30 Izhaja vsako soboto.
Pcštnir.a pavšalirana! Novo mesto, dne 24. decembra 1921. Posamezna številka K 160 Leto I.
Naročnina mesečno 6 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „S e da n j o s t“.
Oglasi: V2 strani K 750'—,
v4 k 380-—, Va K 200'—.
Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Mii* božji med vami, ki ste svete volje !
MilodoneČestunne tajinstvenih glasov bajnih bitij, ki trepetajoče prevevajo skozi tiho polnoskrivnost.no božično noč, — so danes zrahljane. Neviden sovražnik, čegar navzočnosti med nami se vsi zavedamo z vsemi našimi čutili, iztrgal nam je iz naših težko preizkušenih src zadovoljnost in srečo ter tihi duševni mir, ki se tako blagodejno čuti zlasti ob svečanem trenutku svetega božičnega večera. Vojne grozote in njene posledice so nas oslabile, naša čutila so postala nezanesljiva in naše mišice so brez moči trajnega odpora proti prodirajočemu sovražniku v liaša srca. Iščoč človeka, ki naj nas vodi, tavamo mimo — otroka. V njem je še neoskrunjena, neotopela duša za vse dobro in lepo, za poštenost in pravičnost, za nedolžnost in čednost. Dobro se zavedajo nasprotniki, daje ves njihov vspeh odvisen od otroka. Zato novodobni Herodi, ki ob rojstvu božje včlovečenosti, vse ohranjajočega in poplemenit,lijočega življenja v vedno se obnavljajoči moči krščanske miselnosti čutijo slabljenje svojih v pohlepu in uživanju združenih moči, — ti Herodi pravim, trgajo duše naših nedolžnih otročičkov iz varnega materinega in cerkvenega okrilja ter jih izročajo rabljem v svobodomiselnih in protiverskih šolah pod krinko sokolske vzgoje.
Krščanske matere in očetje! Gre torej za otroka! Ali ti« šlišite. kako lepo ubrano pozvanjajo božični zvonovi preko zasneženih hribov in dolin, ko vabijo k polnočnici ? Ne, te lepote, te radosti in sreče, te zadovoljnosti in duševnega miru ne občuti, kdor. nima vere! V njem je led in zima. kljub ognju strasti, ki opijanja in duši v njem zadnji ostanek oglašujoče se vesti! Ne . pustimo torej iztrgati iz src svojih otrok, kar je njim in nam najdražje — vero. Dobra krščanska vzgoja deteta krepi duha in dviga ter povznaša njegove plemenite misli iz umazane vsakdanjosti tako, da postanejo božični ,večeri najkras-"ejsi spomini mladosti, ki opiojajo 'in plemenitijo iz leta v leto Vsa dejanja in nehanja človeške duše.
K vsemu temu. pa je potrebno že od zgodnje mladosti vzgojevano telesno in duševno junaštvo, polno samozatajevanja in žrtev. Le poglejmo s kakšno žilavo samozavestjo brani razumen in ponosen kmet svojo rodno grudo, ki mu mogoče donaša komaj toliko, da pošterio preživlja
sebe in svojce! In prav je tako. S koliko večjo pravico in dolžnostjo pa mora človek bi;aniti svojo božjo domačijo — vero v svojem srcu in pa našo večno domovino, ki nam jo je prineslo rojstvo Sina božjega, Odrešenika človeštva! Ge se oče peha in trudi od zore do mraka, da zapusti in po možnosti pomnoži dedno posestvo svojim otrokom, koliko več je vredno t.ru .a, da svo emu otroku in sebi pribori najsrečnejšo bodočnost onkraj groba.
Združeno v eno imenujemo na kratko katoliško življenje za časni' in večni blagor. V ta iLmeii ima krščansko ljudstvo na kmetih, hvala Bogu dovolj pripomočkov. Teh pripomočkov pa se je treba tudi posluževati! Gospod pravi: Stegnite roko in dalo se vam bo! Posebno vi možje in fantje, ne pozabite na Kmetske zveze in Katoliške izobraževalna društva! Povsod, kjer te naše krščanske organizacije še spe, ali pa še niso ustanovljene, obudite jih k življenju, razširite in poglobite jih! Ker. pomnite, le potom njih vam bo rno-,goče doseči pravi božji mir. duševno zadovoljstvo, srčno plemenitost in srečo v družini in v občini ter končno tudi v pokrajini in državi!
Varujte pa se farizejev in izdajalcev vere in ljudstva, varujte se pobeljenih grobov! Poznate liberalce, socialiste, komuniste, radikalce itd. O vseh teh veste, da so nasprotniki vere - in vneti pristaši — lastnega trebuha. Vemo tudi. da so samostojneži istega kova. Toda še mnogo je zap&ljancev, ki hodijo v cerkev, k spovedi in k sv. obhajilu, pri volitvah pa volijo samostojneže, češ, saj ne gre za vero. Ne samo za vero gre. temveč gre za časno in večno blaginjo ljudstva sploh ter tudi in še posebno pri volitvah. Ko bi Vsi 28. novembra 1.1. upoštevali svarilni glas vodstva Kmetskih zvez, bi ne bilo v Sloveniji niti centralizma, niti tako težkih davčnih in drugih ‘bremen, niti kulturnega boja, ki ogroža verski in državljanski mir. In ta mir nam je v Jugoslaviji, ki je tako bogato prirodno obdarjena, nadvse potreben za nadaljni razvoj.
Stojimo na pragu novih volitev. Poživite vse naše organizacije v okrilju Kmetskih zvez! Prirejajte shode in predavanja ter zahtevajte govornike! Kar se more, se mora izvršiti! Novomeško tajništvo, v kolikor bo mogoče, vam Lbo šlo v vsem. na roko.
Š zavestjo, da ste storili svojo možko dolžnost napram veri in domovini, praznujte v miru in radosti rojstvo Jezusa Kristusa"m mir božji naj prebiva in bodi vedno med nami, ki ste dobre volje!
Gospodarstvo.
Zborovanje v Narodnem domu. Železniško vprašanje in važnost predmeta, o katerem se je obravnavalo, je privabilo v nedeljo dopoldne mnogo zainteresiranega občinstva v dvorano Narodnega doma. Tudi občinski odbori Dolenjske in Belo-krajne so bili zastopani v častnem številu. Shodu je predsedoval namestnik novomeškega župana g, J. Košir, kot zapisnikar pa je fungiral obč. odb. g. Malovič. G. profesor Kovač je kot. znan in priljubljen govornik po vsestranskem razmotrivanju povdaril potrebo želežniške zveze Slovenije z morjefn in sicer po projektirani Klodič-Hrovat- Kavčičevi progi. Za njim je g. Ant. Lovšin, kot predsednik odbora za to železniško zvezo, najprej pozdravil navzočega g. poslanca Nemaniča ter nato pojasnil zgodovino obeli sedaj obstoječih železniških načrtov v Sloveniji, od katerih ima načrt slovenskih strokovnjakov ogromno večino prebivalstva za seboj. G. inž. Hrovat je s strokovnega stališča razložil in pojasnil oba obstoječa načrta in izjavil da je Musil - Rajfežov načrt omejen krajevno in težko .izvršljiv ter bi se niti obratovanje ne splačalo. G, dv. sv. Šuklje, videč, da je osamljen, ni niti poskušal braniti Musil-Kajfežov načrt, temveč je priporočal, naj se na shodu v Ljubljani strokovnjaki sami odločijo za enega od predlaganih načrtov. G. inž, Hrovat je ob splošnem odobravanju odgovarjal predgovorniku in naglasil/da se nemški inženir g. Musil bori celo s potvorjenimi dejstvi z neresnico za svoj načrt. * G. župan Rozman je izjavil, da je tudi v tem vprašanju treba upoštevati voljo prebivalstva cele Slovenije in ne samo voljo nekoliko kapitalistov ter je nato predlagal sledečo ' resolucijo :
1.) Po vsestranskem razmotri vanju in na podlagi tehnične utemeljitve naših domačih strokovnjakov gg. ing.: M. Klo-diča, Al- Hrovata in R. Kavčiča, so prišli .zborovalci do prepričanja, da predlagana Klodič-Hrovat - Kavčičeva skupna proga ni samo v interesu ,ob projektirani progi ležečih občiij. temyeč tudi v splošnem interesu bele Slovenije, deloma Hrvatske
in z ozirom na strateg.iČen moment v eminentnem interesu celokupne države; — 2.) zato zahtevajo zbrani zborovalci, da se ukrenejo vsi koraki, ki so potrebni za realizacijo projekta Klodič-Hrovat -Kavčičeve skupne proge; 3.) istočasno se sklene pozvati vlado, da pokliče v življenje državni železniški svet, katerega mnenje naj se vpošteva pri novih železniških zgradbah. — Resolucija je bila soglasno in ob burnem odobravanju sprejeta, nakar se je gospod Lovšin zahvalil na obilni udeležbi in jasno izraženem zaupanju Odboru za zgradbo Klodič-Hrovat - Kavčičeve proge.
Novi finančni zakon ima bistvene spremembe, katere davkoplačevalci morajo poznati, da bodo, vedeli, kaj in koliko se jim, predpisuje. Vsi neposredni davki se morajo plačati 1. februarja., L maja., 1. avgusta., in 1. novembra do 15. vsakega teh mesecev. Rok za napovedi se bo uradno razglasil ip se posebej ne bo nikogar pozivalo. 14 dni pred plačilnim rokom pošlje davkarija ček, na kateiem je skupna vsota vseh zapadlih davkov. Samo v tem času imajo davkoplačevalci pravico osebno se prepričati v davkariji koliko in kateri davek jim je predpisan. Ako davkoplačevalec v določenem času ne napove svojih dohodkov, jih davčna oblast sama odmeri.
Pravice cenilne komisije so v nekoliko razširjene tudi na prizive do 30.000 kron dohodkov, sicer pa odloča o prizivih le prizivna komisija.
Fr a n Ra d esc ek.
Istočno-ortodoksna vera.
(Dalje.)
Srbi so postali kristjani v devetem stoletju, ko so bili pod bolgarsko državo. V začetku so bili katoličani in so imeli katoliške škofe, ki so pod vplivom bizan-, tinizma postali kmaln razkolniki. Ko je Carigrad postal del rimskega cesarstva, so se Srbi zopet povrnili v katoličanstvo in nekaj časa priznavali papeža za svojega cerkvenega poglavarja. (Vujič pravi, češ, kar je bilo kdaj pravoslavno, mora zopet postati pravoslavno; ne vemo pa, če bi bilo prav Vujiču, ko bi katoličani kaj takega zahtevali in spreobrnili, recimo samega Vujiča. — Op. nr.)
Toda Sava, brat kralja Štefana II. . (rodu Nemanjičev. — Op. ur.), je vse zopet prevedel k razkolništvu in postal prvi nadško vjUžicah in potem primas (metropolit) Šrbije. Bival je v Peči (bivše glavno mesto Stare Srbije) in je ustanovil 12 škofij, katerih sedež je^bil v posameznihs amosta-nib, Ker pa se Srbi niso hoteli zadovoljiti s primasom, je car Dušan sklical 1. 1351
Deželne doklade so odpravljene in zamenjane z državnim pribitkom. V Sloveniji imamo 11 vrst državnega davka.
Zemljiški davek se plača od štirikratnega čistega katastralnega donosa 2o%-Državni pribitek na ta davek 170 °/o in zraven še občinske doklade.
Hišno-razredni davek je od I—XII. nespremenjen. V XIII vrsti se plača 10 kron, v XIV. K 6, v XV. K 4 in v XVI. K 3. Za 1. 1921. se davek odmeri v trikratnem prešnjem znesku, državni pribitek 70°/o obč. doklade.
Hišno-najem. davek izven Ljubljane znaša 12°/o najemščine. Vzdrževalni odstotki se ne odračunajo. Državni pribitek je 70°/o 'n občinske doklade. Za davka proste hiše se plača 5 % najemščine.
Občna pridobnina se odmerja kot za prešnja leta in znaša 4 kratili državni davek po tar.fu šema B. Državni pribitek za I. in II. razred 170°/o- za HI. in IV. pa 130°/o ter občinske doklade.
Posebna pridobnina velja samo za denarne in njim enake zavode. Dosedanja določila so nespremenjena (!). Državni pribitek 90 %•
Rentni davek pri zadružnih podjetjih 30/o- P>i bankah 4°/o od obresti hranilnih vlog. Državni pribitek 100%. Doklade odpadejo (!)
Dohodnina se odmerja za letos šele od 10.000 kron dohodkov, v prihodnje pa že od K 4800 (!). Draginjske doklade se ne računajo med dohodke. Privatni
sinod in proglasil srbskega metropolita za patrijarha, ki je začel delovati popolnoma samostojno. Carigrajski patrijarh je tedaj preklel srbskega patrijarha in ves srbski narod. Vendar se je 1. 1376. posrečilo knezu Lazarju s posredovanjem grškega cesarja Paleologa doseči preklic kletve in priznauje srbskega patrijarhata. Delokrog srbskega patriiarha je obsegal Srbijo, Bolgarijo in del Macedonije.
Te cerkvene razmere so ostale v Srbiji še po 1. 1389, ko je cela država prišla pod turško oblast in še celo potem, ko se je 1. 1690 patrijah Arzenij po nesrečni vstaji Srbov proti Turkom izselil na Ogrsko o 37.000 rodbinami (približno
20.0000	duš). Spremenilo se je to razmerje le v toliko, da je potem smel, biti patrijarh v Pe^ edinole 'Grk, ki je pa moral svoj položaj drago plačati v zven-čečem zlatu pri carigrajski vladi.
Patrijarh v Peči je do 1. 1717 imel pod svojo oblastjo 11 metropolitov, 5 nadškofov in 4 škofe. L. 1731 se je belgrajska metropolija združila s katoliško. Ko je pa 1. 1765 pobegnil patrijarh Vasilij v Rusijo, je carigrajski patrijarh porabil to priložnost in odkupil patrijarhat
vslužbenec, če prejema plačo manj kot
30.000	kron letno, plača davek samo od polovice dohodkov. Davčna skala in vojni pribitek je isti kot doslej. Samci plačajo še 10% doklado, manj obremenjena gospodarstva pa 15%-
Plačarina se pri državnih vslužbencih ne pobira in tudi zasebni vslužbenci so do 30.000 kron dohokov prosti plačarine. Državni pribitek znaša 70% in občinske doklade.	%
Invalidni davek se plačuje od skupne svote davkov (ne od dohodnine) po skali do 20.000 kron. Čez 20.000 kron je 20°/o- Kdor pa plačuje samo osebno dohodnino, se davek odmerja od dohodnine.
Tantijemni davek se odmerja 15% od prejetih tantijem in 100% državni pribitek.
Davek na poslovni promet se odmerja tako. da se vsi, razen stalnih dohodkov seštejejo in se od te vsote odmeri 1 % davka.
Te podatke naj si vsakdo shrani in pazno kontrolira predpisano davke, ker se pri sedanji upravi mnogo stori po „ pomoti".
„Popis avstroogrskih vojnih posojil.
Doznavamo, da zbira oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani materija’ za očnvanje koristi tistih korporacij, ki so podpisale kako avstroogrsko vojno posojilo. Občine bodo ta vojna posojila popisovale do 15. ja nnarja 1922. Poživljamo občinske urade, zadruge in razne občekoristne iustitucije,
v Peči ter ga združil s carigrajskim. Od tega leta naprej so S.ibi ostali brez patrijarha v svoji zemlji dočim so metropoliti bili samo Grki, ki so kupovali svoje dostojanstvo pri carigrajski vladi in pri tamošnjem patrijarhu. Tndi tukaj je igraj denar glavno vlogo: kdor je več plačal, ta je postal metropolit brez ozira na sposobnost. Srbski metropoliti so bili štirje in brez škofov.
Ko so Srbi dobili 1. 1808 svojega kneza, je postal karlovški metropolit poglavar srbske cerkve. Šele 1. 1830. je knez Miloš Obreiiovič izposloval srbski cerkvi patrijarha v Belgradu. Vsako imovanje patrijarha pa je moral Carigrad potrditi. Z 1. 1858 je to prenehalo, vendar pa je moral vsak na novo izvoljeni bel-grajski metropolit še nadalje plačevati carigrajskemu patrijarhu 300 dukatov. L. 1879 pa je prenehalo tudi to.
Z berlinskim mirom 1. 1878 je Srbija pridobila dve novi škofiji, katere pa je vlada odpravila in združila z .obstoječimi škofijami niško in žičko. Ta dva škofa in metropolit se sestavljali cerkven) zbor, ki je odločeval o stvareh, v kolikor je dopuščala vlada, odnosno kralj.
da pri občinskih uradih pravočasno prijavijo vrsto, serijo in iznos posameznih avstroogrskih vojnih posojil, ki so jih podpisale.
Interesente opozarjamo na tozadevna razglasila, ki jih bodo občinski uradi objavili “.
Društvene vesti.
Kafol. društvo rokodelskih pomočnikov priredi božičnico na Stefanov večer ob pol 8. uri v svoji dvorani ob pogrnjenih mizah. Spored: prizor s petjem oznanjenja rojstva Kristusovega pastirjem; živa slika; pastirci ob jaslicah ob petju božične pesmi, odkritje božičnega drevesa ter prosta zabava. Vstopnina sicer prosta, prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejmejo v pokritje stroškov. Darove v Rokod. domu isti dan dopoldne. Prijateljem otročičev priporočamo božično drevesce !
Katol. prosvetuo društvo v Novem mestu priredi Silvestrov večer v Rokod. domu z bogatim sporedom: petje, deklamacija, kuplcti, šaljivi prizori itd. Bližje v novoletni številki „ Sedanjosti"'
Kat. izobraževalno društvo v Mirni peči priredi na Sveti večer v „Društvenem domu“ božičnico z bogatim sporedom (govor, petje, deklamacija in živa slika). Začetek ob 10. uri zvečer. Vstopnina prosta. Vabljeni polnoštevilno.
Na Štefanov dan se vprizori v šmihelski dvorani popoldne po litanijah ljudska igra »Revček Andrej ček".
Orlovski koledarček radi bogate vsebine in priročne oblike odsekom ne bo težko razpe-čati. Naj ne bo člana, ki bi ne ipiel koledarčka. — Znesek naj odseki poravnajo po poštni položnici.
Tedenske novice«
Vesele božične praznike želi vsem svojim naročnikom, inserentom, podpornikom, prijateljem in čitateljem uredništvo in upravništvo „ Sedanjosti “.
Z današnjo 30. številko zaključujemo I. letnik „Sedanjosti“, ki je tekom sedemesečnega svojega obstoja pridobila ne samo lepo šte-vile prijateljev, temveč tudi sovražnikov. Na oboje smo. ponosni, ker nam to dokazuje, da nismo mlačni in boječi v odločni obrambi našega vzvišenega programa v boju za slovensko ljudstvo. Z jekleno doslednostjo bomo nadaljevali našo trnjevo pot ter prosimo, da nam dosedanji prijatelji in naročniki ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. V to pomagaj Bog!	Uredništvo.
Novoletna številka „Sedanjosti“ bo izšla radi božičnih praznikov en dan pozneje, vendar tako, da jo dobijo naročniki že na novega leta dan. Gg. trgovce in obrtnike ako žele priobčiti novoletno veščilo svojim odjemalcem, prosimo, naj to pravočasno sporoče upravništvu „ Sedanj osti
Promocija. Nečak novomeškega g. prošta g. Vili Elbe rt je dn» 30. t. m. po z izvrstnim uspehom dokončanih izpitih promoviral za doktorja prava. Mladi doktor je absolvent trgovske akademije in je bil na laškem bojišču smrtnonevamo ranjen. Iskreno čestitamo!
Umrli so. V St. Panlu v Minnesoti je umrl škof Jakob Trobec, star 83 let. Rodil se je
v Logu nad Polhovem gradcem. Bilje Četrti slovenski škof v Ameriki. Pred leti je v Novem mestu praznoval obletnico škofovanja in pri tej priliki delil v kapiteljski cerkvi zakrament svete birme. — Nenadoma je umrl novomeški obč. tajnik g. Leopold Štukelj, tast opernega pevca Bete ta. Imel je lep po-;,. eb. — V sredo zjutraj je umrl po dolgi in mučni bolezni mizar Miha Burgar v Šmihelu. Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. V Ljubljani je umrla Pavla Stefanovič. — Istotam je umrla gospa Rozalija Wester, mati v. š. nadzornika Westra, bivšega novomeškega gimn. ravnatelja. Vsem pokojnikom večni mir in pokoj, prizadetim rodbinam pa naše iskreno sožalje!
V Višnji gori je v četrtek začelo goreti v podstrešju Pajkove hiše. Gasilci se ogenj kmalu omejili.
Zgubil je na sejmu v Črnomlju siromašen kmet, ki je prodal svoje voličke, 18.000 K. Pošten najditelj naj izroči denar proti nagradi bodisi v našem uredništvu, ali pa pri najbližjem župnem uradu.
Z novim letom začne poslovati v Novem mestu Posojilnica, ki so jo ustanovili tukajšnji naši pristaši. Poslovni prostori bodo v hiši Gospodarske /veze na Glavnem trgu. Novi naš zavod toplo pozdravljamo kot trdno gospodarsko postojanko k osamosvojitvi katoliškega ljudstva na Dolenjskem. — V novoletni številki spregovorimo obširnejše.
Novomeški pogrebni zavod (g. Malovič) nam je poslal sledeče pismo: „Gospod Radešček! Z ozirom na priobčeno notico v „Sedanjosti“ glede pogrebnega zavoda, ste mi povzročili krivico, ker ste se nasedli poročevalcu, ko ji mi je znan pod Z. Pogreb, ki sem ga jaz izvršil je ta edini od Čadeža. One krste, ki jih omenjate niso bile mojega izdelka. Radi tega napada priložim stvarni popravek v smislu § 19 tisk. zakona, ako ga ne priobčite bi bil primoran vložiti tožbo proti Vam kot odgovornemu uredniku. — Opozarjam pa Vas na to, da z enakimi napadi škodujete SLS največ in samemu sebi, enako tudi ugledu tiskarne. Jaz se bodem že znal braniti tudi v bodoče in pridejo na vrsto gotove reči o katerih si niti misliti ne morete. Spoštovanjem Matko Malovič. — Popravek žal, ni sestavljen v smislu zakona in zato je romal v koš. Sicer se pa, že iz tega pisma vidi, da g. Malovič ničesar ne popravlja, ampak, samo potrjuje navedbe našega izve-stilca, ki pa ni tisti, ki se v tem pismu omenja. Naše trditve nam je poleg tega potrdilo več prič. Kar pa tiče „ljubezni“ g. Maloviča napram SLS, uredniku in tiskarni. rečemo samo to, da nas je genila do solz. Tudi razkritij g. Maloviča pričakujemo z mirno dušo. Da mu olajšamo to delo, smo objavili njegovo pismo, ker na grožnje smo že itak navajeni.
Popravek. V Listku predzadnje številke se je vrinila tiskovna pomota, ki kvari smisel. Stavek: „. . . Harnack je v pismu Diognetu napisal . . .“ se pravilno glasi:	. . Harnack je o pismu Diogneta napisal ...	—
Vsakomur, kdor ve, da je Harnack umrl nedavno, Diognet čegar pismo se je pozneje našlo, pa je živel v 2. stoletju po Kr., je jasno, da mu ni mogel pisati pismo. — Kdor se zanima za to literaturo, navajamo dotično delo „Die Mission und Ausbreit. des Chri-stentum in d. erst. drči Hund. B. I. Drugih virov o razpravi, iz katerih so podatki za Listek črpani, vsekakor ni treba navajati, ker si kompilator nikakor ne lasti znanstvenih
atributov, ampak samo poljudno razpravlja v informativne svrhe našemu ljudstvu v pouk o tem, kar je danes najaktualnejše.
Poslanec Stanovnik in Brodar sta se zavzela za rezerviste, katere je centralistično „Jutro“ zapeljalo, da se niso odzvali mobilizaciji. Vojni minister je izjavil, da nedolžne žrtve policajdemokratskkega lista ne bodo kaznovane.
Dr. Gosar je zadobil sjajno zadoščenje za vse napade, ki jih je doživel kot poverjenik za socialno politiko. Kot poslanec je sedaj stavil v zakonodavnem odboru vrsto predlogov, da morajo b°gataši in banke zidati svoje hiše in ne kupovati starih, ker le na ta način se bomo izognili pamanjkanju in draginji stanovanj. Kljub odporu dr. Kukovca in fi-nančnega ministra so bili vsi predlogi sprejeti'. G. dr. Gosarju in Jugosl. klubu čestitamo na tem lepem uspehu.
Vlado imamo zopet v drugi nepopravljeni izdaji. Sprememba je le v tem, da je katoli-čanstvu vržena na najbolj nizkoten način bojna rokavica v osebi proslulega protiverca Žida dr. Gregorja Žerjava, ki je postal minister — čujte in strmite — za vere. Večjega izzivanja bi pač ne bila zmožna niti vlada klike ,,črnorokcev“ med Culukafri. Protičeva ura — hvala Bogu — še ni prišla, ker je šc vedno dovolj zaslepljencev, katere bodo šele moralne batine spametovale. Dotlej se bo pa tudi Pucelj izministriral.
0 plačah katoliških duhovnikov seje že prelilo precej črnila in izhlapelo dokaj govorov, vendar še do ganeš ni zadeva rešena. Dočim imajo srbski duhovniki, saj jim ne zavidamo, najmanj sto kron draginjske doklade samo za svojo osebo, za družino pa še posebej, dotlej katoliška duhovščina še vedno čaka kdaj pride na vrsto njihovo pereče materijelno vprašanje. Kako naj živi star, bolehen vpoko-jen duhovnik s 500 kronami na mesec, a da zaenkrat ne govorimo o duhovnikih v službi, ki danes — vsaj mnogi med njimi dobesedno životarijo in stradajo. Poslanec Škulj je s temeljitimi razlogi pobil trditve demokrata dr. Sečerova in jasno dokazal potrebo pravične skorajšne rešitve tega vprašanja. Tudi zastopniki katoliške cerkve so v Belgradu predložili spomenico, ki poleg rošitve razmerja katoliške cerkve do države zahteva izenačenje plač duhovništva vseh ver. Ker pa nameiava vlada stopiti najprej v zvezo s Sv. Stolico glede kankordata, izgleda, da se bo materijelno vprašanje duhovništva reševalo istočasno in se morda celo — zavleklo. Zato je potrebno, da duhovščina z vsemi silami deluje na to, da vlada reši to pereče vprašanje plač vsaj začasno in nezavisno od sklenitve konkordata.
Posebna komisija okrajnega glavarstva je te dni izvršila obhod radi nove občinske razmejitve v Kandiji, Žabji vasi in Drski. Kot bodočo mejo med Novim mestom in občino Šmihel-Stopiče se namerava predlagati tudi potok, ki teče skozi Gotno vas in Šmihel, čujemo, da se g. Matko iz Gotne vasi strašno huduje radi te meje, češ, da je do njegove gostilne samo še par korakov od potoka. Morda se bo upoštevala njegova srčna želja, da se izmuza iz objema kmečke občine in sicer tako, da se podaljša repček Novega mesta do njegove gostilne, na katereiti bo potem jahal g, Matko.
Radi polkovnika Vašica, ki so ga zaprli radi goljufij, je dr. Hohnjeo vprašal vojnega ministra, ki je pa odgovoril, da ne more ničesar povedati, ker se še vedno vodi preiskava.
Baje so na deln vplivne osebe, da vso stvar natihoma potisnejo v pozabljenost. Toda naši poslanci budno pazijo, da se to ne zgodi.
Muslimani (Turki) so poslali Pribičeviču pismo radi strašnega stanja, v katerem se nahajajo v niškem taborišču internirane turške rodbine iz Macedonije. Člani teh rodbin so namreč pobegli od vojakov in odšli med hajduke. Zato so oblasti kaznovale nedolžne sorodnike s tem, da so jih internirali v Nišu. Interpelacija govori o gladu, zimi in o batinah . . .
Kogar se tiče, naj ve, da vsa grozilna pisma mečem v koš. Dotični g. K . . .pa naj si še posebno zapiše v spomin, da ni on niti prvi niti zadnji, ki -mi preti. ..Sedanjost11 bo šla preko vseli, teh groženj na dnevni red: v obrambo ljudstva in vere v avtonomistično urejeni jugoslovanski državi Srbov, Bolgarov Hrvatov in Slovencev. To je moj odgovor. Bog živi!	Fran	Rad eš ček.
0 ,,čriii roki” pravi belgrajsk.t ..Epha11, da to ni nobena tajnost za nikogar več. Tajnost pa je, kdo te tajne organizacije vodi in brani. — Mi pa pravimo, da tudi to rti nobena tajnost. Voditelji so policajdemo-kratje, med branilci pa so tudi samostojneži, ker bi sicer ne bili v taki vladi, kjer ljudstvo in njegovi zastopniki ne pridejo do besede.
Klub SKS želi radi ojačanja svojega stališča čim ožji stik — s Turki. — Kes. [epše zveze pač ne more biti: turški veleposestniki iu samostojni kmetski oderuhi, oboji pa izkoriščevalci ljudstva.
Radi iznenadnega odpusta šefa generalnega štaba vojvode Tetra Boj o vica je Trobčev pristaš poslane dr. Ivanič vložil interpelacijo na vojnega ministra, čegar odgovor bo zelo zanimiv. — Vojvoda Peter Bojovič je tik pred urnikom iz Srbije prevzel poveljstvo južne armade (v katerem štabu je služil tudi
ipominjajte se »Slovenske Straže"!
naš urednik) iz rok „črnorokca“ gen. D. Popoviča. Vojvoda Bojovič je odločen nasprotnik .,črnorokcev". S tem je povedano vse. Zdi se, da so zahteve policaj demokratov glede pomiloščenja „črnorokcev“ sprejete. Kam plavamo? Ali moramo res doživeti še hujša izkustva? In Pucelj je še vedno minister v taki vladi . . .
Radikalska ,.Zastava‘; v svoji 286. številki modruje, da je treba prisiliti tiste „etniške Srbe drugih ver“, ki se še danes ne morejo vživeti v to, da verujejo, da so Srbi. Torej Slovence in Hrvate je treba prisiliti v to! Ta pritisk že davno čutimo, vendar se noben zaveden Slovenec iu Hrvat ne bo vdal tej veri. Pritisnuto jače, sveto više skače. To naj si zapomnijo šovinisti.
Češki železniški minister pater Sramelc seje nevarno ponesrečil, ko se je vozil tv predsedniku republike. Odličnemu voditelju bratske ljudske stranke želimo skorajšnje ozdravljenje.
Italijanski barbarizem presega že vse meje skrajnega sovraštva napram primorskim Slovencem, katere hočejo podivjani laški fašisti pokončati dobesedno z ognjem in mečem. V
nedeljo večer 11. t. m. je vjTrstu do tal pogorelo pogrebno podjetje Stibelj in Kopač. Bazen poslopja iu l;levov je uničeno 14 pogrebnih voz, 4 vozovi, 8 kočij, za 40 konj konjske oprave, več konj, več vagonov sena in ovsa ter 5 družinam, ki so v hiši stanovale vsa njihova hišna oprava. Škoda se ceni na približno 12 milijonov kron, kije krita komaj z eno četrtino milijona zavarovalnine. Vse okolnosti govore za to, da je slovenski pogrebni zavod žrtev fašistov. — Dva dni pozneje pa so fašisti v Barkovljah z bencinem in petrolejem zažgali Narodni v dom, čegar dvorana je popolnoma uničena. Skoda znaša do 800.000 kron. — Proti temu divjanju besnega polentarskega šovinizma je edino sredstvo-represalije na gospodarskem polju.
Kolinsko tovarno v Ljubljani so prevzeli slovenski trgovci, katerih dolžnost je sedaj terp večja, da podpirajo svoje podjetje in priporočajo svojim odjemalcem res izborno domačo cikorijo.
Dolarje najbolje plačuje, podružnica Slov. eskomptne banke v Novem mestu, ki ima telefonsko zvezo z zagrebško borzo.
r. z. z o. z. v Ljubljani
tiskarna — Knjigama Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto se priporoča.
■ MnissaBal
Oglašujte v Sedanjosti!
Rpnn v vsaki množini proda I j UuIiU Fr. Kastelic. Kandija. « •
18 letnega dečka KiT«:
Lekarna Bergmann, Novo mesto.
Podružnica v Novem mestu
ima v zalogi vse špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Vela zaloga manufakturnega blago.
Umetno gnojilo Staj n it.
1. delavsko hansumno društvo p. z. z o. z. g LjuMjani
,	• ima na Dolenjskem sledeče prodajalne :
lova vas, Bloke, Struge, Novo Selo, Sv. ICriž pri Litiji, Sv»Križ pri Kost., Št. Janž, Jagence, Karmel, Semič in
CerkSje na Dol. Skupno število poslovalnic 37. Najbolje in najceneje se kupi pri lastni zadrugi.
Član, ki ne kupuje pri zadrugi je podoben trgovcu, ki bi hodil kupovat/ k svojemu konkurentu namesto, da hi
kril svoje potrebe iz lastne trgcfvinei-
Hranilne vloge obrestuje zadruga po 5% "IS
.Lastnik, izdajatelj in odgovoViii uf^drirk ’ tfran Radeje k
/ g ■:	v.
K H h	j v j;	j 11 ^
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mestu.