˇ iestlh lidanjlb, in oasu * ^^torek, četrtek in sobote, zjatranje Iz--Vjtjkl^ne, -večerno izdanje pa ob 3. mi popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s.,Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: •Vse leto '\ . .¦ . .-v «4* K Jtt^«U.jftJ^9- polleta........6 , 60 . ., V^30 " •Hi leta.......3 , 40 w , . 1*70 **¦**• . 'lične številke stanejo 10 vin. ze Z1 vč»u:o sprejema upravniStvo v Gosposki nlioi grozn« Gorici v .Goriški Tiskarni* A. Gatašček vsak au. ., .,, aro zjutraj do 6. zvečer-, ob nedeljah pa oč 9. do tL-*w-e. Na naročila brez doposlane naročnin* - se ne oz! rftmo. ' *"*¦ - —¦ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «8očo» vsak petek in stane vse leto 3 K. 20 h ali gld. 1-60. -Soča« in .Primorec* se prodajata v Gorioi v togi &chwarz v Šolski ulici in JellersiU v iilkn »i*"'; — T Irstn v tobakarni Lavrenčič na " . jja, Gaserma in Pipan v nlioi Ponte della Fabbr*. SOČA (Večerno izda nje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi št 7 t Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od-.9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici IL 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se po&ljajo le upravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniŠtvo. --------- Oglas! In poslanica se račanijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loeo Gorica., »Goriška TIskarna« A. Gabrlžek tiska in zalaga razen «8oče» in »Primorca. 5e-Slovansko kujl&ulco*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — knjiMoi* se račnnijo po 20 kr. petit-i Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavČiL v Gorici. Bog in narod! c Gor. Tiskarna* A. GabriSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, JatoliSkfl-BamdM stranka" h nje tetavaije. Svoj čas je povedal „Prim. List*, da j strarjCica, ki stoji za njim in za njegovo »boljšo polovico" — .Gorico", se imenuje oficijenio »katoliško-narodna stranka*. Sicer pozneje nismo Culi več dostikrat tega imena, i Gregorčiču se ne zdi posebno ugodna hm. (rad bi dalje ribaril v motni vodi), marveč se rajši skriva za staro »Slogo', v mislih, da le ž njo itfore *e kaj opravili pri goriikih Slovencih. Mi ostanemo pri oficijel-nem imenovanju te stranke, katere delovanje je tako-le • S prva so hoteli kar mahoma s svojo »Gorico*, zaupaje svojemu dotedanjemu ugledu in uplivu, spraviti s površja nevarna protivnika dr. Turno in Gabrščka. Mislili so, da bombe, katere je spustil dr. Gregorčič v svet v prvih Številkah „Gorice\ zadenejo oba moža tako, da izgineta kar čez noč, in se bo on potem *vct»t 8aItt v »•jwCji gloriji kot »ljubljenec naroda* in ob jednem politični suveren z neomejeno zavezo. — Ni ilo. Sledila je velikanska prevara. Takt velekato- j Hški naklepi dr. Gregorčiča in njegovih gve- j tovalcev so zadeli ob odpor pri našem ljudstvu« katero je gledalo začudeno divjo gonjo prvih aotedanjih veljakov a la Gregorčič, Berbuč, Roje itd. proti dr. Turni in Gabrščku. Treba je bilo prijeli za drugo orožje, ker same gole besede in podtikanja brez dokazov niso rodila željenega sadu. Začeli so obreko-vati, krasti čast in lagati po »Gorici* in »Prim. Listu*, pisali so anonimna pisma ter jih pošiljali po deželi, na ulicah in po krčmah pa so blatili čast in poštenje prvih mož v nafti »narodno-napredni stranki" nasproti vsakemu, kdor je ie hotel poslušali. — Tudi to ni izdalo dosti, marveC ljudstvo se je jelo odločno upirali klerikalnim spletkarjem. Rodila se je krepka organizacija »narodno- napredne stranke", za katero stoji paC ves boljši del našega prebivalstva v deželi. »Katoliška narodna stranka" je gledala čudom ves preobrat, vsled Cesar se je zagnala §e hujše v boj, poslužuje se najnesramnejših in najpodlejsih lažij po slovecera zvitarskem geslu: Namen posvečuje sredstva. Ali le se niso Se hotele izpolniti stranki najsrčnejše želje, da bi odstranila in uničila dr. Turno in Gabrščka. Trebalo je novega koraka. Zatekla se je k sodniji, in videli smo v tekočem mesecu dve obravnavi, ki pa sta Tferja vere se ne sme metati po shodih, ka< namesto izpolnitve nakan »katoliško-narodne stranke* razkrinkali jo na tak način, da se paC sme reči, da prav ti dve obravnavi sta jej zadali jeden izmed smrtnih udarcev. Ali vse jih ne ovira nič, oni lažejo dalje prav sistematično. Potem ko so Castikrajo privedli do vrhunca in že niso vedli več prav, kaj bi podtikali, ker razne lopovščine kakor glede" na Vipavsko železnico itd. niso imele povoljnega vspeha in je med ljudstvom veljava dr. Turne in Gabrščka le še bolj rastla, so ne zatekli dosledno le k veri* SIcer so prej že sem ter tje prepovedovali, da »liberalec* pomeni »brezverec*, ali to laž so si nekako vam več verjame. Sredstvo za to: sama laži Biserjev se ne meče v svinjak, in bi- teri imajo tak namen, kakor vsi dosedanji shodi »Sloge* letos. Vi profanujete vero, ker jo zlorabljate v to svrho, da grdo obrekujete svojega bližnjega in lažete o njem. Kdor ni z vami, ta vam je »brezverec*, akoprav navadno bolje vrši svoje verske dolžnosti kakor pa vasi hinavski podrepniki. Vaša »katoliška načela", za katerimi se skriva sama gnjusna zloba in sovraštvo do vsakega, kdor ni brezpogojno z vami, nam prav nič ne imponujejo, in to tim manje, ako jih zagovarja, čujte in strmite 1 — tisti človeček, ki sliši na ime Ernest Klavžar. Ta možiček, poznat po celi deželi, in kako D o p 1 s L prihranili za na zadnje. Na shodih, katere •dobro"' *« «astoP" n« /hodu v Kobaridu ... . ....... ! Trii »Attnvnrnilr vara m Anhnv&Mna. Rnvnril prirejajo, pa trosijo med svet laži, kako brez verna je naša stranka. Klerikalci dobro vedo, kako verno je naSc ljudstvo, in zato bal predstavljajo vse naše pristaše za brezverce, računaje pri tem na verski cut v ljudstvu, ki bt se bas radi tega odvrnilo od naie stranke. In da bi to dosegli, se poslužujejo vseskozi le zavijanj in lažij. Dr. Gregorčič je na shodu v Kobaridu ali govoril ali le hotel govoriti, da na Tumo-vem shodu tam se je povdarjalo, da vera nima v javnosti nobene besede, da vera in politika se izključujeta, da torej po teh načelih, ki zametajo vero, mora ljudstvo podivjati in propasti. Povedali smo že opetovano, da naša stranka se ne vtika v vero in cerkev, marveč jo spoštuje, ali se upira odločno le zlorabi iste po krčmah, dvoriščih in huj-skarskih shodih. Naši predniki so zidali cerkve, da se tam uči božja beseda, gradijo se šole, v katerih se ima mladina poučevati tudi v veri, ali, verujte nam, da niso postavljene cerkve zato, da bi vi v njih uganjali umazano strankarsko politiko, po dvoriščih in krčmah pa s I c pa rili z vero. Politika po nikakih drugih, marveč te po vaših »katoliških načelih", ne spada v cerkev, kjer ni mesta za njo. Ni spodobno, profanovati cerkve s tistim ostudnim polilikovanjem, katero uganjate v njih, in istotako ni spodobno tirati vero na vaše hujskarske shode. To tim manj, ker namen je ta: slepiti ljudstvo z vero, da le it zagovornik vere in duhovščine. Govoril je o napadih na duhovščino, dr. Gregorčiča, o moralnem življenju, h koncu pa se je dvignil Cahejček za ped višji, in z nad njegove proslule brade so donele v dež besede: Mi obsojamo, mi protestujemo, mi ostanemo v boju proti taki veri in narodu sovražni stranki. — Kdor pozna Gahejčka tako korenito, kakor mi, se mora smejati, da se dviga o n ter »obsoja*, »protestuje* in »obstoja". — »Tako je govoril Klavžar!" To zadostuje, da je označen govor in shod. Vsakdo, kdor ga pozna, ve, kaj to pomeni. Stranka, pri kateri nastopajo taki zagovorniki njenih »načel" in njene politike, kakor je Ernesto, je le obžalovanja vredna, stranka, ki po »katoliških načelih" dela le na to, da bi duhovščina imela v deželi neomenjen primat proti vsakemu in na vsako stran, je vredna najstrožje obsodbe in proti njej se mora bojevati vsak svobodomiseln človek, ki ima poleg vere tudi druge potrebe v življenju. In tej »katoliško-narodni stranki" stoji na čelu dr. Gregorčič, oprt ob Caheja, pred katerim se je čuval včasih kakor hudič pred križem ter svaril druge pred njim. Današnji dan pa ta možiček spremlja dr. Gregorčiča po vseh potih kakor zvezda-vodnica in za bližnje volitve mu piše na shodih — » Fleiss-zettel"-ne I Daleč, daleč »so prišli* don Antonio s svojo »Slogo" v »katoliško-narodni stranki"! Iz gorISke okolice, dne" 17. oktobra. — Najslabejša človeška napaka je menda strast in nevoščljivost. Najboljša čednost pa je ljubezen do svojega bližnjega. Te človeške lastnosti smo imeli priliko opazovati, sedaj pred malo dnevi na okrožni sodniji, in sicer kar pri dveh obravnavah. Tu so si stali nasproti voditelji obeh dveh strank. Ti so: liberalci, kakor jih imenujejo, ali voditelji narodno-napredne stranke, in pa klerikalci stare »Sloge", voditelji katoliško-narodne stranke. V teh dveh obravnavah sta se ti stranki pokazali v pravi luči pred svetom. Sedaj mislim, da je našemu ljudstvu zadosti jamo, katere stranke se mora oprijeti in katera stranka je pravičnejša, Že poldrugo leto se bije ta sramotni, bratomorni boj na Goriškem za narodna načela. Sedaj mislim pa, da bodemo polagoma jadrali z nagim naprednim in nepremagljivim čolnom po pravi poti v zavetno pristanišče, kjer nam se ne bode bati sovražne sile in krivih prerokov v ovčjem oblačilu! Krščanska načela 1 Čujte, katera krščanska načela po prepričanju nnših klerikalcev in semeni škili profesorjev vladajo na Goriškem ?, Ta krščanska načela pravijo: Smrt in večno pogubljenje vsem onim, kateri niso z nami, in kateri ne spoznajo nas za prave voditelje! Smrt onim, ki tako rekoč krvavi pot potijo za blagor in napredek našega milega in teptanega naroda! Smrt onim, ki so v teh preteklih dvanajstih letih s potom svojega obraza toliko koristnega za naš narod pridobili 1 Smrt onim, kateri imajo to zaslugo, da se zdaj bliščijo na tolikih krajih v Gorici slovenski napisi, da imamo svoje različne prodajalnice, krčme, dobre denarne zavode, razna narodna društva itd.! To so res krščanska načela! Kedo so pa ona dva človeka, proti katerima je obrnjena vsa ost krščanskih načel ? Ta dva človeka sta naša dva znana A. Ga-bršček in pa dr. Turna. Ta dva sta tista »razbojnika*, ki sta vedno v Želodcu ope slavne armade, ki se bojuje pod praporjem »krščanskih načel«. Ta dva sta Usta, ki Sta prokleta do dna duše od onih krščanskih »načelnikov", od onih, kateri ljubijo svojega bližnjega, kakor samega sebe, samo zato, wadis* Roman. Poljski spisal Henrik Sicnkicwicz. - (l)aljp.) Poslovenil Podravski. SlavnejSi so prisedli naravnost k mizam, bolj ne-znatnejši pa so skrbeli za ča3 obeda za zabavo, čakiije trenotka, ko jim služništvo dovoli, planiti nad ostanke hrane in pijače. Goste take vrste so oskrbovali cesarju Figelij, Vatitiij in Vitelij ter bili večkrat celo prisiljeni, dati gostom cesarjevemu stanovanju primerno obleko, ker on je ljubil nad vse tako družbo. Krasota dvora je pozlačevala vse ter vse pokrivala z bleskom. Veliki in mali potomci velikih rodov ter sodrga s pouličnega tlaka, važni umetniki ter puhli ostanki talentov, vsi ti so se rinili v palačo, da tu nasitijo oči s sijajem, prekašajočim Človeško domišljijo, da se približajo delilcu vseh milostij in bogastva, jedino srečanje, katero jih je moglo ali zares ponižati, ali jim pa tudi neizmerno koristiti. Tega dne bi imela tudi Ligi j a biti navzoča na taki gostiji. Strah, negotovost, lahko razumljiva po takšnem naglem naključju, je vzbujala v njej željo do upora. Bala se je cesarja, bala ljudij, bala se palače, katere trušč jo je pripravljal ob zavest, bala se gostij, o katerih puščobi je dokaj slišala od Aula, od Pom-ponije Grecine ter njunih prijateljev. Dasiravno je bila še mlada, vendar ni bila nezavestna, kajti zavest o1 zlobi je dohajala v tedanjem času celo na otroška ušesa. Vedela je torej, da jej v tej palači grozi pok varjen je, pred katerim jo jo ob času slovesa Pomponija svarila. Ker je imela mlado dušo, katere se še skaženost ni dotaknila, ter spoznavajoča oni vzvišeni nauk, ki ga jej je vcepila pestunja, je obljubila, da se bo varovala skaženosti, svoji pestunji in onemu božjemu učitelju na ljubo, v katerega ni samo verjela, marveč ga radi sladkega njegovega nauka tudi ljubila. Vedela je tudi, da sedaj niti Aulo niti Pomponija Grecina ne bosta odgovorna za njeno ravnanje, torej je premišljevala, ali oi ne bilo bolje, postaviti se po robu ter niti ne iti na gostijo. Od jedne strani sta se oglašala v njeni duši strah in nemir, od druge pa se je rodila v njej želja, pokazati pogum in vstrajnost proti mukam in smrti. Saj tako je zapovedal božji učitelj ter dal sam najlepši vzgled. Pomponija jej je dejala, da unetejši spozna-valci si žele* takšne skušnje ter celo Boga prosijo -> za njo. Videla se je že mučenico z ranami na rokah in nogah, belo kakor sneg, lepšo od nadzemeljske lepote, neseno od belih angelov naravnost k lazurju; take in temu podobne prizore je videla v svoji domišljiji. Bilo je v tem dokaj otročarije in nekoliko kazni mogle uresničiti, se je pridružila k njenim sanjam še neka radovednost glede" tega, kako jo bodo sodili in kako muko si za njo izmislijo. In tako se je zibala njena na pol otroška duša na dve strani. Toda Akta je poizvedeia o tem omahovanju ter jo pogledala tako začudeno, kakor bi deklica govorila to v vročinici. Postaviti se po robu volji cesarjevi? Nakopati si v prvem hipu nS-se njegovo jezo? Za to je treba, da je človek otrok, ki ne ve, kaj govori. Iz lastnih Ligijinih besed je razvidno, da ni več zastavljenka, marveč pozabljena hči svojega lastnega naroda. Ne brani je nobena narodna pravica, in ko bi jo tudi branila, cesar je dovolj močan, da v bvoji jezi potepta to pravico. Cesarju se je zljubilo, vzeti jo k sebi in od tega tronotka ravna ž njo, kakor hoče. Odslej je odvisna od njegove volje, nad katero ni močnejše na svetu. »Tako jec, je nadaljevala, »tudi jaz sem čitaia liste Pavla iz Tarse ter vem, da prebiva nad zemljo Bog, da je Sin božji, ki je vstal od mrtvih -- le samo na zemlji je cesar. Zapomni si to, Ligija! Vera tudi, da ti tvoj nauk ne dovoljuje biti to, kar sem bila jaz ter da vam in stoikom, o katerih mi je pripovedoval Epiktet, je m6či izbrati samo smrt, ako je treba izbirati med ©hranjenjem in smrtjo. Ali pa se smeš nadejati, da te Čaka smrt, ne pa oskrumba ? Kaj mar nisi cula o Sejanovi hčerki, ki je bila še skoro otrok, a katera jo bila na Tiberijevo povelje oskrunjena vsled zakona, ki ne dopušča, kaznovati dekleta s smrtjo. Ligija! Ligija! Ne draži cesarja! Kadar napoči trenotek, ko ti bo treba izbirati med sramoto in smrtjo, pa storiš tako, kakor ti tvoja Resnica veleva, toda prostovoljno ne išči pogube ter ne draži zemeljskega, a vrhu tega tako okrutnega boga.« Akta je govorila to z veliko žalostjo, da, celo z navdušjem. Ker pa je imela kratek poglod, je sklonila svoje sladko lice nizko k Ligijinemu licu, kakor bi se hotela prepričati, kak utis so napravile na njo njene Ligija jo je z detinsko zaupljivostjo objela ter zaklicala: ker znasta spretno .voziti narodni na5 Čoln po pravi poti in ga tudi braniti do zadnjega pred vsakim krivičnim in sovražnim napadom. Ta armada z geslom »Za krščanska načela" je tirala pred sodnijo ta dva narodna in marljiva delavca z namenom, da jih do tat ugonobi, potem ko jih je uže popred oropala poštenja in dobrega imena pred nezavednim ljudstvom v svrho svoje nadvlade. Ali prišel je tudi dan plačila! Sodnija je spoznala pravičnost in poštenost teh dveh n rodnih delavcev ter jih popolnoma oprostila, in tako na enkrat za vse Čase ponižala ono armado, ki je pričela ta najsramotnejši boj z geslom: »Za krščanska načela*, in onim vrlim narodnim delavcem povrnila njih čast in poštenje, katerih so jih prej njih sovražniki oropali. Do konca obravnave GabrSčkove pred sodnijo je bil navzoč od one armade sam generalissimna, don Gregorčič, drugi so jo poprej pobrisali, ker jim je neki notranji nemir razjedal srce, ter so pustili tam na cedilu svojega voditelja, ki je pa prav le Se njihov sluga. S tem so tudi njemu pokazali, da je bolje ljubiti sebe, kakor pa svojega bližnjega. Sedaj pa ti, doslej še nezavedno ljudstvo, katero si bilo zaslepljeno po teh krivih prerokih, in ki si mislilo, da edino oni ti morejo dati zveličanje. vrzi s svojih oči to mračno mreno, ki ti ovira pravi pogled, in združi vse svoje moči ter delaj naprej pod praporom »narodno-napredne stranke*. Amen l Iz Lokate« pri Ajdovščini. —Tukaj je umrl dne" IS. t. m. naglonia dobro poznati in obče spoštovani c. in kr. poročnik gorske artilerije, službujoč v Mostam, gosp. Franc Pečenko v 37. letu svoje dobe. Pokojnik je naS domačin, in Če ravno pod vojaško suknjo, zvest je bil sin slovenski! DoSei je na kratek dopust semkaj in sicer po svojo blago gospo soprogo, katera je bila pri svojih stariših tukaj celo letno sezono. Pokojnik se je poročil pred letom v čislani družini gosp. Rolleta, trgovca in posestnika tukaj. — Prišel je veseliti se iz dal-njega Mostara k ljubljeni družini. Minolo sredo, ko je bil čas, da odrine s svojo malo družinico, ga je popadel črevesni krč, kateri ga je v 48. urah umoril. V nedeljo dne 14. t. m. je bil veličasten pogreb. Točno ob 3 V, uri popoldne se je zbrala nedogledna množica občinstva od blizu in daleč, da skaže poslednjo čast pokojniku. Sprevod je vodil preč. g. J. Kodre, župnik iz Sv. Križa, z asistenco treh kolegov. Ob krsti, katero je neslo 6 mož, bivših vojakov, je bilo 10 nosačev krasnih vencev itd. »Rokodelsko podp. društvo" je bilo vdeleženo korporativno, kakor tudi veeransko društvo Karnnje in Skril je. Zastopana je bila tudi v polnem številu inteligenca, domača kakor iz sosednje Ajdovščine in Šturij. Veličasten sprevod so povečevali domači pevci, kateri so peli v hiši žalosti »Nad zvezdami", v cerkvi pa »Blagor mu" in na grobu .Jamica tiha". Povsod so peli precizno, za kar jim gre vsa čast. — Tako je minil pogreb prav lepo. — H koncu: Pokojniku večni mir, preostali družini pa naše sožaljel Iz LJubljane, 16. oktobra 1900. (O slovenskem gledališču. — Volitve. — Razno.) — Že zadnjič sem omenil gledališče kot velik kulturni činitelj. In danes moram, da ponovim isto. Naj se piše ali govori proti gled&IiSču karkoli, dejstvo je, in sicer nepobitno, da je gledališče narodna potreba, da j* gledališče velik kulturni činitelj. Čehi imajo v Pragi svoje veliko »Narodno divacMo*, veliko gledališče, ki ima nedvomno velikih zaslug za probujo češkega naroda in pa za ono kulturno stališče Čehov, na katerem stoje" sedaj. In četudi je v Pragi poleg tega gledališča še več čeških malih gledališč, kakor »Urania* v Kralovski Obori, to je tam, kjer se prirejajo ob času razne razstave, omenjani znano narodopisno, inžener-sko in arhitetovsko itd., »Švandovo divadlo" na Smichovu, »Pištekovo areno" na Kr. Vi-nohradih in še dvoje nemških gledališč, vendar se baš sedaj snuje novo veliko ljudsko gledališče, ki najbrže v najbližji bodočnosti že stopi v življenje. Z gledališčem se razvija dramatiška umetnost, napreduje razumevanje umetnosti v občinstvu, gladi se in boljša okus.... To vidimo prav dobro v Ljubljani. Redki so sicer dnovi, aH vendar: so, ko nastopajo na našem slovenskem gledališču v dovršenih slovenskih igrah dovršeni slovenski umelniki-igralci. Tak dan je bil v soboto, 13. tek. mes., ko je v Cankarjevi drami »Jakob Ruda" gostovat naš rojak Ignacij Borštnik, član zagrebškega gledališča. O »Jakobu Rudi" in njegovem autorju, Ivanu Cankarju, je bilo v »Soči" že govora, ko je izdal »Rudo* založnik Schvventner. Zato ni treba, da znova pokazujen na vse vrline tega {edinega dovršenega dramatičnega dela, ki so se mi posebno pokazale na odru. »Ruda* je delo, ki lahko reprezentuje slovensko dramatiko v ptujini, kajti brez dvoma je najboljša drama, kar jih imamo. Seveda je za »Rudo* velike važnosti, da je glavno vlogo zopet imel v rokah bralec-umetnik gosp. Ignacij Borštnik. Pred nekoliko leti je zapustil ta mož Ljubljano ter šel v Zagreb z velikimi upi.... Zagrebško gledališče je tedaj bilo že eno izmed velikih gledališč, kjer je gospodoval slavni Fijan, kjer so tekmovali mej seboj markizica Strozzijeva, gosp. Dimitrijevie, Brani, brata Freudenreicha, Grund in drugi. Ali naš Borštnik je bil mož, ki se ni strašil truda. Šel je junaški na delo in kmalu je pozdravila zagrebška kritika njega in njegovo ženo, Zofijo, kot najbolja umetnika zagrebške pozornice. Borštnik je nastopil v .Hamletu*, nastopil v »Strahovih", nastopil v ,Trilby", povsod vspeh! V Ljubljano so prihajali glasovi o njegovi slavi.... Merodajna gospoda je začela premišljati, kaj je Borštnik in kaj bi značil za Ljubljano. Odtod, da v najnovejšem času včasih pride gostovat nazaj v svojo domovino. In tako je tudi gostoval v »Jakobu Rudi" zadnjo soboto. Dosegel je popolen vspeh, kajti razumel je Cankarja ter njegovega »Rudo" interpretiral tako, kakor je bilo le želeti. Pravi se sicer, da »inter arma silent musae", da mej bojem umetnost molči. No, pri nas je skoro narobe. Boj se bije; — umetnost pa tudi procvita prav veselo. Boj! Še par tednov in izvojevati bo odločilno bitko. Državnozborske volitve so bile težko kedaj tako hude, tako polne bojev, kakor letos. Kje bo zmaga, to se bo vedelo še-le po skončanih glasovanjih. V peti kuriji imamo tri kandidate. Narodno-napredna stranka kan-diduje učitelja z geslom: učitelj proti duhovniku, kajti klerikalci vzdržujejo kandidaturo dr. Kreka. Meni je kandidatura učitelja simpatična. Radoveden sem, v koliko je uči-teljstvo v sorazmerju z duhovništvora pri ljudstva priljubljeno, in v koliko more nči-teljstvo že sedaj, v dobi katoliških shodov, parirati duhovništvu. Statistika glasov bo velike važnosti za študij tako zvanega »emi-nentno katoliškega prepričanja slovenskega naroda". Zlasti bodo pomembni oni glasovi iz kmetiških občin. Narodno-napredna stranka je prav naredila s to kandidaturo. Dolžnost učiteijstva na Kranjskem pa je sedaj: delo, delo in delo. Na uma naj ima: pomagaj si sam in Bog ti pomore. Sedaj je prilika I S kandidaturo so prišli na dan tudi socijalni demokratje, ki hočejo prešteti svojo moč. Kako skonča volitev na Kranjskem, jim je vse eno. »Krščanska slovanska narodna zveza" je bila vedno daleč od kakih demokratičnih zahtev. Ni čudno t V nji so bili Gregorčiči, Kreki, Žitniki, Vencajzi itd. Drugače je pa v Ljubljani kakor vedno. Shodi se ne prirejajo, predavanj ni nikakih in tako naprej. V nedeljo 91. tek. m. pridejo sem štajerski rodoljubi, da si ogledajo prvo slov. umetniško razstavo. Vidi se, da se slovensko ljudstvo Sirom domovine sorazmerno dosti zanima za umetnost. Število po-selnikov naše razstave je že sedaj prav im-pozantno. Mnogo bi jih pa brez dvombe še prišlo v razstavo, ko bi mogli. Mislim n, prM mnogo Goričauov, Štajercev itd. Zato pa: ker gora ni prišla k Mohamedu, je škI Mohamed h gori. Jaz bi torej svetoval, da naj »Slovensko umetniško društvo" priredi ob priliki malo razstavo izbranih umotvorov v Gorici, v Celju, v Mariboru, v Novem mestu, v Trstu itd. Mislim namreč na potujočo razstavo, ker bi koristilo kakor umetnikom, katerim bi bila razstava fina reklama, tako tudi občinstvu, ki bi v razstavljenih umotvorih vživalo lepoto. Ta ideja je popolnoma izvršljiva. Stroški bi se brez dvombe povsod pokrili — drugega pa »Umetniško društvo" menda ne more zahtevali. Naše delo mora biti tudi idealno! Koristiti moramo v resnici, komur le koristiti moremo. V Gorici n. pr. v »Slovenski Čitalnici* je dovolj prostora: »Čitalnica" bi gotovo ne zahtevala nikake odškodnine. Z vstopnino bi se pa poplačali troški. Agitacije bi bilo seveda treba, da bi ljudje začeli po-sečati razstavo. Enkrat se že mora začeti kulturno delati. Domače in razne novice. Premeščenje. — Poštni ofietjal Jos. Falconetti }t> premeščen iz Trsta v Solun, poštni oficij.tl Silvij Scheschek pa iz Carigrada v Trst. Smrtna kosa. — Umrla je danes gospa Ivanka Kocjančič, veleposestnica v Podgori ter soproga bivšega deželnega poslanca g. Andreja Kocjančiea. Pogreb bode jutri ob treh in pol popoldne. Žalujočim ostalim naše iskreno sožaljel Prememba na okrajnem glavarstvu v Gorici. — Govori se, da dvorni svetnik in okrajni glavar vitez BosiziO je prosil za umirovljenje. Naslednik bi mu bil namest-ništveni svetnik Se h w ar z. Dva deželnozborska maudata imajo sedaj Italijani prazna. Poslanec baron Loca-telli je umrl pred kratkim, te dni pa se je odpovedal mandatu poslanec Mighetti. Izvoljen je bil od trgovske in obrtne zbornice. Klerikalni shod bo menda v nedeljo v Črničah. Ti ljudje ved6 dobro, da v črni-čah nimajo ničesa iskati, a prirede zaupni shod samo zato, da bodo zopet lagali. Nam je to prav. Taniburaški koncert r »Čitalnici«. — Danes in jutri zvečer bo v tukajšnji »Čitalnici" koncert prvega tamburaškega društva iz Vukovara pod vodstvom gosp. Ilije Salaja. Nastopi 6 oseb v narodni noši.. Ta družba je svirala že na mnogih odličnih krajih kakor na Francoskem v Lyonu, V Švici, v Črnigori, na^Bolgarskem, opetova«o^_v_ Zagrebu^Jtd— Vstopnina na prvem in drugem mestu 50 kr., stojišče 30 kr. Otroci plačajo polovico. Pri-četek ob 8. uri. — To tamburaško društvo zanje povsodi mnogo pohvale s svojim izrednim igranjem in tudi petjem, in radi tega vabimo slov. občinstvo na koncert, kateri priredi imenovano bratsko hrvatsko društvo danes zvečer in jutri v »Čitalnici*.. Iz Gorice pišejo »§lov. Narodu": »Znani hujskač kurat Ferjanfiič v Gočah pri Vipavi podal se je dne 12. t. m. s svojim inežnar-jem in nekoliko drugih starih devic in ter-cijalk na božjo pot na Sv. Goro pri Gorici. Prišedši v Gorico nastanil se je gospod nune v eni najbolj priljubljenih gostiln, kjer se je pošteno najedel, napil in naspal. Predno je drugo jutro odšel, zahteval je od postrežljive natakarice časnike, in ta nič hudega sluteča prinese mu rned drugimi listi tudi »Sočo*. Ali, da ste ga videli gospoda nunca 1 Kakor rudeča cunja na purana vplivala je nanj »Soča*, postal je zelen, kakor kuščar, tresel se je po celem životu in z divjim glasom zičel je vpiti na natakarico, da naj »Sočo* odstrani, in da ga ne bode nikoli več v to gostilno, ako bodo še nadalje naročeni na ta »brezverski list", in delal bode na to, da bode ž njim vsa vipavska dolina se ogibala te gostilne. Brhka natakarica pa mu je prav dobro odgovorila: ,E, gospod, nikari se ne jezite, saj imamo tudi druge časnike, pa pustite »Sočo*, mi pa »Sočo* moramo imeti, ker jo vsi naši vsakdanji gostje zahtevajo. Saj jo pa tudi imajo vse druge slovenske gostilne v Gorici. Mi pa svetujemo gospodu nuncu iz Goč, naj nikari ne hodi na svojih »božjih potih* več v Gorico v poštene gostilne prenočevat, izzivat in razgrajat, sicer bi se mu lahko prihodnjič kaj neprijetnega zgodilo. Za take vrste ljudij imamo mi v Gorici druga primerna prenočišča, — Zapomnite si to, gospod — pater !* K temu dostavljamo še, da smo Culi, da celo na sv. Gori ta pobožni eks-pater ni miroval, marveč je udrihal po liberalcih, dr. Tavčarju itd. prav tako, kakor da bi bil doma. »Romarji* patra Ferjančiča so se vračali domu baje v najboljšem stanju skrivnostnosladko ginjeni t Gaspud J. Fon so za vikarja v Kredu, Pravimo »so", da se ne zamerimo ter na časti ničesar ne znižamo. Gospod vikar so blagovolili nam pisati dopisnico, na kateri pravijo, da po pomoti ni bil vrnjen »Primorec" že v januvarju, zdaj pa da ga vrne njihov nečak, četudi je plačan za celo I e to. Ta list ne zida ampak le podira — ni naroden, še manj versko - naroden, kakor bi moral biti. Za tako pohujšanje boste odgovor dajali. Nečem biti za ves svet na Vašem mestu, S potrebnim spoštovanjem in pomilovanjem. Na koncu so blagovolili g. vikar se še lastnoročno podpisati, — Da se tako imenitne dopisnice vsebina vsaj nekoliko ohrani potomstvu, jo po-dajemo tukaj v listu s takim le komentarom : Gosp. »vikar i j*, kakor oni pišejo, so se najbrže zmotili, da je plačan »Primorec* za celo leto. Najbrže so s« zmotili, ker nikakor nočemo reči, da bi bili vedoma zapisali tisto neresnico, kateri se reče lahko tudi laž. No, »Kako dobra si, Akta !« Akta, ganjena vsled te pohvale in zaupljivosti, jo je pritisnila na srce in potem, oprostivši se iz njenega objetja, je dejala: »Moja sreda je minila, moje veselje je prešlo, toda zlobna nisem.« Na to,, sprehajajo se z drobnimi koraki semtertje, je govorila obupno sama sebi: »Ne, tudi on ni bil zloben. Sam je mislil takrat, da je dober ter je> hotel biti dober. Vem to najbolje. To vse je prišlo pozneje... Ko je nehal ljubiti me... Drugi so ga napravili takega, kakoršen je — drugi in Poppeja.« Trepalnice se ji porose s solzami. Ligija jo je gledala za trenotek s svojimi modrimi očmi, naposled je rekla: »Ti ga pomiluješ, Akta ?.« »Pomilujem«, jej odvrne zamolklo. Na to se s sklenjenimi rokami in otožnega lica jame znovič sprehajati. Ligija jo vpraša bojazljivo dalje: . »Ti ga še ljubiš, Akta ?« »Ljubim.« Gez nekaj časa je dodala: »Nihče razun mene ga ne -ljubi.« Nastalo je molčanje. Akta se je trudila, da bi znovič pridobila mir, ki ga je izgubila pri tem spominu. Ko se je konečno nekoliko pomirila, je rekla: »Govorive o tebi, Ligija i Niti ne misli na to, da bi se protivila cesarju. To bi bila znorelost. Konečno pa se pomiri! Poznam dobro to hišo ter sodim, da ti od cesarjeve strani ne grozi ničesar. Ko bi te hote>! Nero imeti z&-se, ne bil bi te dal odvesti na Palatin.l Tukaj vlada Poppeja, in od onega časa, ko mu je povila hčerko, ima cesarja še bolj v svoji oblasti. | Ne. Nero je sicer naročil, da naj bi bila navzoča! na gostiji, toda doslej te ni videl, niti nI vprašal po1 tebi, torej mu zš-te ni mnogo mar. Nemara te je odvzel Aulu in Pomponiji samo radi tega, ker se jezi na nju. Petronij mi; je pisal, naj skrbim za-te, in iz tega, da mi je pisala, kakor veš, tudi Pomponija, je mdči soditi, da so se dogovorili. Nemara je storil to na njeno prošnjo. Ako je temu tako, ako on od Pom-ponije naprošen skrbi zd-te, pa ti tu ne grozi nič, in kdo ve*, če te Nero na njegovo besedo ne pošlje Aulu ? Ne vem, ali ga ima N<*ro preveč rad, toda vem, da le poredkoma sme biti drugačnega mnenja, nego je njegovo.« »Oh, Akta«, je odgovorila Ligija. Petronij je bil pri nas poprej, predno so me odvedli, in moja mati je bila prepričana, da me' je dal Nero odpeljati na njegovo besedo.« »To bi bilo slabo!« jej reče Akta. »Nemara je rekel Petronij pri kaki večerji pred Neronom, da je videl v Aulovi hiši zastavljenko Li-gijcev, in Nero, ki mnogo drži na svojo moč, te je poželel samo radi tega, ker zastavljenci pripadajo cesarju. Sicer pa on rima rad Aula niti Pomponije... Ne! Ne zdi se mi primerno, da bi se bil poprijel Petronij tega sredstva, ko bi te hotel Aulu odvzeti... Ne vem, ali je Petronij boljši od onih, ki cesarja ob-koljujejo. Nemara pa še razun Petronija dobiš koga drugega, ki so potegne za>te. Nisi li \ dela \ Aulovi hiši nikogar izmed onih, ki so cesarjevi bližnji ?« »Videla sem Vespazijana in Tita.« »Cesar ju nima rad.« ®In Seneko.« »Zadošča, da Seneka kaj svetuje, potem Nero vkrene nasprotno.« Jasno lice Ligijino jame zalivati rudečiea. »In Vinicija...« »Ne poznam ga.« »To je Petronijev sorodnik, ki se je vrnil pred kratkim iz Armenije.« »Mar misliš, da ga ima Nero rad?« »Vinicija imajo radi vsi.« »Ta bi se potegnil z&te ?« »Da.« Akta se prijazno nasmeji ter reče: »Torej ga gotovo vidiš na gostiji. Udeležiš pa se je, bodisi tudi zato, ker se je moraš... Samo tak otrok, kakoršen si ti, more misliti drugače, sicer pa, ako se hočeš le vrniti v Aulbvo hišo, imaš danes priložnost poprositi Petronija in Vinicija, naj ti s svojim vplivom pridobita pravico, vrniti se. Ako bi bila oria tukaj, bi rekla ravno to, kar pravim jaz, da bi bilo naravnost nespametno in pogubno, upirati se. Cesar bi nemara ne opazil, da nisi navzoča, toda ko bi to doznai ter si domislil, da si se drznila nasprotovati njegovi volji, pa bi ne bilo več rešitve zate. Pojdi Ligija! Ali že čuješ ta trušč v hiši ? Solnce se že niža in gostje se kmalu jamejo shajati.« ' »Prav imaš, Akta«, odvrne Ligija, »pojdem na tvoj nasvet.« (Dalje pride.) r tem pogledu se že zmenijo z našim uprav-ništvora ali pa upravništvo ž njimi. — Naš .Primorec* • ne zida ampak le podira in niti naroden ni i SaperloU kako so nas daii g. vikarij! ,Primorec8, ki izhaja skoro v 2000 istisih, le podira. Da, da, podrl je že marsikaj, kar je bilo nuncem všeč, ali ako je kaj podrl, je storil to le v blagor narodu proti prenapeti in pogubni taroki ^omandi. Kaj pravijo na to, gospod vikarij?! lia ves svet nočejo biti gospod vikarij na našem mestu, ker za pohujšanje bomo morali dajati . odgovor. Pohujšanje in odgovor! Za pohujšanje odgovarja tisti, ki je storil pohujšanje, ne pa tisti, ki ga ožigosa in obsodi ter ga pokaže ljudstvu v' svaBTo, da"~se more varovati demoralizacije, katera mu je pretila na raznih krajih prav iz farovža. Gosp. vikarij noCejo biti na našem mestu, nit pa na njihovem ne, kajti pri .stiskavcu*, ki niti samemu sebi ne privošči ničesar, se živi slabo. Gospod vikarij naj le še dalje »stiskajo* in »molzejo* ter jedo neobeljeno polento in neslano kašo, se jim bodo vsaj smejali po smrti tisti, ki bodo sreCni podedovale!. Na to stran mi g. vikariju dajemo .potrebno spoštovanje in pomilovanje*, kakor tudi jih .potrebno spoštujemo in pomilujemo*, ker dopisnica nikakor nam ni prav nič impono-vala, kakor mord.i mislijo g. vikarij. Na svidenje še v upravništtu! Cvetke iz vrt* ,Primorskega Lista". — »Modri možje*, .izdajalci svete narodne stvari*, »najr-ta druh.il", .podivjana, pijana banda*, .kobari^ki izdajalci slovenskega naroda* — tako lopa imenuje .Prirn. list« v svoji zadnji številki naš»> vrle Kobaridce, ker so pokazali, da za klerikalne mahiuacije v Kobaridu ni tal. Vsa taka zmerjanja jih ne bole, ker taki zborovale! a ia Klavžar in Gregorčič jih ne dosegajo. — Cvetke pa so res krasne, prav vredne klerikalne bande! ,TnJeI*. — V .Gorici" v poročilu o volilnem shodu v Sempasti na Veliki Olavi čitamo: .Proti koncu govora so zopet delali nemir tujci na stopnicah, eden Osečan, eden S*nipasec in pi nekateri 3p:tc.ipani itd. Shod je bil, kakor pravi .Gorica"* v Šein-pasu na Veliki Otavi, in tam so nastopili .tujci", eden iz Osek«, eden iz Sempasa in pa nekateri Špacapani. Toroj možje, ki stanujejo v šempaski občini, so bili na shodu v isti občini tujci! Zakaj? Žito, ker ne trobijo v rog Blaži Grče! Z .»to so tujci na svojih rodnih tleh! Vse to po .katoliških načelih* in pa no svetopisemskem nauku: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe I Na zatožni klopi ste sedeli 17. t. m. radi hododcistva tatvine Antonija ftoter in Marija Kaučič iz Novega Mesta; ukradli ste Barbari Pahor, pri katerej ste imeli kot delavki v tovarni Siračieah ceno prenočišče, zlatarine in srebrnine v vrednosti 25 gld. Obe ste obsojeni v zapor, m sicer prva na 3, druga na 4 mesece* — Tudi je bil obsojen na dvamesečno ječo 16 letni Fr, Paulin, ker je napadel z nožem nekega Mih. Simšiča in ga težko ranil. — Na 15 dni zapora je obsojen 22 letni Dalmatinec AnU. Pili6, ker ni zadostil vojaški dolžnosti od 1897. do danes, Zatoženec je izjavil, da je šel v Ameriko, ker je bilo doma veliko uboštvo. V Ameriki da se je težko preživil in ni imel sredstev, da bi se povrnil v domače kraje. Ker pa je dokazano, da je obdolženec imel pri sebi precejšnjo svolo denarja in je tudi starišem iz Amerike pošiljal male denarne podpore, ga je sodni dvor obsodd 15 dnij v zapor. Vikar Knavs. — Na shodu Blaža GrCe na Veliki Otavi se je oglasil tudi vikar Fr. Knavs iz Oseka, kjer je govoril, kakor pravi .Gorica", z visokim glasom in z vzneseno besedo. Ta mož z visokim glasom in z vzneseno besedo je bil včasih pol urednika ..Primorskega lista", odkoder sla ga pa pregnala rimska dohlarja Pavlici. Mož se je bil takrat oddaljil od politike in v Mirnu je mirno študiral sveto pismo, da pokaže dr. Jošku in Andrejčku, da zna tudi on kaj in da je sposoben za dehtarja sv. pisma. Če se ne motimo, je napravil tudi že en izpit. Ko pa je bil premeščen iz Mirna v Osek kot vikar, mu je pošlo menda veselje, konkurirati z dohtarjema Pavlicama, kajti nič več se ne čuje o njem, da bi se pripravljal za kak drug izpit, da bi vendar že postal dohtar Knavs, kar se vendar lepše čuje nego samo vikar! Dozdeva se nam, da je ugasil v sebi žejo po učenosti ter se je vzbudila v njegovi, ker je duhovnik, gotovo čisti duši, želja do politikovanja. Vsaj njegov nastop na shodu na Veliki Otavi, kakor je popisan v nezmot-hjvem listu .Gorica", je kazal na to: Vikar Knavs je rekel, da, govori čisto z nevtralnega stališča za blagor in dobro naroda. On ne more biti za dr. Turno ne kot Slovenec, ne kot človek in ne z ozirotn na gospodarski program. V svoji domišljavosti je rekel, da vsi goriški duhovniki s kardinalom vred, jugoslovanski škofi s Slrossmaverjem na čelu m sam Leon XIII. priznavajo, da vera in politika se ne moreta popolnoma ločiti. Imenitno jo je povedal, zlasti ker je prestavil na prvo mesto goriške duhovnike s kardinalom, potem pridejo, jugoslovanski škofi in Stross-mayer, na zadnje pa šele papež. Prvi so »oriški duhovniki s kardinalom. Vikar Knavs morda posije popravek, da je mislil pri tem stopnjevanje navzgor. Kdo pa mu bo to ˇerje«? Povedano je to tako zvito, da naše tolmačenje nikakor ni nemogoče, marveč je prav logično: prvi so goriški duhovniki, potem pridejo pa drugi, in na zadnje papež! Ako sodiš po obnašanju večine prenapetih nuncev, se takemu .stopnjevanju navzdol" ne bodeš čudil. — Telo brez duSe je »trup*, politika brez vere pa ,zep*, svoja hišica, svoja glavica! Tukaj se pa že kaže malo .dohtarja", ki ima svoj farovž in svojo glavico l Znak, da je študiral mož za dohtarja sv. pisma! — Spravil se je iudi na Cehe, katerih je 7 milijonov, pa spoznavajo potrebo sloge la-'jiEoTT duhovščino, in to priznavajo tudi Hrvati, celo hrvaški Sokol se je navduševal za Strossmayerja. Gotovo Cehi niso za neslogo med lajiki in duhovščino, ali gotovo je pa tudi, da duhovščina ni tako uneta za slogo, kajti češki klerikalci postavijo pri predstoječih državnozborskih volitvah v vseh skupinah svoje kandidate nasproti drugim narodnim možem. Tako razume na pol dohtar Knavs s češkimi klerikalci vred potrebo sloge lajikov z duhovščino. Škoda, da ni ostal ta mož doma na Kranjskem, tam bi bil .floriral*. =r-Kar se-tiče Strossmayerja, pa mu-povemor da Strossmaver je le eden in da drugega Strossmayerja morda ne dobimo zopet niti po preteku par stoletij l — Z višave domišljavosti je padel potem '/« dohtar Knavs na prav navadno .farbanje*, ker je trdil, da .Sloga" skrbi za vse stanove, posebno še za kmetski stan. To je pa že predebela laž! .Sloga*, tisto pozabljeno društvo brez članov, brez občnih zborov, brez sej in brez programa, ker starega so zavrgli, skrbi za kmeta! To je tako debela laž. da se da kar otipati. In vse to je govoril vikar Knavs ter s tem pokazal, da sloji pod uplivom župnika-župana in slučajno še deželnega poslanca Blaža Grče. Mi gospodu Knavsu ne želimo nič slabega, le obžalujemo, da je šel na Veliko Otavo otrobe vezat, čeprav je govoril z visokim glasom in vzneseno besedo ter je na pol dohtarja! Slovenski Jezik na davkariji v Sežani. — .Edinost* piše: Lani je bilo pri-tožeb v tem listu o načinu, kakor si na davkariji v Sežani — v metropoli prek in prek slovenskega Krasa — tolmačijo načelo, izraženo v § 19. državnih temeljnih zakonov o narodnih pravicah državljanov, zakonov, katere spoštovati je sleherni uradnik s prisego obvezan. Lani je bilo povedano v tem listu, kako da davkarija v Sežani slovenskim kmetom na Opčinah, ki imajo kako posestvo v sežanskem okraju, pošilja laške opominje-valne liste ali monitore. No, od lani do letos se je stvar zasukala nekoliko — na slabšo, Z Opčin nam poročajo namreč, da so omenjeni kmetje zopet letos kar zaporedoma dobili laško opomine: To je že res od sile, oko se naš jezik nili na oblastih v čisto slovenskih krajih ne more pridobiti veljave, to je že od sile, da e. kr. uradniki tudi v cisto slovenskih krajih — žvižgajo zakonom o narodnih pravicah državljanov l To je že od sile, in Bog sam vedi, kdaj bo te sile konec?! Tako .Edinost*! Mi dostavljamo, da smo o tem predmetu pisali že parkrat in smo bili dobili svoj čas celo uraden popravek, da ni res, da bi se tako postopalo na davkariji v Sežani. Pritožbe pa se množe, in da so opravičene, o tem pač ni dvoma. Kratek odgovor »Lažitjiv. kljukcu*. — Glasilo zbesnelih dervišev, te sramote za duhovski stan in cerkev, se je zopet zagnalo v »Trgovsko obrtno zadrugo", ker njen krasen napredek silno boli te podle farške izmečke. Napad bo še nadaljeval. Mi hladnokrvno čakamo konca, potem pa dobč ti ro-kovnjači odgovor, ki"jim"" zapre sapo. Naj besni popje nikar ne mislijo, da je njim dovoljena že vsaka lumparija. — Torej le dokončajte l Vsporcd skupni slavuosti v Krepljah, katero priredita jutri pevsko društvo .Dom" (Repentabor) in »Bralno in sadjarsko društvo* (Kreplje) z blagohotnim sodelovanjem pevskega društva »Zvon* z Opčin, je nastopni: 1. Haydn: »Cesarska himna", godba. 2. Nagovor predsednika. 3.1. Bole: .Slavnostni spev" (V spomin prihoda Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. v Gorico k štiristoletnici združenja Goriške-Gradiščanske z monarhijo Habs-buržauov), poje društvo .Dom*. 4. P. H. Sattner: ,Za dom med bojni gromi", poje pev. društvo »Zvon« z Opčin. 5. I. Zaje: .Poputnica Kola*, poje društvo ,Dom". 6. M. Korsič : .Naša pesem" (možki zbor), poje društvo ,Dom* s spremljevanjem godbe. 7. J. pl. Kleinmaver: »Kateri bo ?", igra v jednem dejanju, igrajo diletanti društva »Dom". 8. F. S. Vilhar: „Slovenac i Hrvat8, proizvajajo vsa društva skupno. Na veselici in plesu bo svirala veteranska godba iz Mavhinj. Lepak rožnih redov železnic, par-nlkor in poštnih zvez, veljaven od 1. okt. 1.1., izdamo koncem tega meseca. Opozarjamo trgovce in obrtnike, da je še malo prostora več za oglase. Izide v jednakt obliki kakor lani. Ta lepak dobe vsi naročniki »Sočew zastonj; poleg tega bo tiskan še na močnem papirju za javne lokale, postajo itd. Razpošiljamo ga zastonj. — Ker visi ta lepak na vseh javnih krajih ter ga ljudje vedno rabijo, je za inserente najboljša re-k I a m a. Lepak se vidi povsod tudi izven Goriške na premnogih krajih. — Kdor hoče oglasiti svojo obrt na ta lepak, naj se oglasi čim prej. Naročila sprejema »Goriška Tiskarna" A. Gabršček. .Slovanska knjižnica" prične spet izhajati, in sicer izide prvi snopič t. j. 94. prve dni novembra. Priobčevati začnemo grofa Leva Tolstega sloveči roman »Vstajenje«, kateri nadaljuje v naslednjih snopičih, Zvezek 94. razpošljemo vsem starim naročnikom n a o g led; nadaljnim naročnikom bomo smatrali jedino le one, kateri obnovijo naročnino za jedno leto. oziroma poravnajo stari dolg; takih naročnikov je Še veliko. Kdor se ne misli naročiti, naj odda snopič kakemu svojih znancev na ogled, ali pa naj snopič vrne. —• Stare dolžnike opozarjamo, da poravnajo svoj dolg, drugače, bomo primorani izterjati dolgove po pravni" poti.' Da je »Slovanska knjižnica" prenehala izhajati, temu je bilo kri to le slabo in nemarno plačevanje naročnine. Odslej upamo, da bode v tem pogledu bolje. — Apelujemo na vse ljubitelje leposlovne književnosti, katera se jako razširja ravno potom »Slovanske knjižnice", da ta leposloven mesečnik priporočajo med svojimi prijatelji ter tudi sami po svoji zmožnosti podpirajo. — Vsak snopič bode obsegal 6 tiskanih pol ter bode redno izhajal vsak mesec, ne gledč na to, da se bodo dolgi spisi-cepili od meseca do meseca. Ako se pa število rednih in skrbnih naročnikov pomnoži, bodemo izdajali snopiče obširnejše, Nagrluha (glubost), — Bogata gospa, ozdravljena od nngluhe in uSesnega brenčanja z umetnim ušesnim bobnilomdr.Nicholsona, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld,, da gluhi, nepremožni ljudje lahko zastonj vdobijo taka bobnila. Pisma je pogajati na naslov: Št. 4660, /uvod Nlckolsoua „Lougcott" Gujmcrsburj, London W. Razgled po svetu. Proti dr. laglnjl. — Laško politično društvo za Istro je postavilo v peti kuriji proti dr. Laginji kandidatom odvetnika dr. Bennatija v Kopru; v kmetskih občinah, katere je zastopal doslej dr. Laginja, pa pu-Ijskega župana Rizzija. Volilno gibanje. — Te dni so se bavili vsi politični listi z dogodki na Tirolskem glede na predstoječe volitve. Konservativni življi, katerim načeluje bivši poslanec dr. Schopfer, so pričeli hudo borbo proti baronu D i p a u l i j u. Skupina, ki mu je nasprotna, hoče, da bi se tudi nemški koservativci postavili popolnoma na nemško nacijonalno stališče, proti čemur pa se bojuje Dipauli, Nemški liberalni in konservativni veleposestniki na Tirolskem so sklenili kompromis, Za kompromis so bili posebno liberalci, ker konservativci imajo toliko moči, da bi zmagali tudi prof združenim nemškim liberalcem in Italijanom. -— Na Slovenskem je tudi živahno volilno gibanje. Najzanimivejše je isto sedaj na Štajerskem, kjer se protivi duhovščina kandidaturi Drag. Hribarja v peti kuriji, češ, proti volji duhovščine ne sme biti izvoljen noben poslanec. Zdi se nam, da se bližajo tudi na Štajerskem časi velikih sprememb! »Kolu Pardonl" — Nemci v nemški državi so vzor doslednežev. Česar Viljem je dejal vojakom, odhajajočim na Kitajsko: Nič pardoha! Postreljajte vse Kitajce, ki Vam pridejo nasproti. To povelje vsemogočnega vladarja potomcev starih Germanov pa vrše njegovi najudanejši podložniki tudi prav verno doma napram Slovanom. Kein Pardonl Učiteljica Romanovska, Poljakinja, je bila te dni samo zato, ker se je predrznila proti prepovedi privatno učiti poljski na Poz-nanskem, obsojena na šest dni v ječo l Kein Pardonl — Poznansko policijsko ravnateljstvo je poslalo mizarskemu pomočniku Štefanu Borkovskemu iz Galicije sledeči raz-kaz: »Vsled veljavnih predpisov ne smejo biti pri obrti na Poznanjskem uslužbeni ptujci poljskega rodu in poljske narodnosti. Vi pa ste Poljak, in zato sem zapovedal Vašemu mojstru, g. Stjepanovskemu, da Vas 1. okt. t. 1. iz dela odpusti. Zato Vam tudi svetujem, da 1. oktobra delo zapustite in odidete s Poznanjskega, drugače Vas prisilimo k odhodu v Avstrijo. Ravnatelj Hellmann." — Kein Pardonl Slovan si, zato proč od Slovanov ! To prav lepo karakterizira vspeh vladanja »univerzalnega ženija* cesarja Viljema, ob jednem pa tudi nekako v čudno, prav prečudno luč deva zvezo avstrijsko-nemško. Da, da, ničesar ni nad odkritosrčnostjo in iskrenostjo diplomatskih zvez! Le tako naprej! Slov. Akad. društvo .Slovenija* je imelo v četrtek dnč 18. t. ni. svoj I. redni občni zbor o zirrslem tečaju 1900/01 z dnevnim redom: I.j Pozdrav predsednika,. Ž5.) Gitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3.) Eventuelno čitanje zapisnika br. društva »Triglav". 4.) Poročilo odborovo, klubov in preglednikov, 5.) Volitev predsednika, odbora, namestnikov in preglednikov. 6.) Eventualia. Kuga v Afganistana je zadnje čase zahtevala mnogo žrtev. V glavnem mestu Kabul je umrlo za kugo 4500 oseb in so meščani trumoma zapuščali mesto in se podali v gore. Od meseca avgusta pojema kuga. Vojna na Kitajskem. — Princ Tuan je sporočil mandarinom, da je cesarski dvor na varnem in jih poživlja, da vstrajajo in potrpijo še nekolikr časa do zime, katera zavezniške čete decimira. Tudi jim priporoča, da se dela v arzenalih nadaljujejo in da naj bodo v ugodnem trenotku pripravljeni vsi na izgon in umoritev tujcev. — Rusi so prepodili 30 bataljonov Kitajcev izpred mesta Muk-dena; imajo 8 mrtvih; 25 mož je ranjenih. Dne 28. septembra so vzelj mesto Liaojan. Iz Kantona javljajo: ustasi so pod povelj- stvom Sanvalsen-a zasedli mesto Mu-Cian; admiral Ko jih zasleduje. Od 2500 kitajskih vojakov, ki naj bi služili cesarju v varstvo, jih je ubežalo 1500; istotako jih je mnogo ušlo. od oddelka, ki je bil na potu v Kuan-Tung. — Kitajci so hoteli prenesti denar, udobljen iz davščin, v notranjo Kitajsko, kar pa je preprečil ravnatelj rusko-kitajske banke Pakotilov. — Brzojav iz Pekinga javlja, da sta Li-Hung-Cang in princ Tsing določila v okrožnici, ki sta jo poslala na poslanike, prvo posvetovanje za mirovne pogoje na 20. t. m. Znlšanje vozariuo. —Všt. 117 .Verord. Blatta" so se razglasile za železnice in za plovbo olajšave in znižanje vozarine za sveže sadje v zabojih, za vsakovrstno sveže in suho sočivje^ ki se-pošljeizKormina v Prago, in za returniranje zabojev iz Prage v Korrnin; za cement iz Kirchbichla na Koroškem do Gorice; za sveže in suho sadje, hišno opravo in vsakovrstno blago iz Gorice in Zagraja v Trento in narobe. Za kompletne vagone žigic iz Linca v Trst, tudi ako so namenjene za izvoz. Not kartel. — Pivovarniški časopisi poročajo o skupščini pivovarnarjev v Brnu, ki se je vršila pred par dnevi v svrho ustanovitve zveze za obrambo pivovarniških ko-ristij. Namen zveze bi bil: 1.) Določevati minimalne cene piva; 2.) ohranjevati si vzajemno odjemateljstvo, katerega se ne sme konkurenčnim potom privabljati z znižavanjem cen; 3.) odstranjevati nerede z gostilničar-skimi koncesijami pivovarcu in delati na to, da bi teh dveh obrtov ne izvrševala jedna in ista oseba; 4.) ustanoviti pravila glede plačevanja piva, in sicer obrok naj bi bil od 8 dnij do 1. meseca, in to zaradi tega, da prestane dosedanji konkurenčni boj, v katerem so se dovoljevali nekonečni obroki; 5.) delati na to, da se vse drugo, kakor za-stonjsko dejanje ledu in podobno zruši; 6.) bojevati se proti občinskim dokladam, ki obtožujejo kotisum piva (pivni novčič). — Teh šest točk tvori namen tega kartola. Sklenili so ga — vprašanje je le, ali ga tudi izvedejo? Po našem mnenju bode to prav zelo težki«, kajti pri izvajanju se pokažejo razne težkoče, ki najbrže porušijo jedinsNo mej pivovarnarji, Zlasti bo zelo težavno obdržati jedinstvo tudi takrat, kadar se ustanovi kaka nova pivovarna. Razmerje mej malimi in velikimi pivarnami tudi ne bo blagodejno za kartel. Pa — da vidimo! Da ne bi ostalo samo na papirju? — Mislimo namreč na ukaz ogerskega mi-nisterstva za notranje stvari, katerega so te dni objavili dnevniki telegrafično iz Budimpešte. Ogerski minister hoče v svojem ukazu, da morejo in smejo biti v kavarnah in gostilnah po Ogerskem uslužbene le one deklice, ki so nravnega vedenja. Policija in pa policijski uradi sploh imajo strogo na to paziti. Namen tega ukaza je prav lep, le žal, taki ukazi navadno ostanejo samo ukazi in drugega nič! Sploh je pa prav nesrečna misel, na tak način odpraviti in odpravljati naravnost. S tem je prebito malo storjenega proti nenravnosti, če se nenravnim ženskam ne da niti takega zaslužka, kakor je zaslužek natakarice. Če še tega ni, potem so prisiljene iti drugam. Vendar bi pa bil ta ukaz blagodejen na eno stran, namreč z ozirom na gospodarje. Ti bi se morali malo več brigati za svoje uslužbenke, ne pa puščati jih kar tako v življenje. Plesno svileno blago gld. 630 in višje! — 14 metrov! — poštnine in carine prosto* Vsorci z obratno pošlo; ravno tako črne, bele tn barvane .Hennebergove svile1 od 45 kr. do gld. 14*65 meter. G. Heniiebergr, tovarnar svilo (3) (c in kr. dvorni zalagalelj) v Curlhu. Št. 1777. IVatečaj. V šolskem okraju goriške okolice se razpisujejo v stalno nameščenje: i.) Mesta učiteljev - voditeljev na jednorazrednieah v Kronbergu, Lokovcu, Lokvah, Plaveh, Vedrijanu, Ozeljanu in pri Voglarjih; 2.) mesti učiteljev-voditeljev na potovalnih šolah Srednje-Kambreško in Podlaka-Dol. Lokovec; 3.) po jedno mesto učiteljice na trorazrednici v* Št. Andrežu, na dvo-razrednicah v ČrniCah, Sv. Martinu, Opatjemselu in Oseku ter na štiri-razredniei z italijanskim učnim jezikom v Ločniku. S temi službami spojeni prejemki so določeni v deželnem zakonu z dne 15. oktobra 1896. Potovalna učitelja dobivata tudi potniuo letnih 200 kron. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože" svoje pravilno opremljene prošnje do 28. novembra t. 1. po predstojnem oblastvu pri dotičnem krajnem šolskem svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Gorici, 19. oktobra 1900. Razglas. Zadnji živinski semenj v Cerknem (Goriško), ki pade v tekočem letu na nedeljo, bode takoj drugi dan v ponedeljek dne" 5. novembra, na katerega se opozarja živinorejce in živinske kupce. Županstvo v Cerknem, 18. oktobra 1900. A. Kosmač 1. r. župan. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - Via Giardino 8 briških, dal L ORICA priporoča pristna bala In črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od fifi litrov naprej. Na zahtevo pofilja tudi uzorce. Gane zrnom«. Pos1r«*ka poslana. Istarsklh Naznanilo. Podpisana si usojam naznanjati slavnemu občinstvu ter vsem svojim dosedanjim odjemalcem, da se nahaja moja trgovina * lesom, Mttrijifm zt zidarje tir zalaja itsk ii irv odslej v Vrtni ulici štev. 12. kamor sem se preselila iz hiše štev. 11 iste ulice. Ker se nahaja v tej ulici v hiši štev. 11 trgovina mojej jednakft, opozarjam še posebej da se hišne številke ne zamenja. Nadaljni naklonjenosti se toplo priporoča udana Fani Gregorič. Zeta 1881. v 6orici ustanovljena tvrdka E. Riessner, y Nniiski nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pr«L. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdeiovainico umetnih cvetlic za vsako vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd vse po zmerni ceni — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno Priporoča slav. občinstvu tudi 3V0J0 tiskarno črk na perilo. DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI Tvarina je najboljša cikorija. ZALOGA PRI w ___ IV.aiBACINII V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja! Ne dajte si isiljevati ireiih irfeltar cikirij, afjak zahtevajte pivsid najleljši pridevek k prave} bttavi kavi, fi ji fiitoriji aH: „Xava druMe so. Cirila in Metoda v ZjuMjmi{t Dobiva se povsod! "*WfM Glavna zaleta ari: IVANU JEBAMU v LjuhljanL Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drz. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo reno - srebrno svetinjo *&-& TT Tovarna uzornih telovadnih priprav ms. iriNDTd-At v Pragi na Srnino vu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Učne zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Navadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne lelo vaduice pošilja na zahtevo brezplačno in nepoštni proslo. 3 Poprave izvrSuje po najnižjih cenah. Zadnji mesec Vojaških invalidov velika zlata in srebrna loterija. Glavni dobitek 60.000 kron v gotovini z 2O°/0 odbitkom. Ivalidne srečke po 1 krono priporočajo: 6. Gentili, V. A. Jona, MichelstSdfer & Comp., A. Pincharlo. »»Krojaška zadruga11 vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske inmožke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammg-arn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med.temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjili in zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. -^| w w L* Tovarna lananaga cvlrna Jos. Iv. Langer Post Bukowitz pr. Hohenstadt na Moravskem nripornča svoj izdelek vtialian v traini avaftlo-¦olt barvi za ročno izdelovanje čipk dva-, tri- in večkratno vseh Številk in barv. Razpis javne dražbe. Naznanja se p. n. občinstvu, da se odda dne 21. t. m. na javni dražbi zidanje novega zvonika cerkve sv. Lov-rencija v Zaloščah pri Dornbergu. Dražbeni pogoji se nahajajo v župan-stvenem uradu ves tekoči teden. Županstvo v Dornbergu, dne^& oktobra 190CV Župan: F, Bere« 1. r. Ricoardo Brass Gorica vin in špirita na Ulica Vettnrini štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste |>» ni/klli cctittk. 101 do 300 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih 8 prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig Osterrefcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. Goriška ljisla posojMea registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. -----------„- -%&L&----------------- Hranilnevloge se¦n^ejeinajd'-odT'' vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4Vf %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjiee po 6% in na vknjižbe po 5V*%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od S, do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. i Foštao-hran. račun štv. 837.315. Najino zahvalo izrekava prav toplo vsem, nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemaleem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvtt, katero zahteva s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine. Z vsem spoštovanjem /nluVršič & Valendi& 11. Bistrica, oktober 1900. Cirkus bratov Nšmeček je dospel v Gorico. — Nastanjen je v Vrtni ulici (Pondo Ceconi.) Družba sestoji iz SO oseb in 16 izvrstno dresiranih konj. Cirkus je pokrit ter igra v vsakem vremenu. Jutri v soboto prva velika briljantna predstava, ki obstoji iz višje jahalne umetnosti, konjske dresure, perzijskih in japonskih iger ter narodnih plesov. Blagajna se otvori ei 7. Začetek ob S tri zve&r. VSTOPNINA: Sedež 50 kr., I. prostori 40 kr., II. prostori 80 kr., galerija 1» kr. Cirkus ima lastno godbo. Predstave so vsak dan z novim vsporedom. Ob nedeljah se vrše" dve predstavi: ob 4. pop. ter ob 8. zvečer. Za mnogobrojen obisk prosi Ravnateljstvo* »Goriška Tiskarna" A. Gabršček priporoča ravnokar izšle knjige: „MarCO Visconti", ital. spisal Tommaso Grossi; cena s poštnino vred K 2*60. „Odiseja" II. izdaja; po Homeru prosto prevel prof. A. Kragelj; cena s poštnino K 1*40. „Venec slov. povestij", III. knjiga, prevodi iz raznih slovan. jezikov; cena s poštnino vred K 1'40. mm- Na zalitevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj, -»j« [ »Ljubljanska kreditna banka4' v Ljubljani Špitalske ulica it. 2. « Nakup In prodaja Jv8eh vrst rcn»> državnih papirjev, »stavnih II pisem, sreek, novcev, vnlnt itd. po nojkulutit-uej&ih pogojih. II Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestlm. Zavarovanje proti kurent izgubi. Promese k vsem fcebnnjem. Sprejemanje denarnih vlog- na vložne knjižice, na tekoči račun in trn glro- konto s 4