Splošne vGsti ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE DAVORINU TRSTENJAKU V Kostajnici, v savski banovini, ie bila v nedeljo 16. septembra odkrita spominska plošča Davorinu Trstenjaku, velikemu šolniku in pedagoškemu pisatelju. Na griču »Djed« v bližini Kostajnice, sedaj prirodnem parku, ki ga je zasadil za časa svojega učiteljevanja v tem kraju Trstenjak s svojimi učenci, je izbralo tamkajšnje sresko društvo JUU lep prostor kamor je postavilo skupno s prebivalstvom skromen spomenik svojemu vzorniku in svojemu učitelju. Svečanostim so prisostvovali, poleg zelo velikega števiia tamkajšnjega prebivalstva tudi zastopniki JUU, predsednik tov. Ivan Dimnik, tajnik tov. Milinko Lazič ter predsednik sekcije JUU za savsko banovino tov. Duro Logomerac. Tudi »Hrvatski pedagoško-književni zbor« in »Udruženje meščanskošolskega učiteljstva« sta poslala svoje zastopnike. Iz vseh bližjih in daljnih krajev je prihitelo nad 400 učiteljev(ic), da so počastili spomin svojega voditelja. Svečanost je otvoril s svojim govorom g. Branko Sekirica, sreski šolski nadzornik, ki je najprej prečital brzojavke Nj. Vel. kralju, prosvetnemu ministru in banu savske banovine. V svojem govoru je poudaril velike zasluge pokojnega Trstenjaka na prosvetnem in socialnem polju ter velik pomen njegovega pedagoškega dela. — Po njegovem govoru je predsednik sreskega društva JUU tov. Pavle Matijaševič odkril spominsko ploščo. Tov. Ivan Dimnik je v krasno zasnovanem govoru orisal življenje in delo pokojnega Trstenjaka in v imcnu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja položil lavorjcv venec. Nadalje so govorili še zastopniki omenjenih društev in nekdo v imenu bivših Trstenjakovih učencev. Zvečer je priredilo učiteljsko pevsko društvo »Ivan Filipovič« v Kostajnici slavnostni koncert. f MILADIN CVIJOVIČ Dne 5. septembra t. 1. je umd v Beogradu bivši upravitelj onovne šole kralja Aleksandra I. Pokojni tovariš Cvijovič je bil med učiteljstvom zelo poznan in priljubljen. Posebno vneto je deloval za prospeh našega Udruženja in je bil eno dobo celo podpredsednik. Kmalu po rojstvu je prišel v Garnji Milanovac, kjer je dovršil osnovno šolo in nižjo glfniinazijo. Učiteljsko šolo je obiskoval in dovršil v Beogradu. Sluiboval je na raznih krajih, povsod pa je bil vztrajno delaven, vesten in natančen. Kot podporočnik se je udeležil balkanske vojne. V svetovni vojni je dosegel čin podpolkovnika in bil za zasluge,. ki si jih je stekel v borbi za naše osvobojenje večkirat odlikovan. Bil pa ni samo dober in vesten učitelj, marveč tudi vnet prosvetni delavec. Delal je v »streljački družini«, v kmetijskih zadrugah, ¦»Narodni odbrani«, pri »Jadranski straži« i. dr. Pri »Rdečem križu« je bil predsednik, kjeT ga je sredi dela zalotila prezgodnja smrt. Za velike zasluge, ki si jih je stekel v šoli in pri prosveti naroda, je bil odlikovan z redom sv. Save IV. in V. reda. Prezgodaj, star šele 58 let je zapustil naše vrste, pirerana smrt nam je iztrgala vernega 'tovariša in borca. Slovensko učiteljstvo, posebno tovariši iz vodstva sekcije, ki smo poznali njegove vrline, žalujemo ob njegovem preranem grobu. Slava njeaovemu spominu! — Obletnico septembrskih žrtev bomo praznovali dne 20. IX. Spomnimo se ta dan narodnih mučenikov s tem, da uporabljamo Narodni kolek 20. IX. 1908. — Šolsko - vrtnarska razstava za katero se marljivo pripravljajo učitelji-vrtnarji celjskega sreza bo pokazala ne samo vrtne pridelke, ampak tudi ves kompleks ostalih disciplin, ki so v organski zvezi s šolskimi vrtovi. Po svoji razporedbi bo razstava razdeljena na 23 oddelkov. Vsak oddelek bo uredil poseben šolski vrtnar, ki mu bodo ostali prispevali material. I. oddelek bo pokazal načrte in slike lepih vrtnih skupin cdnosno šolsko mladino pri delu. II.—IV. oddelek bo demonstriral drevesničarstvo, šolski sadonosnik in precepljevanje. V V. oddelku bomo videli naravne in umetne oblike drevja, ki se gojijo na vrtu. VI. odc^elek nam bo predočil boirbo s sadnimi škodljivci. V VII. oddelku bodo razatavljeni vrtni pridelki; pri teh ne bo šlo toliko za izredne pridelke, kakor da se pokaže, kako vpliva zemlja, podnebje in trud na kakovost rastlin. Prav zanimiv bo VIII. oddelek, pod značko delovna šola; tu bodo ročni izdelki, samostojni spisi, risbe in slike šolarjev o domačem šolskem vrtu. Gospodimje bo zanimal IX. oddelek z napisom: zelenjadni vrt. V prav veščih rokah je X. oddelek, ki nam bo pokazal cvetličarstvo na šolskem vrtu. Modernim zahtevam bo odgovarjal XI. oddelek. ki bo pokazal. kako naj bodo današnje šolske sobe in šolska poslopja okrašena. V XII. oddelku bodo razstavljene vrste pirsti posameznih vrtov, način izboliševanja in pripomočki. XIII.. XX., XXI. in XXII. oddelek prikazujejo tehnični del, orodje, praktične predmete. Uporaba v ku- hinji, shranjevanje in uporaba vrtnih pridelkov bo ponazorjena v XIV. in XV. oddelku. Prav izdatcn bo XVI. oddelek s šolskim čebelarstvom; ne moremo se ravno hvaliti, da bi bil celjski okraj idealen za rejo medonosnih muh, vendar ni šoLskega vrta, ki bi za pouk ne imcl čebelnjaka. Zaradi tega je precej upraviteljev, ki so z dušo in telesom čebelarji ter do-segajo v svoji sitiroki tudi lepe uspehe. Razstava šolskih vrtov bo združena tudi s perutninsko celjskega sreza. Vsa prireditev bo po doscdanjih dispozicijah 14. in 15. oktobra v prostorni telovadnici okoli&ke deške narodne šo'le v Celju. Lanski dobro uspeli šolsko vrtnarski razstavi v radovljiškem srezu bo sledil letos celjski srez in morda še kaiteri drugi. S sreskimi razstavami se učiteljstvo intenzivno pripravlja na predvideno banovinsko razstavo šolskih vrtov. — Učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol! Izšla je knjižica: Prehrana — Kuhanje, ki sta jo spisali tov. Marija Pleško in tov. Marjeta Prašnikar, založil in izdal pa Odbor učiteljic gcspodinjsko nadaljevalnih šol. Snov je prilagodena načrtu gosp. nadaljevalnih šol. Zelo uporabljiva bo tudi pri pouku gospodinjstva na narodnih šolah. Naroča se pri tov. Mariji Pleško na Vrhniki. Prvi rok za naročanje je do 7. oktobra, naslednji termin se objavi naknadno. Držite se terminov, ker je to nujno, radi hitrejše in cenejše odpreme. Tovarišice, naročite takoj, ker je naklada majhna, knjižica pa potrebna pri pouku. Nobena gojenka in absolventka gosp. nad. šol ne sme biti brcz >nje. Naročnino poravnajte po pril-oženi položnici. Cena izvodu 4 Din. Tej knjižici -sledi v najkrajšem času druga: Dom. — Obleka in perilo. Odbor učiteljic gosp. nad. šol. — Celjsko učiteljsko društvo. Kljub ponovnim opominom so nekateri člani še vedno na dolgu s članarino za preteklo šolsko leto. Ne le, da s tem otežkočajo že itak težke blagajniške posle, arnpak povzročajo z opetovanimi opomini tudi občutne izdatke. Letos n. pr. za preko 100 Din. — Kako naj nadalje označimo postopanje onih, ki so s pričetkom novega šolskega leta izstopili iz organizacije, ne da bi bili istočasno povedali. kdaj mislijo poravnati zaostalo članarino! Kako pridejo redni člani do tega, da plačujejo stanovske liste za druge — neredne, ki se poleg tega še drugače okoiriščajo z organizacijo! Prosim tem potom poslednjič, poravnajte zaostalo članarino najkasneje do konca septembra t. 1. — Občni zbor je tu! Članarino za šol. 1. 1934./35. pošiljajte do nadaljnjega po starem: redni člani po 16, z osnovnošolskimi učitelji poročene učiteljice pa po 8 Din meseono. Blagajnik. — Nujna potreba razširjenja rtaše gluhonemnice. Kakor vsako leto, se je tudi letos priglasiio za sprejem v gluhonemnico preko 50 otrok. Sprejetih je bilo le 12, ker ni več prostora. To se dogaja leto za letom in lahko jzračunamo, koliko otrok med tem časom odraste predpisani starosti in ostane brez pouka. Sedanji zavod je bil ustanovljen za potrebe bivše Kranjske, zato je povsem jasno, da ne more ustrezati potrebam vse banovine. Učiteljstvo ima težko delo na tej šoli, posebno še, ker primanjkuje učnih prostorov, primermih bivalnic in delavnic. Spalnice so prenapolnjene. Vsi prostori so bili proračunani na največ 60 gojencev, danes pa jih je v zavodu skoraj še enkrat toliko. Ker pa bi bilo treba vsaj za 250 gojencev prostora, je nujno potrebno, da se zavod v najkrajšem času razširi, da bo mogel sprejeti v pouk in vzgojo vse gluhoneme otroke iz naše banovine. Ali bi ne bilo prav, da se te važne in človekoljubne ustanove spomnijo naši mece*ni in pomagajo bedni gluhonemi deci do prepotrebnega pouka in vzgoje. V tem ozku so nam lahko lep vzgled naši bratje na jugu. ki ob raznih prilikah izdatno podpirajo take važne karitativne ustanove. — Sekcija Podmladka Jadranske straže pri kralj. banski upravi opozarja šolska upraviteljstva in ipoverjeništva Podmladkov Jadranske straže, da se mora po čl. 11. pravil PJS izvršiti občni zbor Podmladka ob začetku šolskega leta. Na občnem zboru se voli novi odbor ter se določi program dela za tekoče šolsko leto. Prične naj se z delom takoj, kjer PJS še ne obstoja, naj se ga skuša ustanoviti. Clanarino je mogoče kriti iz zimskih prireditev. Vsi dbhodki Podmladkov so njihova last. Denar je povsod naložiti v poštni hranilnici. Podmladki. ki so z »Izveštaji o PJS«, dostavljenimi jim od Sekcije v mesecu juniju, še izostali, naj jih popolnjene nujno odpošljejo na Sekcijo PJS. Kjer še nimajo Podmladki napisnih tabel, naj jih zahtevajo od svojih sreskih načelstev. Za vsa pojasnila se je obračati na Sekcijo, ki bo tudi letos razpošiljala propagandno čtivo in pomorske slike. Čuvajmo naše morje! — Telovadba v I. razredu nam je delala večkirat preglavico, ker nismo vedeli kaj početi. Bajželj: »Vesele ure« nam dajejo vsestranska navodila in dovolj snovi za vse leto. Cena vezani knjigi 30 Din, broš. 24 Din. Naroča se v krtjigarnah Učiteljske tiskarne v Ljubljani in Mariboru. — Deljeno uradovanje je bilo s septembrom zopet uvedeno v državnih uradih. V stanovskem »tisku se je že večbrat razpravljalo o tem vprašanju in poudarjalo koristi nedeljenega uradovanja v prid države. V zadnji številki »Našega glasu« je o tem predmetu daljši članek, ki poudarja posebno to-Ie: Uradnik ima pri nedeljeni službi dovolj časa za odpočitek, prihaja v urad svež in izpočit, zato dela z veseljem in uspehom. Pri nedeljemem uradovanju mu je tudi olajšana skrb za življenje. Uradniki, ki so navezani samo na svoje prejemke žive težko, poscbno ako morajo preživljati veliko družino. Zaradi štednje si more najeti uradnik le cenejše stanovanje, in ta so navadno izven središč. Dosti uradnikov pa stanuje izven mesta, kjeir so stanovanjske prilike ugodnejše. Pri dolgi, stirikratni daievni hoji v urad i>n iz urada izgubi mnogo časa neglede na škodo, ki jo utrpi na obleki, posebno na obuvalu. Vsled pomanjkanja časa se tudi ne more tako posvetiti izobrazbi in vzgoji otrok, kar vcndair vsak skrben oče želi, saj je to edina dota» ki jo more dati svojim otrokom. So pa še drugi razlogi, ki govore za nedeljeno uradovanje. Skušnja uči in je tudi dokazala. da se ob enkratnem uradovanju opravi isto delo kakor pri deljenem, v gotovih prilikah pa tudi več. Tudi za občinstvo ni brez pomena kako so razporejene ure v uradih. Ker je običaj, da posečajo stranke urade dopoldne, je v korist tem m uradom samim nedeljeno delo, saj se lahko zglasijo v uradu ob urah, ko so drugi obrati zaprti. To vclja posebno za občinstvo, ki prihaja po raznih opravkih in v urade s kmetov. Enkratno nedeljeno uradovanje pa tudi ni brez pomena za državno blagajno, ker se pri tem izdatno prihrani na kurivu in razsvetljavi. Uradništvo vseh vrst si iskireno želi uvedbo nedeljenega uradovanja. — Naš sadni rod je naslov lični knjižici, ki jo je izdal Ivan Dolinšek, sadjar v Kamnici pri Mariboru. Na kratko obravnava o zemlji, podlogah v času sajenja, v naročanju dreves, o pripravi zemlje, o sajenju in razdalji ter o obrezovanju dreves. Nadalje nas seznanja z glavnimi sadnimi škodljivci in boleznimi ter navaja sredstva za pokončavanje. Nato sledi poglavje opisov raznih sadnih sort. Knjižico, ki je bogato ilustrirana zaključuje poglavje o gnojenju in koledar za škropljenje sadnega drevja. Učiteljem vrtnarjem bo to lepo delce dober priročnik za delo v šolskih drcvesnicah in šolskih sadovnjaikih, pa tudi kažipot pri pouku iz sadjarstva, zlasti pa pri naročanju sadnega drevja. Toplo priporočamo.