8 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Performance Anxiety in Students at Slovenian Conservatoires and Academy of Music in Ljubljana Eva Ostanek 1 Študentka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana Izvleček V prispevku sem se osredotočila na vzroke in vplive izvajalske anksioznosti (strokovni termin za tremo), ki najpogosteje zavirajo uspešen nastop glasbenikov. Zanimalo me je, kako se vzroki prepoznajo, kako pogosti so pri različnih starostnih skupinah in kako uspešno se glasbeniki z njimi spoprijemajo. V ta na- men je bila ustvarjena anketa, ki jo je rešilo 81 dijakov in 82 študentov glasbe, od tega 52 moških in 110 žensk. Namen raziskave je bil poiskati razlike v doživljanju izvajalske anksioznosti glede na stopnjo izo- brazbe, glede na izkušnje z nastopanjem ter glede na glasbeno usmeritev (glasbenopedagoška, glasbe- noteoretična in glasbenoumetniška smer) študentov glasbe ter ugotoviti njihove načine obvladovanja izvajalske anksioznosti. Študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in dijaki konservatorijev za glasbo so glede na rezultate bolj podvrženi psihičnim kot telesnim znakom izvajalske anksioznosti. Sled- nje najpogosteje občutijo na solističnih javnih nastopih in na letnih izpitih. Najpogostejši strategiji, s katerima se z njimi spopadajo, sta hoja po prostoru in dihalne vaje. Pri ženskah je izvajalska anksioznost bolj izražena kot pri moških. Ključne besede: izvajalska anksioznost, trema, nastopanje, mladostništvo, glasbeno izobraževanje. Abstract This paper focuses on the causes and effects of performance anxiety (abbr. PA; the formal term for stage fright), which most often inhibits a successful musician‘s performance. The author was interested 1 Raziskava je bila izvedena v okviru predmeta Psihologija 2 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Katarine Habe. STROKA 9 1. Uvod 1. 1 Opredelitev izvajalske anksioznosti in razlikovanje med tremo, strahom pred nastopanjem ter socialno anksioznostjo Izvajalska anksioznost je psiho-fiziološki fenomen, ki se kaže v izrazitih in vztrajnih občutkih tesnobnosti (Habe, 2018). Pojavlja se lahko na več različnih po- dročjih: šport, javni govor, izvedbe igralskih in plesnih predstav (Kenny idr., 2006). Pri glasbenem nastopanju se simptomi pojavijo pred odhodom na oder in so ve- zani na glasbeni nastop (Habe, 2018). Izvajalska an- ksioznost na vsakogar vpliva drugače. Tisti, ki so bolj nagnjeni k doživljanju izvajalske anksioznosti ob koncu nastopa, pogosteje pričakujejo slabši nastop, sami sebe strogo sodijo in imajo običajno visoke standarde izved- be, ko pride do ocenjevanja. Poleg tega jih bolj skrbi- jo posledice slabe izvedbe in so bolj pozorni na odziv občinstva (Kenny, 2011). Veliko glasbenikov z znaki izvajalske anksioznosti ne išče pomoči, čeprav jih ta močno ovira pri njihovem delu oziroma poustvarjanju (Sieger, 2017) ne glede na starost (Braden idr., 2015). Hkrati izvajalska anksioznost ne vodi samo do slabših nastopov, temveč tudi do slabšega učenja inštrumenta/ petja v glasbenih šolah in na akademijah ter do rednih negativnih občutkov po opravljenem nastopu (Braden idr., 2015). Trema in izvajalska anksioznost sta dva različna ter- mina in dva različna pojma, ki na različen način vpli- vata na posameznikov nastop. Beseda trema pogovorno večkrat zamenja izvajalsko anksioznost, glavna razlika med njima pa je, da trema deluje na glasbenika pozi- tivno in med samim nastopom mine, izvajalska anksi- oznost pa je pri izvajalcu težje obvladljiva in praviloma zavira njegove izvajalske sposobnosti (Habe, 2000). Izvajalska anksioznost je torej patološka oblika preko- merne prednastopne napetosti, ki je izvajalec ne zmore obvladovati, temveč ta obvlada njega. V literaturi razlikujejo tudi med strahom pred na- stopanjem in izvajalsko anksioznostjo. Bolj podrobno je to razliko opisala D. Kenny (2011), ki strah pred nastopanjem (angl. stage fright) od izvajalske anksioznosti ločuje po treh lastnostih: 1. Strah pred nastopanjem prepoznamo pri več zvrsteh umetnosti, izvajalska anksioznost pa se nanaša samo na glasbenike. 2. Strah pred nastopanjem se navezuje na strah pred večjim občinstvom, medtem ko se izvajalska anksio- znost pojavlja tudi, ko je prisotnih manj ljudi (na pri- mer na avdicijah). 3. Strah pred nastopanjem se povezuje z občutkom strahu, ki se pojavi ob nastopu, izvajalska anksioznost pa se stopnjuje več dni ali tednov pred nastopom. Kenny (2011) razlikuje tudi med izvajalsko anksi- oznostjo in socialno anksioznostjo. Pri izvajalski an- ksioznosti je izpostavila večja pričakovanja do samega sebe in večji strah pred ocenjevanjem nastopa. Pri soci- alni anksioznosti pa si posameznik pogosto predstavlja nekaj navideznega in njegov občutek izpostavljenosti in how the causes are identified, how common they are in different age groups and how well musicians cope with them. To this end, 81 high school and 82 university music students, 52 of whom were male and 110 of whom were female, completed a questionnaire. The aim of the survey was to find differ- ences in the experience of PA according to the level of education, performance experience and musical orientation (music-educational, music-theoretical, and music-artistic) of the music students and to find out their ways of coping with PA. According to the results, students of the Academy of Music Ljubljana and music conservatoires are more prone to psychological than physical signs of PA, most often ex- perienced in solo public performances and annual examinations. The most common coping strategy is walking around the room and breathing exercises. PA is more pronounced in women than in men. Keywords: performance anxiety, stage fright, performing, adolescence, music education. 10 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Simptomi izvajalske anksioznosti se kažejo že v zgod- njem mladostništvu, najpogosteje v obvladljivi obli- ki, kot so na primer tresenje rok, napetost v želodcu in plitvo dihanje. Med mlajšimi in starejšimi učenci so razlike zanemarljive. Najbolj izraziti dejavniki, ki zavirajo nastop, so miselni simptomi, posledice pa so bolj izražene pri deklicah kakor pri dečkih. Pogostost uspešnega nastopanja v mladostništvu ima velik vpliv na doživljanje nastopov v kasnejših obdobjih (Habe in Kržič, 2017). Starost, pri kateri se začnejo posamezniki, ki ka- sneje obiskujejo glasbeni konservatorij in akademijo za glasbo, ukvarjati z glasbo, se razlikuje. Čeprav jih večina začne igrati inštrument pred dvanajstim letom, jih okrog 50 % začne že pred sedmim letom (Zarza-Al- zugaray idr., 2017). V raziskavi v Španiji (Zarza-Alzu- garay idr., 2017) so znotraj dveh različnih skupin glas- benikov – profesionalnih in amaterskih – ugotovili, da tisti, ki so se začeli ukvarjati z glasbo pri sedmih letih ali prej, izkazujejo manj izvajalske anksioznosti kot tisti, ki so se začeli ukvarjati z glasbo pri devetih ali desetih letih. To se je potrdilo tudi na slovenskem vzorcu glasbenikov (Habe in Kržič, 2017). Do soro- dne ugotovitve so prišli v raziskavi na študentih špan- skih konservatorijev (Lupiáñez in Munoz, 2021), pri kateri so ugotovili, da je za preprečevanje izvajalske anksioznosti v kasnejši starosti pomembno nastopanje v začetnih letih igranja. 1.3 Razlika v doživljanju izvajalske anksioznosti med moškimi in ženskami Raziskave kažejo, da ženske izvajalsko anksioznost občutijo pogosteje kot moški (Butković idr., 2020; Bobos idr., 2018; Braden idr., 2015; Gross in Musgra- ve, 2020; Kenny idr., 2006; Kenny, 2011; Lupiáñez, 2021; Zarza-Alzugaray idr., 2017). Pri vprašalniku za glasbenike različnih zvrsti v Veliki Britaniji (Gruss in Musgrave, 2020) je potrdilo občutke anksioznosti 77,8 % žensk v primerjavi s 65,7 % moških in občutke de- presije 69,6 % žensk v primerjavi s 67,5 % moških. Razlike med spoloma se kažejo tudi pri načinu izraža- nja anksioznosti, posameznikovem odzivu in soočanju z njo. Ženske večkrat poročajo o negativnih mislih med socialni evalvaciji najpogosteje ni realen. Pri izvajalski anksioznosti se redko zgodi, da se glasbenik dejansko izogne nastopu, kar je pri socialni anksioznosti pogosto. 1.2 Razvojni vidik izvajalske anksioznosti Na umetniško rast izvajalcev močno vplivajo dejav- niki, ki so si pri večini podobni – vplivi starejših (starši in učitelji) in posebne izkušnje znotraj izjemno tekmo- valnega okolja, ki so mu mladi glasbeniki izpostavljeni zelo zgodaj. Večkrat se pojavijo občutki sramu, občutki neustreznosti, ko izvajalec stoji na odru, in strahu pred izpostavljanjem samega sebe (Kenny, 2011). Pri prehodu v adolescenco se posameznik začenja pogosteje postavlja- ti v vlogo opazujočega in v lastne misli. Tako se pogosto zgodi, da okoliščin ne oceni pravilno in opazovalcem pripisuje večjo pozornost in strožje sodbe za lastna dejanja od dejanskih. Izvajalci v tej starosti se velikokrat osredoto- čajo na to, kaj si mislijo njiho- vi vrstniki, kar vodi do osebne anksioznosti (angl. personal anxiety), saj se najstniki več- krat primerjajo z drugimi gle- de na uspehe z lastnega pod- ročja. Hkrati se v tej starosti povečata retrospekcija, samo- evalvacija, v več primerih oši- bijo družinske vezi, kar vpliva na razvoj anksioznosti. Bolj ko je posameznik predan svojemu področju, večja pričakovanja ima glede lastnih uspehov (Kenny in Osborne, 2006). Otroci izvajalsko anksioznost najpogosteje doživlja- jo drugače kot odrasli. Večina jih rada nastopa in na- pake med nastopom nanje manj vplivajo. Prehod do pogostejših občutij sramote med nastopom in po njem se zgodi zaradi kombinacije različnih dejavnikov, med katerimi je najpogostejša prisotnost anksioznosti kot osebnostne poteze (angl. trait anxiety) poleg posamez- nikove osebne percepcije sveta, tehničnih sposobnosti v obvladanju inštrumenta, staršev in medosebnih izku- šenj, ki se navezujejo na nastop (Kenny idr., 2006). Izvajalska anksioznost je patološka oblika prekomerne prednastopne napetosti, ki je izvajalec ne zmore obvladovati, temveč ta obvlada njega. STROKA 11 nastopom v primerjavi z moškimi. Poleg tega se na miš- ljenje deklet pogosto prenašajo stereotipna prepričanja staršev, ki bolj zaupajo v sposobnosti sinov (Lupiáñez, 2021). Osborne in Kenny (2007) prav tako poročata o večji anksioznosti pri dekletih in odraslih ženskah. 1.4 Vzroki izvajalske anksioznosti Kenny (2011) tipološko opredeli tri izvore izvajal- ske anksioznosti – prva je pogojena; posameznik se je na nastopu najpogosteje počutil neprijetno, zato nastop povezuje z neprijetnimi občutji. Drugi izvor je izvajal- ska anksioznost kot posledica socialne anksioznosti ali fobije, tretji izvor pa se povezuje z depresijo, paniko, občutki tesnobe in slabe samopodobe. Barlow izvore izvajalske anksioznosti poveže z raz- ličnimi vidiki posameznikovega življenja. Opredeli tri dejavnike, ki skozi čas vplivajo na njen razvoj: podedo- vana biološka dovzetnost, splošna psihična dovzetnost, ki se nanaša na zgodnje izkušnje, in specifična psihična dovzetnost. Prvi in drugi dejavnik ustvarjata večjo mo- žnost za razvoj depresije in anksioznosti, tretji dejavnik pa se nanaša na posameznikovo celostno stanje, ki lah- ko že vključuje večjo dovzetnost za razvoj anksiozno- sti in je pogojeno tudi z vrsto inštrumenta in starostjo (Zarza-Alzugaray idr., 2017). Eden izmed pomembnih vzrokov izvajalske anksi- oznosti je tudi perfekcionizem. Glasbeno ustvarjanje zahteva visoko raven fine motorike, koordinacije, pozornosti, zbranosti in spomina. Da profesionalni glasbeniki uspešno nastopajo, je potrebnih več let iz- kušenj, samostojnega vadenja in trajne samoevalvacije (Kenny in Osborne, 2006). Skupaj z zahtevami znotraj glasbenega področja in visokimi pričakovanji do sebe in drugih je pogosta posledica perfekcionizem. Izva- jalca je strah že najmanjših tehničnih napak in drugih pomanjkljivosti v izvedbi ter se veliko bolj osredotoča na to, kaj gre lahko narobe. Perfekcionisti so zato po- sledično bolj samokritični in imajo pogosteje slabšo samopodobo (Wilson in Roland, 2002). Perfekcioni- zem je konceptualiziran kot pozitiven ali prilagodi- tven (angl. adaptive) in kot negativen ali ne-prilago- ditven (angl. maladaptive), ki se navezuje predvsem na strah pred napakami. Prilagoditveni perfekcionizem pomaga zmanjševati izvajalsko anksioznost, ne-prila- goditveni pa jo povečuje. Več študij je dokazalo, da se ne-prilagoditveni perfekcionizem zmanjšuje s sta- rostjo (Butković idr., 2022). Bobos s sodelavci (2017) je ugotovil, da je pomemben vzrok perfekcionizma tudi kritika staršev, kar pa naj ne bi vplivalo na po- večano izvajalsko anksioznost. Organizacija se je prav tako izkazala za pozitivno in podpira posameznikove osebnost, ker pomaga pove- čevati občutek nadzora nad položajem. V raziskavi med člani zagrebškega orkestra in akademije za glasbo, starimi od 16 do 64 let, so ugotovili, da več izvajalske anksioznosti občutijo ženske, mlajši izva- jalci in tisti z ne-prilagodi- tveno obliko perfekcionizma (Butković idr., 2022). Tudi pri slovenskih glasbenikih je bilo potrjeno, da je perfekci- onizem pomembno povezan z izvajalsko anksioznostjo (Leva Bukovnik, 2018). Na vzorcu solističnih pevcev različnih žanrov se je pokazalo, da med izvajalsko an- ksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekci- onizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med izvajalsko anksioznostjo in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se je izvajalska anksioznost zmerno pozi- tivno povezovala z dvomom o dejanjih, s pričakovanji staršev in s starševsko kritiko. 1.5 Spoprijemanje z izvajalsko anksioznostjo Izvajalsko anksioznost je mogoče obvladovati pod pogojem, da jo glasbenik vnaprej predvidi in načrtu- je spoprijemanje z njo. Brez jasnih navodil in vodenih nasvetov, ki bi pri tem pomagali, se dijaki in študenti glasbe zanašajo na socialno podporo, ki vključuje is- kanje pomoči in izražanje negativnih občutij svojim vrstnikom ter izogibanje priznanju, da težava obstaja (Osborne in McPherson, 2016). Pri spoprijemanju z izvajalsko anksioznostjo poma- gajo osebnostne lastnosti, kot sta optimizem in večja ekstravertiranost, ter zunanji dejavniki, med katerimi Da profesionalni glasbeniki uspešno nastopajo, je potrebnih več let izkušenj, samostojnega vadenja in trajne samoevalvacije. 12 najbolj izstopajo predvidljivost, možnost nadzorovanja dogajanja in socialna podpora bližnjih (Kenny, 2011). Učitelji inštrumenta/petja so tisti, ki najbolj vplivajo na sposobnost spopadanja z anksioznostjo pri mladem glasbeniku. Načini spoprijemanja z izvajalsko anksio- znostjo so v tem primeru prilagojeni posamezniku in skladni z njegovimi potrebami. Pomembno je, da učite- lji učencem pomagajo izriniti negativne in nepotrebne misli pred nastopom iz glave in jih zamenjati z bolj po- zitivnimi in realističnimi (Sieger, 2017). Za zmanjševanje simptomov izvajalske anksiozno- sti pred nastopom se mnogi glasbeniki zanašajo na ru- tinske postopke in strategije, ki vključujejo trening zbra- nosti, dihalne vaje, meditaci- jo in jogo. Pomembno je, da se strategija nanaša na men- talni in fizični aspekt izvajal- ca, ker strategije, ki se nana- šajo le na mentalne aspekte, študente pri njihovem uče- nju spopadanja z izvajalsko anksioznostjo najpogosteje zavirajo (Sieger, 2017). Za obvladovanje izvajalske an- ksioznosti se je najbolje ob- nesla kognitivno-vedenjska terapija s tehnikami sprošča- nja (zavedanje lastnega di- hanja, sproščanje, umirjanje misli) in kognitivnimi tehni- kami (zavedanje, kdaj se občuti izvajalska anksioznost, in pozitivni samogovor). Takšna terapija vključuje tudi tehnike sproščanja in normalizacije občutka an- ksioznosti, usmeritev misli na dano nalogo, določanje ciljev nastopa, vadenje skladbe v mislih in ustvarja- nje rutine pred nastopom. Vse pogostejša postaja tudi Alexandrova tehnika, ki primarno ni bila ustvarjena za pomoč pri izvajalski anksioznosti. Tehnika vklju- čuje mešanico ustnih navodil in fizičnih prikazov ter se osredotoča predvsem na pravilno držo (Wilson in Roland, 2002). Osborne in McPherson (2018) sta v raziskavi zno- traj avstralskega konservatorja ugotovila, da so manj anksioznosti občutili tisti dijaki, ki so nastop ob koncu semestra doživljali kot izziv in ne kot grožnjo. Hkrati so ti dijaki dobili boljše ocene in stopili na oder z večjo samozavestjo, občutkom nadzora in z zavedanjem od- govornosti znotraj štirih kognitivnih ocen: 1. Imam nadzor nad lastnimi mislimi. 2. Prevzemam odgovornost za lastno pripravo na na- stop. 3. Imam vse, kar potrebujem, da se lahko soočim s situacijo. 4. V sebi imam to, kar potrebujem za uspeh. Na podlagi predstavljenih teoretičnih izhodišč smo si zastavili sledeča raziskovalna vprašanja: • RV1: Ali obstajajo razlike v izvajalski anksio- znosti med dijaki in študenti glasbe? • RV2: Ali obstajajo razlike v izvajalski anksio- znosti glede na študijsko smer? • RV3: Ali obstajajo razlike v izvajalski anksio- znosti glede na spol? • RV4: Katere so najpogostejše strategije spo- prijemanja z izvajalsko anksioznostjo med di- jaki in študenti glasbe? 2. Metoda V nadaljevanju predstavljamo empirično raziskavo, s katero smo želeli preveriti, kakšna je izvajalska anksi- oznost slovenskih dijakov in študentov glasbe ter na kakšne načine se z njo najpogosteje spoprijemajo. Ker gre za deskriptivno študijo, lahko pridobljene rezulta- te uporabimo zgolj kot smernice, vendar pa na njihovi podlagi ne morem posploševati ugotovitev na celotno populacijo dijakov in študentov glasbe, saj bi bile za to potrebne dodatne statistične analize. 2.1 Udeleženci V raziskavi je sodelovalo 81 dijakov konservatorijev za glasbo in 82 študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani – od tega 52 moških in 110 žensk, starih med 15 in 38 let (M = 19,5, SD = 13,1). Glasbena usmeritev je razdeljena na glasbenoteoretično (N = 26), glasbenopedagoško (N = 22) in umetniško smer za in- štrument ali petje (N = 113). Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Za obvladovanje izvajalske anksioznosti se je najbolje obnesla kognitivno- vedenjska terapija s tehnikami sproščanja in kognitivnimi tehnikami. STROKA 13 2.2 Raziskovalni instrumenti V namen raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki vsebuje deset vprašanj za- prtega tipa s psihičnimi in fizičnimi simptomi izvajalske anksioznosti, ki jih udeleženci glede na intenzivnost ocenjujejo na pet- ali šeststopenjski ocenjevalni lestvici. Nanašajo se na posameznikov odnos do nastopanja in na psihične ter fizične vplive pred nastopom, med njim in po njem. Za podrobnejšo analizo teh simptomov je bila vključena Lestvica treme in izvajalske anksioznosti (Habe, 1999). 2.3 Postopek Vprašalnik, ustvarjen v EnKlik Anketi, so dijaki in študenti spletno reševali od marca do maja 2022. Rezultati so prikazani v preglednicah. Za preverjanje razlik pri izraženosti izvajalske anksioznosti med spoloma in glede na stopnjo izobrazbe je bil uporabljen t-test. 3. Rezultati in razprava Rezultate bomo zaradi preglednosti predstavili v skladu z zastavljenimi raziskovalnimi vprašanji. 3.1 Razlike v izvajalski anksioznosti glede na starost (dijaki/študenti) Preglednica 1: Prikaz izraženosti simptomov izvajalske anksioznosti pri dijakih in študentih (M) ter izračun pomembnosti razlik med njimi (t). Simptom Študenti Dijaki M SD 1 M SD t P Srce mi bije hitreje. 4,1 1,61 3,9 1,71 –1,426 0,156 Primanjkuje mi samozavesti. 4,0 1,62 3,9 1,78 –0,530 0,597 Tresem se. 3,2 1,88 2,9 1,80 –0,884 0,379 Skrbi me glede lastnih sposobnosti za dobro izvedbo. 4,0 1,64 3,8 1,70 –0,789 0,432 Imam suha usta. 3,0 1,58 2,9 1,80 –0,291 0,772 Slabo mi je. 2,9 1,73 1,9 1,44 –3,482 0,001 Moje telo je napeto. 4,2 1,41 3,7 1,56 –1,724 0,087 2 SD – standardni odklon; P – vrednost (statistična pomembnost) 14 Študenti poročajo o fizičnih posledicah izvajalske anksioznosti, med katerimi so naj- bolj prisotna potenje dlani (M = 3,8), hitrejše bitje srca (M = 4,1) in napeto telo (M = 4,2), najmanj pa slabost (M = 2,9), glavobol (M = 1,6) in omedlevica (M = 1,7). Srednje Simptom Študenti Dijaki M SD 1 M SD t P Težko se zberem. 3,3 1,60 2,8 1,44 –1,704 0,091 Počutim se poraženo. 2,2 1,60 1,9 1,45 –1,071 0,286 Počutim se nelagodno, vznemirjeno. 3,9 1,66 3,6 1,62 –1,891 0,061 Razmišljam o napakah pri izvedbi. 3,8 1,68 3,6 1,63 –0,808 0,421 Razmišljam o tem, da so drugi boljši od mene. 3,7 1,84 3,6 1,87 –0,376 0,707 Strah me je. 3,7 1,70 3,5 1,77 –1,281 0,202 Zdi se mi, da sem vse pozabil/-a. 3,4 1,70 3,5 1,74 0,207 0,836 Moje dihanje je hitro in plitvo. 2,9 1,54 2,5 1,61 –1,426 0,156 Skrbi me glede nastopa. 4,4 1,37 4,3 1,40 –0,789 0,432 Živčen/-a sem. 4,4 1,43 4,3 1,48 –1,091 0,277 Razmišljam o odzivu občinstva/ učiteljev in ocenjevalcev nastopa. 4,4 1,57 4,3 1,64 –0,268 0,789 Začne me boleti glava. 1,6 0,96 1,6 1,15 0,256 0,799 Imam občutek, da bom omedlel/-a. 1,7 1,23 1,5 1,10 –0,876 0,382 Najraje bi se ugreznil/-a v tla. 2,6 1,87 2,4 1,89 –1,126 0,262 Razmišljam o tem, »kaj mi je tega treba«. 2,5 1,69 2,4 1,86 –0,333 0,739 Bojim se, da ne bom pokazal/-a vsega, kar znam. 4,2 1,69 4,2 1,80 –0,285 0,776 Zmeden/-a sem. 3,0 1,42 2,4 1,48 –2,399 0,018 Dlani se mi potijo. 3,8 1,59 4,1 1,46 1,774 0,078 Čutim napetost v želodcu. 3,6 1,43 3,2 1,55 –1,297 0,197 Najraje bi zbežal/-a. 2,4 1,67 2,3 1,91 –0,459 0,647 Razmišljam o kakovosti lastne pripravljenosti na nastop. 4,3 1,45 4,0 1,68 –1,063 0,290 Imam občutek, da ne obvladujem položaja. 3,5 1,73 3,0 1,72 –1,520 0,131 Pogosteje moram na WC. 3,1 1,69 3,0 1,88 –0,277 0,782 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani STROKA 15 močno so prisotni tresavica (M = 3,2), suha usta (3,2) in napetost v želodcu (3,6). Med najpogostejšimi fizičnimi simptomi pri dijakih so potne dlani (M = 4,1) in hitrejše bitje srca (M = 3,9), napeto telo (M = 3,7), najmanj pa tresavica (M = 2,9), suha usta (M = 2,9), slabost (M = 1,9), hitro in plitvo dihanje (M = 2,5), glavobol (M = 1,6) in omedle- vica (M = 1,5). Na splošno so dijaki kazali manjše povprečje vpliva fizičnih simptomov kot študenti. Najpogostejši psihični simptomi pri študentih so primanjkovanje samozavesti (M = 4,0), skrb glede lastne sposobnosti za uspešen nastop (M = 4,0), živčnost (M = 4,4), skrb glede nastopa (M = 4,4), občutek o neobvladovanju položaja (M = 3,5), občutek nelago- dnosti, vznemirjenosti (M = 3,9) in razmišljanje o napakah pri izvedbi (M = 3,8), o tem, »da so drugi boljši od mene« (M = 3,7), o odzivu občinstva, učiteljev, ocenjevalcev (M = 4,4) in o kakovosti lastne pripravljenosti na nastop (M = 4,3). Najmanj študentov ima občutek poraženosti (M = 2,2), bi se »najraje ugreznil/-a v tla!« (M = 2,6) in razmišlja o tem, »kaj mi je tega treba« (M = 2,5). Pri dijakih so najmočnejši mentalni simptomi primanjkovanje samozavesti (M = 3,9), skrb glede nastopa (M = 4,3), živčnost (M = 4,3), skrb glede odziva občinstva (M = 4,3) in strah, da »ne bom pokazal/-a, kaj znam« (M = 4,2). Študente ter dijake najbolj skrbita kakovost njihove izvedbe in dokazovanje lastnih sposobnosti, kar se odraža predvsem v psihičnih simptomih izvajalske anksio- znosti. Iz izračunov pomembnosti razlik lahko iz Preglednice 1 razberemo, da so se, čeprav lahko pri vseh simptomih opazimo njihovo večjo izraženost pri dijakih kot pri študentih, statistično pomembne razlike pokazale zgolj pri občutkih slabosti in pri zmedenosti. Na prvo raziskovalno vprašanje lahko torej odgovorimo, da sicer obstajajo razlike v doživljanju izvajalske anksioznosti med dijaki in študenti glasbe, vendar pa so bile stati- stično potrjene zgolj pri dveh simptomih. Nekatere raziskave poročajo o večji izvajalski anksioznosti pri izvajalcih, ki manj na- stopajo (Biasutti in Concina, 2014; Habe, 1998). Lupiáñez (2021) opisuje, da se dijaki na španskih konservatorijih najtežje soočajo s psihičnimi simptomi izvajalske anksiozno- sti in da sama vaja tehničnih sposobnosti za uspešnega glasbenika ni dovolj. K. Habe (2000) je opisala problematiko premajhnega števila možnosti nastopov za študente, ki so odvisni predvsem od njihove lastne iniciative, saj profesorjev, ki svoje študente spodbuja- jo k rednemu nastopanju, tekmovanjem in avdicijam, ni veliko. Hkrati je bilo poudarje- no (Habe, 2000; Lupiáñez, 2021), da pomembno vlogo pri uspešnosti nastopanja igrajo predvsem uspešni nastopi v zgodnjem mladostništvu. Preglednica 2: Prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) intenzivnosti doživljanja fizičnih in psihičnih posledic izvajalske anksioznosti glede na starost. Vrsta posledic Dijaki ŠtudentI M SD M SD t P Psihične posledice 2,6 1,25 3,1 1,15 –2,169 0,032 Fizične posledice 3,8 1,11 3,8 1,47 –0,093 0,926 16 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Iz Preglednice 2 lahko razberemo, da v izraženosti fizičnih posledic med dijaki in štu- denti glasbe ni razlike, obstaja pa trend razlik pri psihičnih posledicah, ki so bolj prisotne pri študentih. Preglednica 3: Prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) najpogostejših vzrokov za doživljanje izvajalske anksioznosti. Vzroki Dijaki Študenti M SD M SD t P Pripravljenost na nastop 3,9 1,39 4,2 1,09 –1,394 0,116 Prisotnost profesorjev 3,2 1,44 2,5 1,26 –3,411 0,001 Občinstvo v dvorani 3,2 1,34 3,8 1,10 –2,512 0,013 Prisotnost staršev 2,2 1,32 2,5 1,26 –1,141 0,256 Iz Preglednice 3 lahko razberemo, da ima tako pri dijakih kot pri študentih največji vpliv na doživljanje izvajalske anksioznosti pripravljenost na nastop, najmanjši pa priso- tnost staršev. Izračun pomembnosti razlik pa je pokazal, da se edina statistično pomemb- na razlika med dijaki in študenti kaže pri vplivu prisotnosti profesorjev, ki je večji pri dijakih. Preglednica 4: Prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) doživljanja izvajalske anksioznosti v različnih okoliščinah nastopanja. Vrsta nastopa Dijaki Študenti M SD M SD t P Na solističnih javnih nastopih 4,5 1,17 4,7 1,32 0,260 0,298 Na letnem izpitu 4,2 1,26 4,4 1,26 0,258 0,202 Na solističnih internih nastopih 3,9 1,28 4,0 1,32 0,392 0,588 Na neformalnih solističnih nastopih 3,3 1,26 3,5 1,31 –0,500 0,202 Na nastopih v manjši komorni zasedbi 3,1 1,32 3,0 1,15 –0,116 0,621 Na nastopih z orkestrom 2,8 1,52 2,6 1,49 –0,433 0,537 Na nastopih v večji komorni zasedbi 2,6 1,33 2,5 1,32 –0,116 0,526 Na uri s profesorjem 2,2 1,20 2,5 1,12 –1,611 0,209 V Preglednici 1 so navedeni simptomi izvajalske anksioznosti, ki smo jih v nadaljevanju uporabili tudi pri iskanju razlik med študenti različnih smeri (glasbenoteoretična in glasbe- no pedagoška ter umetniška smer). Iz Preglednice 4 je razvidno, da tako dijaki kot študenti doživljajo največ izvajalske anksioznosti na solističnih javnih nastopih in na letnem izpitu, pa tudi na solističnih internih nastopih. Zanimivo je, da se je pri teh podatkih pokazalo, da STROKA 17 je doživljanje izvajalske anksioznosti večje pri študentih kot pri dijakih, kar je v neskladju z izraženostjo posameznih simptomov (glej Preglednico 1). Res pa je, da razlike niso sta- tistično pomembne. V predhodnih raziskavah se je pokazalo, da na doživljanje izvajalske anksioznosti vplivajo zahteve znotraj glasbenega področja in visoka pričakovanja do sebe in drugih, pripravljenost na nastop, strah pred tehničnimi napakami in drugačnimi pomanj- kljivosti v izvedbi (Wilson in Roland, 2002). Raziskava na španskih glasbenikih različnih starosti (Zarza-Alzugaray idr., 2017) dokazuje, da odrasli in tisti, ki so začeli bolj zgodaj nastopati (Lupiáñez idr., 2021), lažje nadzorujejo vplive treme. Na prvo raziskovalno vprašanje lahko odgovorimo, da večina razlik, čeprav obstajajo posamezne razlike med študenti in dijaki v izvajalski anksioznosti in čeprav lahko opazi- mo trend, da je izvajalska anksioznost bolj prisotna pri študentih kot pri dijakih, ni bila statistično pomembna. Razlike v izvajalski anksioznosti glede na smer študija (glasbenoteoretična in glasbenopedagoška smer ter umetniška smer) Najbolj izražen simptom pri študentih umetniške smeri je razmišljanje o odzivu ob- činstva, učiteljev in ocenjevalcev nastopa (M = 4,4), pri študentih teoretične in pedagoške smeri pa občutek nelagodnosti in vznemirjenosti (M = 4,4). Pri obeh smereh je najmanj udeležencev ankete označilo simptoma omedlevice in glavobola (M = 1,6). Če bi imeli večji vzorec, bi se med študijskima smerema lahko pokazala pomembna statistična razlika pri simptomu: razmišljam o tem, »kaj mi je tega treba«, a trenutno je ni. Na raziskovalno vprašanje o razlikah v izvajalski anksioznosti glede na študijsko smer lahko odgovori- mo, da te razlike pri večini simptomov niso bile prisotne. V raziskavi, ki je vključevala profesionalne, neprofesionalne glasbenike in zboriste (Spahn, 2021), so največ izvajalske anksioznosti občutili tisti, ki se z izvajalsko prakso ne ukvarjajo profesionalno, in tisti, ki so bili individualno izpostavljeni (solisti). Tudi Gross in Musgrave (2020) sta v raziskavi različnih tipov glasbenikov poročala o večji izvajalski anksioznosti tudi pri DJ-jih in sa- mostojnih ustvarjalcih avtorske glasbe. Preglednica 5: Prikaz aritmetične sredine (M), standardnega odklona (SD) in pomembnosti razlik (t) pri občutenju vznemirjenosti zaradi nastopa v različnih časovnih obdobjih na lestvici od 1–5 pri štu- dentih ter dijakih glede na študijsko smer (umetniška in glasbenopedagoška smer). Čas nastopa Umetniška smer Glasbenoteoretična smer M SD M SD t P Takoj ko izvem za nastop. 1,8 0,95 1,7 0,87 –0,533 0,600 En teden pred nastopom 2,3 1,05 2,4 1,36 0,167 0,869 En dan pred nastopom 3,2 1,19 3,0 1,37 –0,538 0,596 Eno uro pred nastopom 4,1 1,00 3,9 1,36 –0,567 0,577 Eno uro po nastopu 2,3 1,25 1,6 0,89 –2,664 0,013 18 Čas nastopa Umetniška smer Glasbenoteoretična smer M SD M SD t P En dan po nastopu 1,6 0,87 1,3 0,58 –2,044 0,050 En teden po nastopu 1,2 0,47 1,1 0,25 –1,671 0,103 Pri študentih umetniške in glasbenoteoretične smeri trema narašča do dneva nastopa in nato sčasoma pojenja. V vseh časovnih odmikih od nastopa razen pri enem dnevu pred nastopom je več vprašanih iz umetniške smeri označilo višjo stopnjo treme v primerjavi z vprašanimi iz glasbenoteoretične smeri. Preglednica 6: Prikaz aritmetične sredine (M), standardnega odklona (SD) in pomembnosti razlik (t) pri občutenju vznemirjenosti zaradi nastopa v različnih časovnih obdobjih na lestvici od 1–5 pri štu- dentih ter dijakih glede na študijsko smer (umetniška in glasbenoteoretična smer). Čas pojavitve vznemirjenosti Umetniška smer Glasbenopedagoška smer M SD M SD t p Takoj ko izvem za nastop. 1,8 0,95 1,7 0,88 –0,754 0,457 En teden pred nastopom 2,3 1,05 2,3 1,08 –0,057 0,955 En dan pred nastopom 3,2 1,19 3,4 1,23 0,677 0,504 Eno uro pred nastopom 4,1 1,00 4,2 1,14 0,266 0,793 Eno uro po nastopu 2,3 1,25 2,0 1,05 –1,118 0,272 En dan po nastopu 1,6 0,87 1,5 0,83 –0,719 0,478 En teden po nastopu 1,2 0,47 1,2 0,37 –0,477 0,636 Pri študentih umetniške in glasbenopedagoške smeri trema prav tako narašča do dne- va nastopa in nato sčasoma pojenja. Razlike med obema smerema so zanemarljive in statistično nepomembne. Vprašani iz obeh smeri so najpogosteje označili, da občutijo največ treme eno uro pred nastopom. Preglednica 7: Prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) intenzivnosti doživljanja treme pri študentih v različnih okoliščinah izvajanja glede na študijsko smer (umetniška ali glasbeno- teoretična in glasbenopedagoška smer) na lestvici od 1–6. Vrsta nastopa Umetniška smer Glasbenoteoretična in glasbenopedagoška smer M SD M SD t P Na solističnih javnih nastopih 4,6 1,19 4,8 1,24 –1,673 0,099 Na letnem izpitu 4,2 1,24 4,5 1,33 –1,860 0,068 Na solističnih internih nastopih 3,9 1,19 4,1 1,42 –1,710 0,092 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani STROKA 19 Na neformalnih solističnih nastopih 3,4 1,26 3,3 1,38 –2,191 0,032 Na nastopih v manjši komorni zasedbi 3,1 1,20 2,9 1,13 –2,740 0,008 Na nastopih z orkestrom 2,8 1,53 2,4 1,39 –3,393 0,002 Na nastopih v večji komorni zasedbi 2,6 1,32 2,3 1,34 –3,306 0,001 Na uri s profesorjem 2,4 1,20 2,2 1,08 –2,306 0,011 Študenti ter dijaki glasbenopedagoških in glasbenoteoretičnih smeri bolj občutijo tre- mo, kadar so individualno izpostavljeni – na solističnih javnih nastopih, na solističnih internih nastopih in na letnih izpitih, ter manj doživljajo tremo v komornih in orkestral- nih zasedbah ter na uri s profesorjem (Preglednica 7), pomembne statistične razlike pa se kažejo pri nastopih z orkestrom in pri nastopih v večji komorni zasedbi. Tudi pri drugem raziskovalnem vprašanju se razlike med študenti glasbenoteoretične in glasbenopedagoške smeri ter študenti umetniške smeri, razen pri posameznih postav- kah, niso izkazale kot statistično pomembne. 3.3 Razlike v izvajalski anksioznosti glede na spol Simptome izvajalske anksioznosti, prikazane v Preglednici 1, smo primerjali z vidika spola. Povprečja vseh simptomov treme razen občutka neobvladovanja dogajanja so pri ženskah višje kot pri moških. Pomembne razlike so razvidne pri tresavici, napetem telesu, razmišljanju o kakovosti lastne pripravljenosti na nastop, hitrejšem bitju srca, pogostejši nuji zahajanja na WC, slabosti, razmišljanju »kaj mi je tega treba,« občutku o pozabljanju znanja, napetosti v želodcu, skrbi glede nastopa, živčnosti, hitrejšem in plitvejšem diha- nju, razmišljanju o tem, da so »drugi boljši od mene«, skrbi glede lastnih sposobnosti za dobro izvedbo in primanjkovanju samozavesti. Največja statistično pomembna razlika se kaže pri občutku strahu (p = 0.000). Moški in ženske doživljajo izvajalsko anksioznost različno, ta pa je vezana tudi na starost izvajalca. Pri tri- in štiri letnikih so razlike med spoloma neopazne. Pojavijo se šele v sredini osnovne šole, ko dečki občutijo več izvajalske anksioznosti med samim nastopom, deklice pa pred nastopom (Dempsey in Comeau, 2019). To pomeni, da je vpliv razlike med spoloma na izvajalsko anksioznost odvisen od starosti, največje razlike pa se pojavijo v času adolescence (Osborne, 2016). Preglednica 8: Statistični prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) intenzivnosti doživljanja treme pri ženskah in moških glede na okoliščine izvajanja na lestvici od 1–6. Vrsta nastopa Moški Ženske M SD M SD t p Na solističnih javnih nastopih 4,2 1,32 4,8 1,08 –2,882 0,005 Na solističnih internih nastopih 3,6 1,25 4,1 1,21 –2,309 0,023 Na uri s profesorjem 2,4 1,37 2,3 1,07 0,156 0,877 20 Vrsta nastopa Moški Ženske M SD M SD t p Na letnem izpitu za in- štrument/petje 3,9 1,41 4,5 1,16 –2,295 0,025 Na neformalnih solističnih nastopih 3,1 1,24 3,5 1,29 –1,861 0,066 Na nastopih v manjši komorni zasedbi 2,6 1,10 3,2 1,18 –2,576 0,012 Na nastopih v večji komorni zasedbi 2,0 1,10 2,7 1,33 –2,949 0,004 Na nastopih z orkestrom 2,3 1,36 2,8 1,53 –2,248 0,027 Dijakinje in študentke slovenskih konservatorijev in Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani občutijo več treme kot moški. Največja razlika je razvidna pri solističnih javnih in internih nastopih, letnih izpitih ter nastopih v manjših komornih zasedbah. T ako kot v prejšnjih raziskavah, ki kažejo na večjo izvajalsko anksioznost pri ženskah kot pri moških (Butković idr., 2020; Dobos idr., 2019; Braden idr., 2015; Gruss in Musgrave, 2020; Kenny idr., 2006; Kenny, 2011; Lupiáñez idr., 2021; in Zarza-Alzugaray idr., 2017) so tudi naši rezultati pokazali, da študentke in dijakinje v večini primerov občutijo več izva- jalske anksioznosti kot študenti in dijaki. Na tretje raziskovalno vprašanje lahko odgovorimo pritrdilno, saj so se statistično pomembne razlike v prid pogostejšega doživljanja izvajalske anksioznosti pri ženskah v primerjavi z moškimi pokazale pri večini postavk. 3.4 Načini spoprijemanja z izvajalsko anksioznostjo Preglednica 9: Prikaz uporabljenih tehnik soočanja s tremo pri moških in ženskah v absolutnih šte- vilkah (n). Tehnika Moški Ženske n n Sprehajanje po prostoru 27 64 Dihalne vaje 18 62 Pozitivni samogovor 15 53 Pogovor s prijatelji 19 35 Samoizolacija 14 32 Avtogeni trening 1 9 Alexandrova tehnika 0 4 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani STROKA 21 Iz Preglednice 9 lahko razberemo, da omenjene teh- nike bolj pogosto uporabljajo ženske, predvsem spreha- janje po prostoru, dihalne vaje in pozitivni samogovor. Najmanj uporabljana sta Alexandrova tehnika in avto- geni trening. V raziskavi članov orkestra Londonske filharmonije (Biasutti in Concina, 2014) so strategije za spopadanje z izvajalsko anksioznostjo vključevale predvsem globo- ko dihanje, avtogeni trening, preusmerjanje pozorno- sti, konzumacijo alkohola in pomirjeval. V raziskavi nemških učencev glasbe (Fehm in Schmidt, 2006) so pri vprašanjih odprtega tipa najpogosteje omenjali va- denje, sproščanje, molitev, kajenje, pogovor s prijatelji in učitelji. Pomemben element pri nadziranju izvajal- ske anksioznosti je tako imenovana samoučinkovitost (angl. self-efficacy), ki predstavlja sposobnost posame- znikovega nadzora nad položajem (Kenny, 2011). Ta je odvisna predvsem od načina poučevanja, sposobnosti samorefleksije in pozitivnega samogovora (Dempsey in Comeau, 2017). V raziskavi, ki je vključevala učence in dijake glasbenih konservatorijev v Angliji (Dempsey in Comeau, 2017), je izvajalska anksioznost naraščala s starostjo, hkrati z njo pa se je manjšala samoučinkovi- tost. Na posameznikovo prepričanje samega vase in o tem, da lahko uspešno nastopa, močno vpliva izvajalska anksioznost. Rutinski postopki in strategije vprašanih študentov in dijakov glasbe se večinsko nanašajo le na mentalni aspekt. 4. Sklepi Cilj raziskave je bil preveriti stopnjo izvajalske an- ksioznosti pri slovenskih dijakih in študentih glasbe ter na kakšne načine se z njo najpogosteje spoprijemajo. Pri primerjavi med študenti in dijaki glasbe ter pri primer- javi med študenti različnih študijskih glasbenih smeri pri doživljanju izvajalske anksioznosti niso bile opažene relevantne statistične razlike. Slednje so se pokazale pri primerjavi med spoloma. V večini primerov so ženske pokazale večje doživljanje izvajalske anksioznosti kot moški. Prav tako so ženske bolje seznanjene z uporabo različnih strategij spoprijemanja s tremo. Pilotno raziskavo bi lahko nadgradili z večjim vzor- cem, predvsem z večjim poudarkom na raznolikosti vprašanih glede na študijsko usmeritev in spol, saj je ve- čina vprašanih žensk umetniške smeri. Nadaljnje razi- skovanje bi usmerila v metode, s katerimi lahko študen- te in dijake spodbujajo k uporabi tehnik za spopadanje s tremo in k ustvarjanju rutine, ki bi jim pomagala pri uspešnejšem nastopanju. Viri in literatura Biasutti, M. in Concina E. (2014). The role of coping strategy and experience in predicting music performance anxi- ety. Musicae Scientiae, 18(2), 189–202. Braden, A. M., Osborne, M. S. in Wilson, S. J. (2015). Psychological intervention reduces self-reported performance anxiety in high school music students. Frontiers in Psychology, 6, 195. Butković, A., Vukojević, N., in Carević, S. (2022). Music performance anxiety and perfectionism in Croatian musi- cians. Psychology of Music, 50(1), 100–110. Dempsey, E., in Comeau, G. (2019). Music performance anxiety and self-efficacy in young musicians: Effects of gender and age. Music Performance Research, 9, 60–79. Dobos, B., Piko, B. F . in Kenny, D. T . (2019). Music performance anxiety and its relationship with social phobia and dimensions of perfectionism. Research Studies in Music Education, 41(3), 310–326. Fehm, L. in Schmidt, K. (2006). Performance anxiety in gifted adolescent musicians. Journal of anxiety disorders, 20(1), 98–109. Gross, S. A. in Musgrave, G. (2020). Sanity, Madness and Music. Can Music Make You Sick?: Measuring the Price of Musical Ambition, 25–40. Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 9(2), 103–120. Habe, K. in Kržič, V. (2017). Doživljanje izvajalske anksioznosti učencev glasbene šole v zgodnjem mladostništvu. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 26, 33–48. 22 Kenny, D. (2011). The psychology of music performance anxiety. Oxford University Press. Kenny, D., Driscoll, T. in Ackermann, B. (2014). Psychological well-being in professional orchestral musicians in Australia: A descriptive population study. Psychology of Music, 42(2), 210–232. Leva Bukovnik, S. (2018). Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrov (magistrsko delo). Filozofska fakulteta, Uni- verza v Mariboru. Lupiáñez, M., Ortiz, F . D. P ., Vila, J. in Muñoz, M. A. (2021). Predictors of music performance anxiety in conservatory students. Psychology of Music, 50(4), 1005–1022. Osborne, M. S. in Mcpherson, G. E. (2018). Precompetitive appraisal, performance anxiety and confi- dence in conservatorium musicians: a case for coping. Psychology of Music, 47(3), 451–462. Osborne, M. S. (2016). Building performance confidence. The child as musician: A handbook of musical development. Oxford University Press. Parncutt, R. in McPherson, G. (2002). The science and psychology of music performance: Creative strate- gies for teaching and learning. Oxford University Press. Sieger, C. (2017). Music Performance Anxiety in Instrumental Music Students: A Multiple Case Study of T eacher Perspectives. Contributions to Music Education, 42, 35–52. Spahn, C., Krampe, F . in Nusseck, M. (2021). Classifying Different T ypes of Music Performance Anxi- ety. Frontiers in Psychology. doi: 10.3389/fpsyg.2021.538535. Wilson, G. D., in Roland, D. (2002). Performance anxiety. The science and psychology of music perfor- mance: Creative strategies for teaching and learning (str. 47–58). Oxford University Press. Zarza-Alzugaray, F. J., Orejudo, S., Casanova, O. in Aparicio-Moreno, L. (2018). Music performan- ce anxiety in adolescence and early adulthood: Its relation with the age of onset in musical training. Psychology of Music, 46(1), 18–32. Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani KLAVIRSKE KRATKICE Bojan Glavina NOTNA ZBIRKA 200 skladbic za 2. in 3. razred klavirja KLAVIRSKE KRATKICE NOTNA ZBIRKA Zbirko Klavirske kratkice sestavljajo kratke skladbice, didaktično osmišljene za učenje in poučevanje klavirja v nižjih razredih glasbene šole. Njihova vrednost je, da v svoji majhnosti povedo veliko: vplivajo motivacijsko na otroka, ga usmerjajo v usvajanje tehnike igranja na klavir ter spoznavanju glasbenoteoretičnih zakonitosti. Bojan Glavina Klavirske kratkice – 200 skladbic za 2. in 3. razred klavirja Notno g radiv o Notna zbir k a K la virsk e k ratk ice – 200 sk ladbic za 2. in 3. razr ed k la virja sk ladat elja B ojana Gla vine nas nago varja in usmerja ž e v naslo vu . S esta vljajo jo k ratk e sk ladbice , z didaktičnega vidik a pr emišljene za učenje in pouče vanje k la virja v nižjih razr edih glasbene šole . O tr ok u všečne k ratk e sk ladbe z iz vajalsk o različno zaht evnimi deli vplivajo na njego v o zanimanje za spo zna vanje k la virja in ig ranje nanj . Sk ladbice so k ratk e , njiho vi hudomušni naslo vi vabijo k iz v edbi in spodbujajo otr ošk o domišljijo: Najhitr ejši mar tinček , Daj mi mir!, K aktus , Glasba modr ega neba, Je t o hr enovk a?, Svinčnik in radir k a … Spo zna vanje t ehnik e ig ranja k la virja t er raz v oj iz vajalsk ih spr etnosti in k oor dinacije g ibanja mojstr ita otr ok a v ob vlado vanju inštrumenta. K ratk ice zasledujejo tudi vzgojno -iz obraž evalni cilj , v ezan na spo zna vanje glasbene t eor ije , k i je pomemben z vidik a glasbenega opismenjevanja otr ok a. Ob notni zbir k i K la virsk e k ratk ice , k i je namenjena učencem k la virja se je sk ladat elju por odila ideja o k atalogu k ratk ih k omentarje v v oblik i pr ir očnik a za učit elje . P r ir očnik vsebuje k or istne didaktične , umetnišk e , t ehnične in druge napotk e za pouče vanje posameznih sk ladbic; obja vljen je na po v eza vi w w w .zrss .si/pdf/k ratk ice_pr ir ocnik .pdf . Cena: 29,50 €