revija za tehniško ustvarjalnost ISSN 0040-7712 770040 771208 Zveza za tehnično kulturo Slovenije | www.zotks.si 9770040771208 ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE PRIREDITVE ZOTKS V ŠOLSKEM LETU 2014/2015 AKTIVNOST IN KRAJ AKTIVNOSTI NA DRŽAVNI RAVNI ŠOLSKO TEKMOVANJE DRŽAVNO TEKMOVANJE © Računalniški pokal Logo, Vrtec Rogaška Slatina Računalniško tekmovanje "Z računalniki skozi okna" za OŠ NIS, OŠ Jela Janežiča, Škofja Loka Tekmovanje iz znanja biologije za dijake, Koper Festival inovativnih tehnologij, Maribor Tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije, GRM Novo mesto - center biotehnike in turizma Državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglove plakete, SŠ, Ljubljana Srečanje mladih tehnikov, OŠ NIS, Ljubljana Tekmovanje Konstruktorstvo in tehnologija obdelav materialov, Ljubljana Državno srečanje mladih raziskovalcev. Murska Sobota Državno tekmovanje v modelarstvu Mladinski raziskovalni tabori in ustvarjalne poletne šole 27. 2.2015 18. 2. 2015 29. 1.2015 različno za posamezna tekmovanja / 9.3. 2015 24. 4.2015 10. 4. 2015 različno za posamezne regije 14. 3.2015 12. 3.2015 21.3.2015 28. 3.2015 april 2015 9. 5.2015 8. 5.2015 16. 5.2015 18. 5.2015 6. 6.2015 junij, julij, avgust MEDNARODNO SODELOVANJE NA TEKMOVANJIH IN SREČANJIH • 47. mednarodna kemijska olimpijada, Baku, Azerbajdžan • Mednarodna naravoslovna olimpijada, Avstrija 2015 • Expo-Sciences Europe, Žilina, Slovaška •13. mednarodna lingvistična olimpijada, Bolgarija • 26. mednarodna biološka olimpijada, Aarhus, Danska • 27. mednarodna računalniška olimpijada, Almaty, Kazahstan • 26. tekmovanje EU za mlade znanstvenike, Varšava, Poljska • 61. svetovno tekmovanje v oranju, Francija DATUM 26.4.-3.5.2015 7.-12.9.2014 12.-19. 7.2015 19.-26. 7.2015 19.-24.9.2014 29. 8.-8. 9. 2014 Si M er ca t o r SELES ... 1. Avtor vrhunsko izdelane makete Revellovega letala vought F4U-7 corsairv barvah francoske vojne mornarice je Anton Furlan iz Novega mesta. Z njo je pred kratkim zmagal na tekmovanju Revellovih maket za mesec december 2014, ki ga to podjetje organizira na Facebooku. 2. In 3. Aleksander Korčagin iz Bajkonurja je tudi velik ljubitelj raketnih letal. Tokrat se nam predstavlja z dvema maketama nemškega raketnega letala bachem Ba-349 natter iz druge svetovne vojne, izdelanima v različnih tehnikah. Maketa na sliki 2 je narejena iz papirja, druga na sliki 3, ki prikazuje letalo natter na lansimi rampi, pa je Revellova plastična maketa v merilu 1 : 35. Aleksander že načrtuje tudi letečo različico natterja. 4. Gašper Podbregar iz Celja je avtor makete miragea 2000P perujskih zračnih sil v merilu 1 : 72. 5. Maketa legendarnega, lahkega potniško-transportnega letala An-2zoznakami nekdanjega leškega podjetja Falcon Air(S5-CAR) z vzdevkom Anuška je izdelek Žige Brica. Foto: A. Furlan, A. Kogovš k In A. Korčagin pemjaj revUce s inan©iE0 in tehnik®. Beri revijo giuLjenje tehnika ^ j a 4 £ A A - A 4 A A _ A, A ¡4 A A * j4 T4 ¡4 A i 4 A , A A A , A , A _ A A A " a 4.4^4 a A . A . ¿A ¡4 A 'a *A * a 4 A A A A A A i * <* * 4 ^ A ~ A ' * A , A ^ A A A ¿"¿t ■* 4 'iti t 4 ' i j * A ¿4 I A Tj 4 . * A A A a A M A A A A 4 A 4 A A 4 A** J* 74 A4 ^ A 4*4*4 4>44a-, A A A A A ■ d 4 4 A A A A ¿4 j A A d A A A A ¡4 - 4 A A A a j f - A A 4 A 4 a 4 M 4 A 4 A A A j A A .j. At / j w 4^4. 4 A A A JA j A A A A A a . tw , A A A A A t. A , A A A A A \4a A A , A a A A A \a A , A . 4 4 A d w j A , A 4 4 4. A * 14^4 A A A A 4 ^'4a4m4j.4 A * 4A 4 *A 4A*. a A _Aa d A A 4A 4A 4 4 ZA 4 ' A , A ^ A 4 A 4 ' , A ^ 4 j 4 A A 4 A 4 A fjt 4A 4A *' 4A V'/ i 4 a *a 4A 'a*; A A A A A A ' j j j www.facebook.com/zivljenjeintehnika Letna naročnina - 11 številk + tematska priloga. Brezplačna dostava revije. Darilo ob sklenitvi novega naročniškega razmerja. Popust pri nakupu knjig Tehniške založbe Slovenije. Brezplačen dostop do e-revije na iPadu ali Android napravah za vse obstoječe naročnike. www.tzs.si narocila@tzs.si Ttehniška založba Slovenije Letna naročnina že od 38 € Naroči se na www.tzs.si/revija-zit in beri ceneje. tî m revija za tehniško ustvarjalnost ^ Izdajatelj: Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zaloška 65,1000 Ljubljana, p. p. 2803 telefon: (01) 25 13 743 faks: (01) 25 22 487 spletni naslov: http://www.zotks.si ^ Za Izdajatelja: Jožef Školč 1 Odgovorni urednik revije: Jože Čuden telefon: (01) 47 90 220 e-pošta: joze.cuden@zotks.sl revija .tlm@zotks.sl 1 Uredniški odbor Jernej Böhm, Jože Čuden, Mija Kordež, Igor Kuralt, Matej Pavlic, Aleksander Sekirnik, Roman Zupančič. Katarina Pevnlk ^ REPORTAŽA 1 Poslovni koordinator Anton Sijanec telefon: (01) 47 90 220 Železniške miniature in dodatki e-pošta: anton.sijanec@zotks.si Nürnberg, 28. 1.-2.2.2015 2 ^ Oglaševanje: 6. Timovo tekmovanje s papirnatimi www.tim.zotks.si letalci in modeli drsalcev 6 1 Naročnine: Zračni boji v letu 2014 8 telefon: (01) 25 13 743 faks: (01)25 22 487 e-pošta: revija.tlm@zotks.si ^MAKETARSTVO Revija TIM izide desetkrat v šolskem letu. Cena posa- Jadralno letalo vaja 11 mezne številke je 3,75 EUR z že vključenim DDV. Redni Ariane 1 iz papirja 20 naročniki TIM prejemajo z 10% popustom, letna naročni- na znaša 33,75 EUR z DDV. Naročnina za tujino znaša 50,00 EUR. Naročila na revijo TIM sprejemamo na zgornjih ^ PRILOGA stikih in veljajo do pisnega preklica. Model terenskega vozila ^ Računalniški prelom: land rover defender (1. del) 16 Model Art, d. o. o. Model ultratežkega prekucnika 30 1 Tisk: Grafika Soča, d. o. o. 1 Naklada: ^MODELARSTVO 2.600 izvodov Novo na trgu 19 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (UL Koledar tekmovanj 2015 23 RS, št. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava In TIMOVO IZLOŽBENO OKNO plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %. Izid revije je finančno podprla Javna agencija za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državne- Supermarine spitflre Mk.lla ga proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje (Revell, kat. št. 03986, M 1 :32) 26 domačih poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnično kulturo Slo- venije je prepovedano reproduclranje, distribulranje. ^ ELEKTRONIKA dajanje v najem, javna priobčltev, predelava ali dru- ga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v Svetlobni učinki - light show 28 kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. ^ ZA SPRETNE ROKE ^ Fotografija na naslovnici: Maketa angleškega lovca S.E.5 kategorije WWI v Tanki kovinski lističi in alkoholni tuši za nizkem preletu na lanskem tekmovanju v zračnih bojih okraševanje pirhov 34 v avstrijskem Siegendorfu. Tekstilne košarice 36 ^ Foto: Izdelava zapestnice z vikinško tehniko Andrej Pervinšek opletanja 38 ŽELEZNIŠKE MINIATURE IN DODATKI Nürnberg, 28.1. - 2.2.2015 ^ Igor Kura H a največjem mednarodnem strokovnem sejmu igrač na svetu, Id že tradicionalno poteka v Numbergu prve dni februarja, se je letos predstavilo nekaj manj razstavljavcev in manjših trgovcev kot v lanskem letu. Zaradi koncentracije nabave materiala v trgovini na drobno je sejem obiskalo nekoliko manj domačih trgovcev, mnogi razstavljavci pa so pripomnili, da je vse bolj očiten tudi upad kupcev iz vzhodne Evrope, ki so zadnja leta v velikem številu obiskovali to sejemsko prireditev. Kljub temu je bila ponudba v vseh skupinah izdelkov zelo bogata. V paviljonu, namenjenem modelnim železnicam in opreme, je bilo opaziti nekoliko manjše razstavne površine kot v prejšnjih letih, vendar je bilo novosti še vedno na pretek. Tako kot že nekaj zadnjih let, vodilno mesto pri modelnih železnicah ohranja nemški Marklin, ki ima pod svojim okriljem tudi blagovni znamki Trixin LGB. Novi lastnik g. Sieber iz skupine Simba Dickie je poudaril, da želijo ludi v prihodnje z Marldinom obdržati primat v svetu modelnih železnic, s tem da bodo še razširili program »My World« za predšolske otroke in nadgraditi začetni program »Start Up«, saj bodo le tako ustvarili interes za to področje in si zagotovili ljubitelje in zbiralce železniških modelov, ko bodo ti v zrelih letih. Največji vzpon je v zadnjih nekaj letih naredilo razmeroma mlado podjetje ESU iz Ulma. Njihove železniške miniature, ki so plod trdega dela konstruktorjev in oblikovalcev, naprednih idej in postavljanja novih standardov, kar po vrstnem redu dobivajo najbolj laskave ocene in priznanja modelarskih revij, predvsem nemških. Med vodilne ponudnike gradiv za oblikovanje pokrajine na železniških maketah se z novimi materiali ter nadgradnjo dosedanjega pribora in pripomočkov tudi letos uvršča Noch, s kakovostno izdelanimi objekti v miniaturi pa prednjači Faller, ki je vzbudil še posebno pozornost obiskovalcev s posodobljenim voznim parkom svojega digitalno brezžično krmiljenega cestnega sistema »Car system«. Budnemu očesu poznavalca ni ostala neopazna niti sprememba lastniškega deleža v podjetju Vollmer, znanem predvsem po objektih za gradnjo maket, ki je po novem prešlo pod okrilje Viessmanna. Mnogi proizvajalci so za razliko od prejšnjih let napovedali zgolj okvirne termine izidov novih modelov, prihod na trg nekaterih modelov pa so previdno prestavili že v leto 2016. Kot zanimivost naj povem, da je bilo letos spet zaznati večji poudarek na modelih v merilu 1 :87 (HO). Model hitrovozne parne lokomotiva z vlečenim zalogovnikom DB ¡8.5 v merilu 1:87 (HO) bo v drugem četrtletju na voljo le članom kluba Marklin/Trix. Model bo v celoti izdelan iz kovine ter opremljen z najsodobnejšo digitalno tehniko. Marklin je za konec letošnjega leta napovedal prihod povsem novega modela dizelske lokomotive vossloh G2000 BB (HO). Napovedane so štiri različne barvne sheme: Railion, SBB Cargo, SNCB in RRF. Modeli bodo opremljeni z digitalnimi dekodimiki MFX z zvočnimi funkcijami. Marklin/Trixov komplet vagonov luksuznega potniškega vlaka CIWL Orient-Expres v merilu l: 87 (HO) je postavljen v leto 1929. Garnituro vlaka bosta sestavljala dva kompleta z dvema in petimi vagoni med katerimi bosta dva prtljažna, trije spalni in dva jedilna vagona. Marklin/Trixova petvezna tovorna parna lokomotiva z v/ečenim zalogovnikom G5/5 Bavarskih železnic v merilu J : 87 (HOJ s tovarniško številko 5856 je iz leta 1925. Model bo iz kovine in opremljen z najsodobnejšo digitalno tehniko. Naprodaj bo že marca. Model male električne premikalne lokomotive serije Ee 3/3 švicarskih zveznih železnic (SBB/CFF/FFS), imenovane tudi »čevelj«, izdelan v velikosti HO, bo dobavljiv v tretjem četrtletju. V pakiranju bosta lokomotivi v smrekovi zeleni in opečno rdeči barvi. Obe bosta imeli vgrajena sodobna digitalna dekodimika MFX z zvočnimi funkcijami (Marklin/Trix). ESU-jev model parne lokomotive BR 94 (T 16.1) v merilu 1 : 87. Sredi leta bo na voljo šest različnih modelov tega tipa: BR 94 1292, BR 94 1243, BR 094 652-5 Kpev Essen, DRG 94 in ÖBB 694. Lokomotive bodo imele vgrajene razširjene ESU-jeve digitalne dekodimike V4 M4 z zvočnimi in dimnimi funkcijami. Marklinov model badenske parne lokomotive »Vlc« v merilu 1 : 32 (I) je v prodaji že od prvega četrtletja letos. Isti model bo kmalu na voljo tudi z oznakam/ DRG 75.4. Lokomotive bodo imele vgrajene digitalne dekodimike MFX z zvočnimi in dimnimi funkcijam/. ESU je predstavil merilni vagon za merilo I : 87 (HOJ. Na sredini vagona na vsaki strani je prikazovalnik trenutne hitrosti, največje hitrosti, povprečne hitrosti in prevožene razdalje. Nadzor se lahko izvaja z digitalnim dekodimikom (MM, DCC, RailcomJ. Neprekinjeno napajanje zagotavlja spominski kondenzator »Power Packa. Model električne lokomotive El94 v velikosti HO bo prišel na trg v drugem četrtletju, skupaj še z dvema enakima modeloma z oznako E94 v zeleni in sivi barvi. Lokomotive bodo imele vgrajene razširjene ESU-jeve digitalne dekodirnike V4 M4 z zvočnimi funkcijami in avtomatskim dviganjem in spuščanjem tokovnih odjemnikov (ESUj. Liliputov model parne lokomotive 671 GKB v merilu 1 : 87 bo izdelan za enosmerno analogno vodenje z možnostjo digitalne nadgradnje. Model bo mogoče kupiti v poletnih mesecih. Liliputov model dizelskega motornika L/NT 27 (HO) v različnih barvnih shemah je od letošnjega prvega četrtletja že na policah trgovin. Modeli so predvideni tako za analogno kot digitalno upravljanje. Piko je na sejmu predstavil nov brezžični digitalni upravljalnik »Smartcontrol«, s katerim odslej opremlja svoje digitalne začetne garniture. KkStB 97.133, model parne lokomotive z zalogovnikom Cesarsko-kraljeve avstrijske železnice (HO) je novost proizvajalca Micro-metakit. Model bo v celoti kovinski. Rivarossi je predstavil model hitrega električnega motornika razreda ETR 450 pendolino (HO) iz starejšega obdobja v rdeče-sivi barvi in z novim logotipom »FS Trenitalia«. Roco je z modelom, natisnjenim v 3D tehnologiji, napovedal, da za leto 20/6 pripravlja model parne lokomotive z vlečenim zalogovnikom S 160 USATC »US zone Austria« v velikosti HO. Ta tip lokomotive je v nekdanji Jugoslaviji nosil oznako JI 36. Pikojezadrugočetrtletjenapovedalprihod modela električne lokomotive Slovenskih železnic SŽ 541 015-8 v merilu 1 : 87. V model bo vgrajen osempolni vmesnik NEM 652 za digitalno nadgradnjo in bo omogočal DC ali A C sistem upravljanja. RailAd, ki je pri Slovenskih železnicah zadolžen za trženje oglasnih površin na lokomotivah, bo v aprilu začel s prodajo novega modela lokomotive SŽ 541 013-3 »Almdudler« v merilu 1 : 87. Model bo namenjen za sistema DC ali AC, za digitalno nadgradnjo pa bo že imel serijsko vgrajen vmesnik 21MTC. Brawa je predstavila vzorčni model dizelske lokomotive TRAXX DB 245 v merilu 1:87, ki bo dobavljiva v drugem četrtletju. Model lokomotive bo na voljo v različici basic ali extra. Brawa napoveduje izid modela električne lokomotive TRAXX BR 186 v merilu 1 : 87. Letos bosta na voljo modela v dveh barvnih shemah, SNCF-Akiem in NS, oba v različicah basic aH extra. Brekina je kot svoj najpomembnejši model predstavila novo tirno vozilo, dizelski motornikVT95905sprikolicoVB 140702 (HO). ACME-jev vzorčni model lokomotive TRAXX tretje generacije BR 187 v merilu 1 : 87. Model lokomotive je napovedan v šestih različnih barvnih shemah. KATO naj bi aprila izdal garnituro modela švicarskega vlaka RHB Abe 8/12 »allegra« v merilu 1:160 (N). Model parne lokomotive KkStB 180.47 z vlečenim zalogovnikom Cesarsko-kraljeve avstrijske železnice je že v izdelavi. Model v velikosti HO bo izdelan iz medenine, niklja-srebra ter nerjavečega jekla in bo upodobljen z vsemi najmanjšimi podrobnostmi (Micro-metakit). LsModels napoveduje prihod modela Siemensove lokomotive vectron v merilu 1 : 87 z novejšo čelno stranjo kabine. Izbirali bomo lahko med štirimi barvnimi shemami ter možnostjo analognega in digitalnega upravljanja v sistemu DC ali AC. Švicarski HAG je na svojih enonadstropnih vagonih z novimi številčnimi oznakami in barvnimi shemami predstavil novo magnetno in hkrati tudi elektro prevodno sklopko. Lemke, ki na nemškem tržišču zastopa proizvajalca Hobytrain, je prikazal prihajajoče modele lokomotiv vectron v merilu 1 : 160 (N) z novimi poslikavami. Vectron v novi poslikavi »boxXpress.de« je že naprodaj. V počastitev stote obletnice švicarskega podjetja Lotschbergbahn pripravlja Fulgurex model električne lokomotive BLS Ae 4/4II v merilu 1:32(1), ki bo izdelan iz medenine, nikelj-srebra in nerjavečega jekla. V posebni izdaji bodo pri podjetju KM1 ljubiteljem železniških miniatur ponudili model parne lokomotive BR 75.1118 z zalogovnikom. Model bo izdelan iz medenine in nerjavečega jekla, poganjal pa ga bo brezkrtačni motor, krmiljen z digitalnim dekodirnikom z zvočnimi in dimnimi funkcijami. Lenz je predstavil nov model dizelsko-hidravlične lokomotive V 160 »/o/o« v merilu 1 : 45 ¡0). Lokomotiva z oznako V 160-001 je postavljena v tretje železniško obdobje in opremljena s tehniko lenz digital plus. Za naslednje leto v istem merilu napovedujejo še modele BR24, T3 in E41. Model tovorne parne lokomotive z zalogovnikom BR 44 v merilu 1 : 45 (0) proizvajalca MTH electric trains. Za prihodnje leto se obetajo še štiri različne izvedenke. Bemo je v merilu 1.45 s tirno širino 22,2 (Om) kot ozkotirno železnico napovedal dva tirna premikalna traktorja, Tm 2/2 20 in Tm 2/2 58, ki sta opremljena z digitalno zvočno tehniko. Uhlenbrockov posodobljen stikalni pult »Track-Control« za krmiljenje železniških maket. Pult se sestavi glede na tirno geometrijo makete, z njim pa lahko odslej krmilimo več lokomotiv hkrati do F16, vozne poti, kretnice, semaforje in luči. Nivojski železniški prehod z zapornicami in čuvajnico je izdelek podjetja Noch. Zapornice se zapirajo in odpirajo zelo počasi in realistično, kar omogoča motor s posebnim prenosnim mehanizmom. Noch pripravlja sistem razsvetljave »Just Plug« za modularno razsvetljavo posameznih prostorov v stavbah. Oktobra bo mogoče kupiti Nochovo malo remizo za lokomotive, opremljeno z elektromotorjem s prenosom za realistično odpiranje in zapiranje vrat. Stene objekta so lasersko izrezane iz pravega lesa. Noch pripravlja cenovno ugodne komplete nepobarvanih figuric oseb, v katerih bo 144 različnih figuric na drevescu, osem posodic po 14 ml z različnimi barvami in trije tanki čopiči. Figurice bodo na voljo za merila HO, TTin N. Kibrijevo timo avtodvigaio liebherr - LTM 1050-4 je spredaj in zadaj opremljeno z dvema rumenima utripajočima LED lučema. LED razsvetljava za potniške vagone v različnih odtenkih konstantne ali utripajoče svetlobe je Viessmannov izdelek. Primerna je za DC, AC in digitalne napetosti. Faller pripravlja v merilu J : 87 sodobno ekološko in energijsko samozadostno železniško postajo Horem, ki so jo zgradili v Severnem Porenju-Vestfaliji. Zabaviščni prostor s pokritim velikim šotorom, primernim za vaško veselico (HOJ, bo junija na voljo v omejeni seriji (Faller). Fallerjev digitalno posodobljen CAR sistem zdaj zagotavlja avtomatski nadzor na daljavo in s tem tudi spremembo hitrosti med vožnjo. MF traktor s prikolico (HO) bo naprodaj že marca. Ekskluzivna serija Preiserjevih figuric iz plastike v velikosti HO, ki so že ročno pobarvane, je kot nalašč za prikaz zabave na kakšni turistični kmetiji. Podjetje Auhagen ponuja obsežen izbor strukturnih opečnih stranic v merilu i : 87, kar maketarjem omogoča samostojno gradnjo tovarniških objektov. Voilmerje po zamenjavi lastnika predstavil novo skupino polizdelkov za upodobitev opečnih in tamn/fih škarp, ograd, portalov in podpornih zidov. 6. TIMOVO TEKMOVANJE S PAPIRNATIMI LETALCI IN Z MODELI DRSALCEV A ^ Maja Ptrnovar Foto: Jan Prpič a zdaj že tradicionalnem Timovem tekmovanju s papirnatimi letalci in modeli drsalcev je iz leta v leto opaziti naraščajoče zanimanje ljubiteljev modelarstva in nove obraze. Tekmovanje je priložnost za prikaz spretnosti izdelave in veščine spuščanja tako preprostih papirnatih letale kot tudi že zelo izpopolnjenih jadralnih modelov za met iz roke in hkrati za prijetno ter ustvarjalno preživetje sobotnega dopoldneva. Letošnja Timova prireditev, ki je potekala 7. februarja 2015 v prostorih Biotehniškega izobraževalnega centra, v stavbi Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, se je tako odvijala že šesto leto zapored. Kljub neugodnim vremenskih napovedim in razmeram, ki so bile tiste dni na slovenskih cestah, se je ob registraciji zvrstilo 41 udeležencev. Tekmovanje, ki je bilo sprva namenjeno le osnovnošolcem, je dovoljevalo udeležbo tudi srednješolcem in odraslim posameznikom, ki so pogrešali dvoranska tekmovanja z modeli drsalcev in so izrazili zanimanje za vnovično oživljanje te v svetu sicer priljubljene modelarske panoge. Ob prijavi so tekmovalci s papirnatimi letalci prejeli pisarniški papir, sponke in lepilni trak ter se lotili izdelovanja letale, ki so morala biti zgibana iz enega lista papirja formata A4. V času, predvidenem za izdelavo in pripravo na let, so lahko svoje modele tudi preizkusili in po potrebi dodelali ter izboljšali in prilagodili pogojem tekmovanja v trajanju leta, preletu razdalje in natančnosti pristajanja na cilj. Po urniku se je najprej začelo tekmovanje s papirnatimi letalci v kategoriji trajanja leta. Vsak tekmovalec je imel na voljo tri poskuse, pri katerih se je meril čas leta od vzleta do stika s tlemi. Kot rezultat je veljal skupni seštevek vseh treh letov. Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom sodnikov, ki so natančno izmerili vsak opravljeni let. Tretje mesto v trajanju leta je zasedel Grega Hribar s skupnim časom 15,70 sekunde. Za tri desetinke boljši od njega je bil Maks Rožac, na drugem mestu. Zmagovalec v kategoriji trajanja leta pa je bil David Jalovec s skupnim časom 19,77 sekunde. Tekmovanje se je nadaljevalo z drugo kategorijo v dolžini preletene razdalje, kjer seje merila razdalja od začetne točke na štartni liniji do konice papirnatega letalca po pristanku na tleh. Tudi tu so imeli tekmovalci na voljo tri mete, skupni seštevek pa je prinesel končni rezultat. Najbolje se je izkazal Armin Hamzič, katerega meti so bili skupno dolgi kar 87 metrov in 65 cen- Učenca OŠ Šentvid skupaj z mentorjem Robijem Terškom Tine Kokalj, ki je v vseh Ireh kategorijah dosegel visoke uvrstitve, pa je zasluženo zmagal v skupnem seštevku vseh treh kategorij tekmovanja s papirnatimi letalci. Med osnovnošolci od prvega do tretjega razreda (prva triada) je tretje mesto zasedel Jaroslav Lotokhov, drugo je pripadlo Maksu Rožacu, zmagovalec pa je bil Tom Teršek. Ob tem ne gre prezreti ekipnega dosežka učencev OŠ Šentvid, ki so se pod mentorstvom učitelja športne vzgoje Robija Terška dobro pripravili na Timovo tekmovanje in osvojili največ priznanj. Pohvalno je, da je Robi metanje papirnatih ■tsm Osnovnošolci so si na treningu pred Vsak udeleženec je papirnato letalce začetkom tekmovanja dali duška. izdelal po svoji zamisli. Tekmovalci so v vseh kategorijah s papirnatimi letalci imeli na voljo tri mete. Dogodek je obiskala tudi ekipa RTV Slovenije. timetrov. Sledil mu je David Jalovec, tretji pa je bil Tine Kokalj. Zadnja, tretja kategorija v tekmovanju s papirnatimi letalci je bila natančnost pristajanja v cilj, pri kateri je kot najboljši rezultat veljal seštevek treh poskusov posameznega tekmovalca, ki seje z metom poskušal kar najbolj približati stožcu, ki je veljal kot cilj. V tej kategoriji je Tinetu Ko-kalju uspelo premagati Julijana Vetscha in tretjeuvrščenega Armina Hamziča. V skupnem seštevku vseh treh kategorij je tretje mesto zasedel Grega Hribar. Na drugo mesto se je uvrstil Armin Hamzič. letale, kjer je fizična komponenta sicer tehnične tekmovalne panoge še kako prisotna, uspešno vključil v pouk športne vzgoje. Po končanjem merjenju moči s papirnatimi letalci se je začelo tekmovanje z modeli drsalcev, na katerem so lahko nastopili tako osnovnošolci kot tudi srednješolci in člani. Cilj tekmovanja je bil doseči čim boljši seštevek trajanja petih letov, ki so jih imeli na voljo. Pred tekmo so imeli udeleženci na voljo še nekaj časa, da so svoje drsalce »zreglirali« oziroma na njih napravili vse nastavitve, potrebne za optimalno letenje. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer na osnovnošolce in člane, kjer so nastopili tako srednješolci in odrasli posamezniki, kot tudi posamezni osnovnošolci, ki so že kdaj prej tekmovali v tej panogi in se jim je tu ponudila možnost primerjave z izkušenimi modelarji. Med osnovnošolci je z visoko prednostjo zmagal Oskar Šubic s skupnim rezultatom 76,44 sekunde. Sledil mu je Tadej Hrovat, tretji pa je bil Viktor ŠtTumbelj. Pri članih je tretje mesto zasedel Primož Čeme s časom 73,35 sekunde, še nekoliko boljši rezultat je dosegel Oskar šubic (76,44 sekunde], zmaga pa ostala v družini šubic, saj je prvo mesto zasedel Oskarjev oče Igor, s skupnim rezultatom 82,99 sekunde. Igor Subic je tudi avtor modela drsalca, ki je bil objavljen v reviji TIM, s katerim je nastopilo veliko tekmovalcev. Po zaključku letenja z drsalci je nastopil trenutek razglasitve zmagovalcev in podelitve priznanj in nagrad najboljšim v posameznih kategorijah. Poleg diplom in medalj, so najuspešnejši prejeli tudi majice ZOTKS in knjige, ki jih je tokrat prispevala založba Didakta iz Radovljice. Posebno priznanje najmlajšemu tekmovalcu za udeležbo na tekmovanju je dobil že drugo leto zapored Nikolaj Dobre. Za popestritev dogajanja med tekmovanjem so organizatorji v sodelovanju z zunanjim sodelavcem revije TIM Janezom Smolejem pripravili demonstracijski prikaz spuščanja modela cepelina, napolnjenega s helijem, ki je bil predstavljen v prejšnji številki revije TIM. Omeniti velja tudi zanimanje medijev za tovrstnih prireditve. Tekmovanje s papirnatimi letalci in drsalcev je namreč obiskala ekipa RTV Slovenije in pripravila video-prispevekza otroški informativni portal Info-drom, predstavljeno je bilo tudi na otroškem portalu Bansi, v tiskani in spletni izdaji Dnevnika in na nekaterih drugih spletnih naslovih. Poleg tega je bil v dnevniku TVS1 objavljen razgovor z nekaj najuspešnejšimi udeleženci in urednikom revije TIM. Modeli drsalcev postajajo v zadnjem času vse bolj priljubljena modelarska kategorija, kar potrjuje tudi zanimanje starejših tekmovalcev, ki so se takoj po tekmi začeli dogovarjati, da bi že v naslednji sezon i izpeljali zimsko ligo drsalcev; pobudo za to je že pred časom dal urednik Jože čuden. Dejstvo je, da tudi mladi nadobudneži, ki so tokrat tekmovali predvsem s papirnatimi letalci, izkazujejo veliko volje in motivacije, pripravljenosti za učenje in skrivajo velik potencial, kar so dobri obeti za razvoj modelarstva v prihodnje. Radovljiška ekipa je tudi letos dokazala, da so jim drsalci pisani na kožo. Primož Čeme med pripravo svojega drsalca S helijem napolnjen model cepelina je popestril dogajanje v telovadnici. Najboljši trije so priejeli unikatne medalje revije Tim. Učenci OŠ Šentvid so bili letos skoraj nepremagljivi. Čeprav je videti preprosto, je za met drsa/ca potrebno kar nekaj tehnike. Treningi in izpiljena tehnika metanja so pripomogli k dobrim rezultatom. Nikolaj Dobre je bil tud letos najmlajši udeleženec tekmovanja. Priznanja je podeljeval Jože Čuden, dolgoletni urednik revije Tim. Model drsalca, čigar avtor je Igoršubic WASG 2014 - Slovenska ekipa WASG 2014- Švicar Tomaža Svoljška je poletel v boj. ZRAČNI BOJI V LETU 2014 ^ Andrej Pervinšek račne boje z radijsko vodenimi maketami letal poznamo že več kot dvajset let. V to dinamično dejavnost smo vključeni modelarji- ki imamo veselje do gradnje RV-modelov, letenja z njimi in druženja s somišljeniki. Skrbimo, da tekmovanja potekajo čim bolj varno, v zabavo vseh in da pri tem vključujemo čim več mladih. Spodbujamo veselje do tehnike, letalstva, letenja z RV-modeli in se zraven še zabavamo. Vse skupaj se je začelo na Švedskem, mednarodno razsežnost pa je ta panoga doživela z ustanovitvijo organizacije ACES (Air Combat ElementarySupportj, kije poskrbela za koordinacijo med državami, enotna pravila, vsakoletne demokratične volitve vodstva, pomoč državam članicam itd. Sprva naj bi pokrivala ves svet, vendar je že kmalu prišlo do odcepitve modelarjev ZDA, ki so se odločili za drugačna pravila in za drugačen način dela. Evropska veja ACES je ostala pristojna samo za Evropo, saj v drugih delih sveta za to dejavnost ni bilo zanimanja. V Sloveniji smo prvo tekmo organizirali leta 1998 in postali peta država članica, trenutno pa je v ACES organizacijo vključenih trideset držav iz vseh delov Evrope s prek tisoč tekmovalci. Svetovno prvenstvo WASG 2014 Vsako drugo leto organiziramo tudi svetovno prvenstvo (WASG - World Air-combat Scale Games). Julija lani je potekalo v Spitzerbergu blizu Dunaja. Tekmovanje je trajalo pet dni, in to v izredno vetrovnih razmerah, vendar zaradi tega urnika nismo spreminjali. V kategoriji WWII nas je tekmovalo 100 udeležencev, v kategoriji WWI pa 40. Slovenska ekipa v kategoriji WWII je štela devet tekmovalcev: Miha Sodja, Marko Jelenčič, Tomaž Požar, Tinkara Požar, Andrej Pervinšek, Tomaž Svoljšak, Srečo Žnidarčič, Matevž Murovec in Vid Gladovič. V kategoriji WWI sva Slovenijo zastopala Miha Sodja in Andrej Pervinšek. Slovenci smo se uvrstili v ziato sredino. Najbolje se je odrezal Miha Sodja, ki je v kategoriji WWII zasedel 22. mesto, v WWI pa 5. Ostali smo se uvrstili slabše. Za tiste, ki smo v kategoriji WWII tekmovali z motorji prostornine 2,5 cm3, je veljalo dodatno posebno točkovanje. Od naših smo s takimi motorji tekmovali Andrej Pervinšek, Tinkara Požar, Matevž Murovec in Vid Gladovič. Tudi tokratno svetovno prvenstvo je pokazalo, da najboljši tekmovalci prihajajo iz držav vzhodne Evrope, saj so v obeh kategorijah WASG 2014 - Miha nastavlja motor na svojem kawasakiju Ki-64. zasedli najvišja mesta. Vse podrobnosti o rezultatih si lahko ogledamo v bazi Co_Re htfp://www. aircombat. eu/Core/. Tekmovanja za Slovenski pokal tn volitve vodstva Lani smo organizirali osem tekem, ki so štele za Slovenski nacionalni pokal 2014. Na vsaki tekmi smo imeli možnost tekmovati v vseh treh kategorijah - WWII, WWI Marko in Miha pred startom in EPA. Tekme so izpeljali v Lijaku pri Novi Gorici, Kopru, Vrhniki, Cmgrobu, Beli krajini, Kočevju in dve v Krtini. Vse so potekale varno in Idjub lanskim obilnim padavinam v pretežno lepem vremenu. Razen redkih težav z zapisovanjem rezultatov večjih problemov ni bilo. Število tekmovalcev je bilo na podobni ravni kot prejšnja leta, ob tem pa so se nam na vseh tekmah pridružili tudi sosedje iz Avstrije. V kategoriji WWII je sodelovalo 24 tekmovalcev, zmagal pa je že večkratni prvak Miha Sodja WASG 2014 - WWI v akciji Spodnji model na sliki je enokrilni siemens Mihe Sodje. s 5713 točkami, drugo mesto je dosegel novinec na sceni Sebastjan Ran t s 4405 točkami, na tretje mesto pa se je uvrstil Mike Gillinger s 4049 točkami. V kategoriji WWl je tekmovalo devet pilotov. Najboljši je bil Mike Gillinger s ¿498 točkami, drugi Andrej Pervinšek s 6402 točkami, tretji pa Thomas Domenig, ki je zbral 6220 točk. V kategoriji EPA je tekmovalo 21 tekmovalcev. Zmagal je Marko Jelenčič s 6896 točkami, drugi je bil Srečo Žnidarčič s 6288 točkami, Gregor Rombo na tretjem mestu pa je zbral 6085 točk. Poleg svetovnega prvenstva v Spitzerbergu in tekem za slovenski pokal smo pogosto obiskovali tudi tekme v sosednji Avstriji, in sicer v Siegen-dorfu, Bistrici ob Zilji in Feldkirchnu. Tako kot vsak konec leta smo tudi lani izpeljali volitve vodstva organizacije, kjer ostajata kot 1. IC (intemational coordi-natorj Rainer Handt iz Nemčije in Martin Elmberg kot 2. IC. Pri nas smo za novega koordinatorja 1. NC (national coordinator) izvolili Vida Gladoviča, 2. NC pa je postala Tinkara Požar. Modeli Pri modelih kategorije EPA sta še vedno obvezna penast material in električni pogon. Razpetina kril je pri enomotomih modelih omejena na 800 do 850 mm, pri dvomotornih pa na 1000 mm. Modeli so večinoma narejeni v samogradnji iz penastega materiala EPP. Prevladujejo mustangi, focke wulfi, migi in zeroji. Pogost je tudi brewster, izdelan po načrtih, ki so bili objavljeni v Timu. Nekateri namesto EPP raje uporabljajo stirodur, ki je odličen material, le popravila so pogostejša, ker se hitreje poškoduje. WWI v merilu 1 :8 je kategorija, kjer se v tekmovalni rezultat zračnih bojev prišteje tudi točke za videz modela. Znatno število točkse dobi za štiri-taktni motor, krila rebraste konstrukcije, dvokrilno različico letala, napenjalne žice, figuro pilota in ponazoritev oborožitve. S tem se precej uspešno preprečuje, da bi na tekme v tej kategoriji prihajali preveč poenostavljeni modeli, zgolj taki z dobrimi letalnimi lastnostmi. Modeli so skrbno narejeni, izdelava pa traja dalj časa kot pri običajnih modelih za zračne boje. Tekmovalci tudi pazijo, da je manj poškodb in da modeli zdržijo čim več let. Moj aviatik Krtina - V kategoriji EPA je pogosto veliko trkov. Zabava zato ni nič manjša. berg ima za seboj že sedem tekmovalnih sezon, vendar se mu rok uporabnost zaradi vse večje teže dodatnega lepila počasi izteka. V kategoriji WWI so se tekmovalna pravila najmanj spreminjala. Tekmovalec lahko izbira, ali bo raje imel visoko oce- Krtina - Priprave pred Startom njen in težji model ali lažji enokrilnik, ki leti hitreje in bolje. Na koncu je vse odvisno od spretnosti tekmovalca, da s tistim, kar ima, doseže čim boljši rezultat. To je po mojem mnenju tudi najbolj prav. Isto velja tudi za kategorijo WWII v merilu 1:12, Bistrica ob Zilji - Gasilska slika pred začetkom dogajanja Skupinska slika pred začetkom tekmovanja v Krtini le da se v tej kategoriji videza modela ne točkuje. Pri WWII se uporabljajo najrazličnejši materiali, kot so balza, folije, kompo-zitni materiali, les, papir, penasti materiali in trda plastika, ter različni načini gradnje. Prevladujejo modeli, izdelani iz penastih materialov in oblečeni v rjav ovojni papir, kot je to običaj tudi v večini drugih držav. Ostale aktivnosti V preteklosti smo imeli največ težav z nabavo in pripravo bojnih trakov. Lani smo to pomanjkljivost delno odpravili tako, da smo zagotovili sredstva za nabavo kolutov materiala za trakove, imamo pa tudi več na novo izdelanih naprav, ki kolute razrežejo. Razvijamo še napravo za označevanje konca traku, v izdelavi pa je tudi namenski semafor, ki olajša delo glavnega sodnika. Tak semafor so prvi izdelali v Nemčiji, zdaj ga uporabljajo tudi v Avstriji in v praksi se je dobro obnesel. Za naprej ne razmišljamo o kakšnih večjih spremembah, le nekatere malenkosti bi lahko izboljšali. Še največ lahko storimo pri sojenju in zajemu rezultatov. Sojenje lahko prepustimo tudi tekmovalcem, ki zagotovo najbolje poznajo pravila, hkrati pa bi to bistveno zmanjšalo ekipe za izvedbo tekem. Za zajem rezultatov bi veljalo izboljšati in standardizirati nekatere postopke: izboljšati obrazce in programsko opremo ter pripraviti podrobnejša navodila o korakih pri zajemanju, tiskanju in objavi rezultatov. Ker pa je na koncu vendarle največ odvisno od števila tekmovalcev in kakovosti modelov, vabimo vse, ki jih zračni boji z RV-modell zanimajo, da se nam pridružijo. Kontaktni naslov je andrej.pervinsek@gmail.com. WW! - Lep aviatik berg Di Jana Spačka v Lijaku WWII - Spitfire ukrajinskega tekmovalca na WASG 20 J 4 Nekaj novih naprav za pripravo bojnih trakov Semafor za upravljanje tekem $ www.tms.si Tehniški muzej Slovenije WWI - Prelet mode/a SE5 RAF prek polja v Siegendorfu od 3, do 8.3.2015 Teden odprtih vrat muzejev in galerij Prost vstop za študente. 8.3. 2015 ob 15.00 Voden ogled razstave Naš dragi avto 22.3.2015 od 15.00 Dan Nikole Tesle 15.00 Ukročena elektrika, prikaz poizkusov Nikole Tesle. 16.00 TESLA, čudežna moč imaginacije, predavanje Vojka Kovačiča. 28.3.2015 ob 9.30 Delavnica rezbarstva Obvezne predhodne prijave: 01 750 66 72, programi@tms.si 29.3. 2015 ob 15.00 Vesolje me prevzema Poljudno predavanje Borisa Khama. Več na www,tms,si Tehniški muzej Slovenije Bistra 6, 1353 Borovnica 01 750 66 70 info@tms.si 'Siegendorf scramble' JADRALNO LETALO VAJA ^ Marko Malee Oadralno letalo DFS weihe, pri nas znano kot vaja. Je bilo v svojem času med najboljšimi jadralnimi letali na svetu, ki so jih Izdelovali serijsko. Po koncu druge svetovne vojne, točneje leta i 948, so Jih začeli Izdelovati tudi v ljubljanskem Letovu. Vseh skupaj so Jih Izdelali dvajset. Konstruktor vaje je bil znani nemški letalski inženir Hans Jacobs, ki je načrte za prototip naredil leta 1938. Načrtovanja in gradnje jadralnih letal se je učil pri Alexan-dru Lipischu, konstruktorju več jadralnih letal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Med njimi sta bila najuspešnejša fafnir (1930) in fafnir 2, imenovan tudi Sao Paulo [1934]. Zato lahko sklepamo, da je bila vaja eno od jadralnih letal, narejenih pod vplivom uspešnega fafnirja. Vaja je začela svojo uspešno pot leta 1938. Kako uspešna je bila ta pot, pove podatek, da so z njo zadnji svetovni rekord postavili leta 1959, torej več kot dvajset let po njenem prvem letu. Obstajali so naslednji tipi vaj: - produkcijska vaja/vaja l (weihe 1) -1938/1939; - produkcijska vaja/DFS weihe: - Jacobs-Schweyer weihe; - AB Flygindustri Se-104 (Švedska); - VMA 200 milan (Francija); - Vaja DFS (Jugoslavija); - Focke Wulf weihe 50; - AISA weihe (Španija). Konstrukcija Vaja je bila skonstruirana na takrat klasičen način. Osnovno ogrodje je bilo iz poljske breze, prekrito z vezanim lesom. Trup je bil narejen kot pollupina. Jacobs je dobil genialno idejo in je v trup namestil balastni rezervoar, v katerega je šlo 40 litrov vode. Prednost uporabe balasta je bila večja horizontalna hitrost letala, obenem pa je pilot vodo lahko tudi odvrgel. Poleg tega je Jacobs predvidel tudi prostor za prtljago, v katerega so lahko namestili tri jeklenke s kisikom. Tako so piloti lahko z vajo dosegali večje višine. Krilo se je od drugih kril takratnih jadralnih letal razlikovalo po tem, da je imelo samo en nosilec. Ta je bil podprt s škatlasto konstrukcijo, na kateri so bile nameščene zračne zavore. Konstruktorje menil, da krilo ne bi preneslo torzijskih obremenitev, če bi bile zračne zavore odprte pod kotom 90 stopinj, zato so bile pri nižjih hitrostih precej neučinkovite. Ker pa je bila vaja aerodinamično zelo Obnovitelj postojnske vaje Franc Jaklič - Jaka po prvem letu 25. maja 2004 (Vin Franc Jaklič - Jaka) Obnovljena vaja v zraku na letalskem mitingu starodobnikov v Postojni leta 2007. Vajo je obnovil Franc Jaklič - Jaka iz Logatca in je zdaj na letališču v Postojni. Letalo ima na trupu originalne oznake YU-4115, na repu pa je zdaj veljavna registracija S5-1115. (Foto: Marko Malec) dovršeno jadralno letalo, se je dogajalo, da je bolje letela z odprtimi zračnimi zavorami kot druga takratna jadralna letala z zaprtimi. Obenem izvlečene zračne zavore pri nižjih hitrostih niso povzročale prevelikega upora, celo nasprotno, letalo se je zelo dobro vzpenjalo pri izvlečenih zračnih zavorah, vendar je morala biti hitrost med 54,4 km/h in 60,8 km/h. Zavore so postale učinkovitejše šele pri večjih hitrostih. Izvrstna lastnost vaj je bila, da so jih lahko zelo hitro sestavili ali razstavili. Priključki kril so bili tako dobro skonstruirani, da so lahko trije ljudje vajo sestavili v sedmih in razstavili v petih minutah. Vse vaje so bile opremljene tudi s podvozjem, ki ga je bilo mogoče odvreči, in se je sicer uporabljalo za vzlet in premikanje po tleh. Predserijske vaje Narejena sta bila dva prototipa z registrskima oznakama D-l 1-184 in D-11-185, ki sta že leta 1938 sodelovala na tekmovanju v Rhonu. Od serijskih vaj sta se ra- Vaja na velikem letalskem mitingu v Lescah leta 1959 (Vir zbirka avtorjaJ Vaje na letališču v Vršcu (Vir: osebna zbirka Sreča PukljaJ zlikovala po manjšem kotu med krilom in Injpom, manjšem pokrovu kabine, manjšem trimerju višinskega krmila in drugačnem vpetju kril. V predseriji so v letih 1938-1939 naredili sedem vaj, po vsej verjetnosti v Schweyerju. Serijske vaje Vaja je bila eno od jadralnih letal, ki naj bi jih razvijali najprej v DFS (Darmstadt Forschjngsanstalt für Segelflugzeuge) in uporabljali pri N. S. Fliegerkorpsu. Ostali tipi jadralnih letal so bili SG 38 (DFS 14), grunau baby (DFS 49), meise Olympia (DFS 70} in kranich [DFS 30). Vaje so začeli serijsko izdelovati leta 1940. V primerjavi z ostalimi takratnimi jadralnimi letali je bila vaja za 10 do 15 odstotkov zmogljivejša. Šele leta 1951, ko se je pojavil slingsby sky, je ta po zmogljivostih prekosil vajo, vendar so jih naredili le nekaj. Med drugo svetovno vojno so vaje izdelovali v Nemčiji, na češkoslovaškem, na Poljskem in Švedskem ter verjetno tudi v Španiji. Po vojni so se izdelovalcem pridružili še Francozi in Jugoslovani. V Franciji so v letih 1949-1950 izdelali 30 vaj pri podjetju Victor Minié Aéronautique. Njihova uradna oznaka je bila VMA 200 milan. Hans Jacobs je za DFS nehal delati leta 1940 in nato prevzel nadzor izdelave vaj v tovarni Schweyer Flugzeugbau. Tu je še posodobil in poenostavil proizvodno linijo vaj, kar je letala pocenilo in pospešilo njihovo proizvodnjo. Vaje v Jugoslaviji V Jugoslaviji je bila vsa prva leta po koncu druge svetovne vojne potreba po učnih jadralnih letalih tipa vrabec naravnost velika. Samo leta 1948 so v redni proizvodnji v ljubljanskem Letovu izdelali 31 teh začetniških jadralnih letal, hkrati pa so se resno začeli preusmerjati v izdelavo zahtevnejših jadralnih letal in celo prototipov. V jugoslovanski jadralni komisiji, ki jo je vodil Pavle Crnjanski, je inženir Boris Cijan predlagal, da bi poleg 20 novih žerjavov (kranich) izdelali še 100 vaj. Načrte so naredili na osnovi zaplenjenih vaj, proizvodnjo pa dodelili ljubljanskemu Letovu in pančevski Utvi. Že leta 1948 so v Letovu izdelali prvo vajo, kot so to visoko sposobno jadralno letalo poimenovali pri nas. V Sloveniji so jih izdelovali iz brezovega vezanega lesa in so bile nekoliko lažje od Utvi-nih, ki so jih izdelovali iz bukovega vezanega lesa. Vaje iz Letova so imele zračne zavore proizvajalca DFS, Ulvine vaje pa Schempp Hirthove. V Letovu so jih nato v naslednjih letih izdelali 20. Od vodstva LZJ, ki se je odločilo standardizirati letni park visoko sposobnih jadralnih letal in ga dopolniti z vajami, so v Letovu pričakovali večje naročilo teh letal, vendar je vmes najverjetneje posegla Zvezna tehnična komisija, ki je prav takrat pri kontrolnem pregledu ene od vaj iz Letova ugotovila slabšo izdelavo. V notranjosti krila naj bi bil slabo zaščiten ali celo gnil les. Zato je pančevska Utva dobila naročilo za 50 vaj. Letov pa od takrat iz Beograda ni dobil več naroči- le ena fotografija teške vaje z registracijo YU-4ll4. Posnetek je iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. {Vir: zbirka avtorja) Vaja YU-4088 med letom nad Roblekom na Gorenjskem. Posnetek je iz leta 1966. (Vir: UrošŠoštaričj Detajl sprednjega dela vaje, fotografiran na letalskem mitingu starodobnikov v Postojni leta 2007 (Foto: Marko Malec) Pilot Jože Fon v rdeče pobarvani leški vaji z registracijo YU-4114 [Foto: Janez Kramar) Vaje iz različnih slovenskih aeroklubov na letališču v Postojni. Posnetek je nastal med pripravami na letalski miting 10. septembra 1960. (Vin Franc Jaklič - Jakaj la niti za eno vajo. Zanimivo je tudi, da so leta 1952 pri izdelavi eksperimentalnega jadralnega letala KB-9 uporabili smerno krmilo prav ene od vaj. Že leta 1949 je Maks Arbajter z vajo zmagal na zveznem letalskem letu v Rumi. Nato je leta 1950 z vajo nastopil še na svetovnem prvenstvu v Oerebroju na Švedskem in osvojil 3. mesto. Po tem, ko je bilo narejenih več deset vaj, so na republiških in zveznih jadralnih tekmovanjih leteli predvsem z vajami, ki so jadralnim pilotom omogočale doseganje jadralnih značk, izboljšave rekordov in dobre rezultate na tekmovanjih. Prvi diamantni jadralni znak v Jugoslaviji je osvojil ljubljanski jadralni pilot Franc Mordej, letel pa je seveda v vaji. Diamantni znak je osvojil s preletom od Vršca do Katerinija v Grčiji. Prelet je bil dolg več kot 500 km. Obnovljeni vaji v Sloveniji V Sloveniji sta trenutno obnovljeni dve vaji in obe sta v letnem stanju. Ena je v Postojni, druga pa v Lescah. YU-4115 Vaja z registracijo YU-4115 je bila izdelana v Letovu leta 1959 in je imela serijsko številko 244. Namenjena je bila Aero-klubu Slovenj Gradec, vendar jo je kupil Aeroklub Postojna. Prvi leti so bili opravljeni leta 1960, zadnji pa 1973. Vaja YU-4115 je DFS weihe (vaja) - tehnični podatki razpetina 18 m dolžina 8,1 m površina kril 18,34 m2 masa praznega letala 219 kg največja dovoljena masa 335 kg obremenitev krila 18,4 kg/m2 profil Göppingen 549/676 najmanjša dovoljena hitrost 45 km/h drsno razmerje 1 : 31 pri 70 km/h minimalna hitrost izgubjanja višine: 5,8 m/s pri 50 km/h 5,8 m/s pri 50 km/h največja dovoljena hitrost 215 km/h največja dovoljena hitrost med vleko 110 km/h bila ves čas v Postojni. Ko so jo za tekmovanje v Vršcu posodili Cirilu Križnarju, je prišlo do prve poškodbe trupa, in sicer preloma tik za krili. Pozneje je na zunajleta-liškem pristanku v neposredni bližini Postojne trup pred repom prelomil član Aero-kluba Postojna, Stane Ražen. Do konca redne uporabe je vaja YU-4115 opravila 1080 letov, kar je zneslo 1615 ur in 58 minut naleta. Obnova vaje YU-4115 je trajala slaba tri leta, in sicer od leta 2001 do leta 2004. Obnavljala sta jo Franc in Jaka Jaklič, obnovo pa je sprva nadzoroval inženir Jože Pr-havc, pozneje pa Tomaž Meze. Prvi let po obnovi so izvedli 25. maja 2004. Medtem je vaja dobila tudi slovensko registracijo, ki je zdaj S5-1115. Poskusni let je opravil obno-vitelj in lastnik vaje Franc Jaklič - Jaka na športnem letališču v Postojni. Po obnovi so s to vajo do letošnjega januarja opravili že 60 letov v trajanju 115 ur in 26 minut. YU-4114 Vajo z originalno registracijo YU-4114 je obnovil Albin Novak. Pri obnovi mu je pomagal Janez Torkar. Letalo YU-4114 je bilo v lasti Alpskega letalskega centra Lesce. Zdaj ima registrsko oznako S5-1003, njen lastnik pa je Srečo Mohar. Trenutno visi pod stropom novega hangarja na športnem letališču v Lescah. Vaje na 16. državnem prvenstvu v jadralnem letenju, kije bilo Celju od 14. do 28. junija /964. (Vir: zbirka avtorja) v Vaja po »srečanju« s točo v nevihtnem oblaku, v katerega je zajadral Srečo Pukelj 22. junija 1964. To se je zgodilo nad Slovenskimi Konjicami, Srečo Pukl pa je uspel z ozeblinami in močno poškodovanim letalom srečno pristati na letališču v Moškanjcih pri Ptuju. Med letenjem v nevihtnem oblaku je za nekaj sekund dosegel višino 9.000 metrov! (Vir: osebna zbirka Sreča Pukljaj Barvna shema obnovljene leske vaje z novo slovensko registrsko oznako S5-1003. Originalna registracija je bila YU-4114. Risal: Sašo Krašovec 14 YU-4114 H Tako je bila nekaj časa videti originalna leska vaja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Risal: Sašo Krašovec MODEL TERENSKEGA VOZILA LAND ROVER DEFENDER (1. del) Iztok Sever a tem prispevku bomo predstavili terenski avto land rover defender, ki se kot vlečno vozilo lepo poda k bivalni prikolici, katere model smo podrobno opisali v decembrski številki letošnjega letnika Tirna. Ker je bila IMV-je-va prikolica izdelana leta 1967, smo tudi vlečno vozilo povzeli iz tistega obdobja. Model bomo izdelali v merilu 1:10, sestavni deli modela na načrtu v prilogi pa so zaradi pomanjkanja prostora narisani v merilu 1 : 2,5. Kot smo že vajeni, načrt najprej povečamo (štirikrat), ga prenesemo na vezano ploščo in začnemo z izrezovanjem delov. Ker ima model veliko podrobnosti in nekaj zelo drobnih delov, svetujem, da elemente izrezujete postopoma, kot so po korakih predstavljeni na slikah s prikazom sestavljanja. Gradnje se bomo lotili po vrsti in najprej sestavili posamezne sklope modela, kot so vrata, pokrov motorja, streha, itd. Začnimo torej s pripravo sestavnih delov iz vezane plošče za gradnjo modela. Najprej izrežemo spodnje in zgornje elemente stranic kabine, kot je prikazano na sliki 1. Slika 2 prikazuje način sestavljanja delov stranic. Za ploskovno spajanje sem zaradi natančnejšega prileganja predvidel izvrtine premera 6 mm, v katere vstavljamo moznike enakega premera in dolžine 20 do 25 mm, oziroma najkrajše, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah s hobijskim ali mizarskim materialom. Vse presežne dele moznikov porežemo in pobrusimo, takoj ko je lepilo dovolj suho. Tudi to je najbolje delati sproti. Pri odprtih spojih sem spet uporabil ušes-ca, kajti le tako lahko sestavljanje poteka hitro in brez težav, pa tudi spoji so tesnejši. Seveda je zaradi tega nekaj več dela z izrezovanjem in odstranjevanjem, seveda, ko je lepilo dovolj suho. Pa nadaljujmo. Slika 3 prikazuje elemente za sestavljanje vrat in njihove ključavnice. Ker so tudi stranska vrata deljena, nam zgornji rob na notranji strani služi kot distančnik za ključavnico vrat. Zaklep ključavnice rahlo privijemo z imbusnim vijakom M3 x 12 mm. Samozaporne matice ne privijemo do konca, temveč pustimo toliko zračnosti, da se bo zaklep lepo premikal na svoji osi. Sliki 4 in 5 prikazujeta zaporedje sestavljanja elementov ključavnice stranskih vrat, končni videz ključavnice na zunanji in notranji strani vrat pa se lepo vidi na slikah 6 in 7. Ključavnica zadnjih vrat se razlikuje le po zgornjem distančniku in jo sestavimo tako, kot je videti na slikah 8 in 9. Ker ta vrata niso deljena, uporabimo zgornji distančnik, ki je enak spodnjemu. 16 tsm vsi ostali elementi in način sestavljanja pa so popolnoma enaki kot pri stranskih vratih. Na slikah 11 in 12 vidimo montažo tečajev vrat. Sledi sestavljanje pokrova motorja (slike 13, 14 in 15). Za oplato pokrova motorja uporabimo balzo debeline 1,5 mm. Sliki 16 in 17 nam prikazujeta odstranitev zgoraj omenjenih ušesc. Na ta način odstranimo vsa ušesca, ki se pojavljajo na celotnem modelu. Pripravimo si še elemente za sestavljanje zadnjega dela pokrova strehe. Slike 18,19 in 20 nam prikazujejo zaporedje sestavljanja strehe. Stranski polkrožni rob, ki ga prilepimo na pokrov strehe, prav tako izdelamo iz bal-ze, naj debeline 1,5 mm Na sliki 21 pa je prikazano lepljenje. Pripravili smo vse glavne sklope modela, v nadaljevanju v naslednji številki pa bomo pojasnili, kako iz teh sklopov sestavimo model v funkcionalno celoto. Na načrtu v prilogi so prikazani vsi sestavni deli modela. Le pri pripravi elementov vsakega kolesa je treba biti pozoren ter prikazani segment izrezati petkrat, in sicer za vsa štiri pogonska in rezervno kolo. MODELARSTVO NOVO NA TRGU utore. Kot didaktična igrača so primerne že za otroke od 6 let naprej. Na voljo je bogat nabor različnih motivov. Cene sestavljen k se gibljejo od 11,50 do 34,16 EUR. fa ll •o« A Oamera X1HDR s kakovostno HD-sliko je tudi zaradi majhne teže idealna za uporabo v modelih letal, helikopterjev ali multikopterjev. Športna kamera XIH DR z 1,5-palčnim TFT-zaslo-nom je paradni konj v razredu WIFI. Ima različne funkcije, pohvali pa se lahko z WIFI-povezavo, zaradi cesarje kot nalašč za različna modelarska fotografiranja, adrenalinske športe, varovanje doma itd. V priboru so priloženi tudi dodatni nosilci. Cena je 94,80 EUR. 03N, d. o. o. Goričica 41,1230 Domžale telefon: 031/351-853 e-pošta: lnfo@modelar.sI Internet: www.modelar.sl LASERSKO IZREZANE 3-D SESTAVLJANKE Lasersko rezane 3-D sestavljanke proizvajalca Graverko je mogoče sestaviti brez lepljenja, samo z vtikanjem peres v KOSMOS - ZBIRKI POSKUSOV IZ ELEKTROTEHNIKE Spoznajte skrivnosti elektrotehnike, elek-tromagnete, delovanje elektromotorjev, izdelajte električne tokokroge in še veliko več. S pomočjo kompleta Elektro & Co. iz serije eksperimentalnih kompletov Ko-smos lahko zgradite in preizkusite različne električne naprave. Pri delu vam bo v pomoč obširen slikovni priročnik s 60 poskusi. Cena kompleta je 49,90 EUR. Elektromotorji in generatorji so v številnih napravah, ki jih uporabljamo vsak dan. Spoznajte, kako elektromotor pretvarja električno energijo v gibanje ter kako električni generator iz gibanja ustvarja električno energijo. Pri izvajanju zanimivih poskusov z zbirko Elektromotor boste spoznali še veliko novega s področja magnetizma ter elektrotehnike. Priložen je obširen priročnik na 32 straneh, v katerem je razloženih 25 različnih poskusov. Cena je 29,90 EUR. Mladi tehnik trgovina, d. o. o. Šmartlnska 152,1000 Ljubljana telefon: 01/541 0050 e-pošta: mladltehnlk@slol.net internet: www.mladi-tehnik.si XIHDR WI-FI FULL HD tim POLNILNIK SKY RC D100 Polnilnik sky RC D100 razpolaga z dvema polnilnima izhodoma z močjo 2 x 100 W. Zasnovan je bil, da omogoča polnjenje dveh baterij hkrati. Z nj'im lahko polnite in praznite vse običajne vrste celic (Ni-Cd, Ni-MH, Li-poly, Li-ion, Li-Fe, Li-HV in Pb) Opremljen je z vgrajenim balanserjem, ki zagotavlja varno in udobno polnjenje litijevih baterij. Napaja se iz napetostnih virov 12 V ali 230 V. Kot dodatna oprema je na voljo še temperaturni senzor in WiFi modul za brezžično povezavo z osebnim računalnikom. Cena polnilnika je 109,99 EUR. Spletna trgovina Cool-pc Andraž Sajna, s. p. še p ulje 33,6210 Sežana tel.: 040/569-666 e-pošta: Info@cool-pc.org Internet: www.cool-pc.org VW GOLF 1 GTI IN VW GOLF 1 KABRIOLET Legendama VW golf 1 GTI in VW golf 1 kabriolet sta Revellovi avtomobilski maketi iz letošnje ponudbe novosti. Maketi avtomobilov dolžine 15,3 cm sta v merilu 1 :24. Cena posamezne makete je 25,30 EUR. Miniatures, d. o. o. Zupančičeva 37,4000 Kranj telefon: 040/285 723 Internet: www.mtnlatures.si Online shop & community 19 ........— — Elektro & Co. I MAKETARSTVO ARI ANE 1 IZ PAPIRJA Aleksander Korčagln, Jože čuden edni bralci ljubitelji vesoljskih in papirnatih maket, se gotovo spomnijo prispevkov Aleksandra Korčagina, učitelja tehnike na Mednarodni kozmonavtični šoli v Bajkonurju v Kazahstanu, s katerimi vsake toliko časa dopolni zbirko Tlmovih papirnatih maket, ki so primerne tudi za najmlajše. Poleg tega, da so makete sicer poenostavljeni, vendar točni posnetki pravih vesoljskih raket, se z nekaj preprostimi posegi lahko priredijo tudi za let. Za mladega graditelja, ki izdela tako maketo, je to le prvi korak v svet raketnega modelarstva - maketarstva, vendar od tod naprej ni več tako daleč do vrhunskih letečih maket. Aleksandru, ki živi in dela v mestu, ki leži na območju kozmodroma Bajkonur, kjer so bili narejeni prvi koraki v vesolje in od koder se z ruskimi vesoljskimi ladjami sojuz že lep čas na pot proti Mednarodni vesoljski postaji podajajo veččlanske posadke kozmonavtov in astronavtov iz različnih držav, navdiha za tovrstno tematiko zagotovo ne manjka, saj je praktično skozi okno stanovanja mogoče opazovati izstrelitve vesoljskih raket nosilk. Za revijo Tim je doslej že pripravil papirnate makete sovjetskih nosilnih raket sojuz, proton in zenit, na fotografijah z modeli bogato obloženih polic njegove šolske delavnice pa je bilo že nekajkrat mogoče opaziti tudi ameriške saturne 1 b in evropske nosilne rakete ariane 1, ki so jih izdelali njegovi učenci. In prav slednja je tema današnjega prispevka. Za izdelavo papirnate makete je uporabil tehnično dokumentacijo za gradnjo makete, ki so jo pred mnogimi leti izdali v uredništvu češkega časopisa Modelar in jo še vedno hrani v svoji zbirki. Načrte je priredil za poenostavljen model iz papirja tako, da je vse sestavne dele (razvite plašče) s flomastrom prerisal na format A4 in jih je mogoče natisniti z običajnim tiskalnikom. Ko z učenci Izdelujejo modele v večjem merilu, risbe z računalnikom poljubno povečajo na želeni format papirja. Model je namreč v prvi vrsti namenjen osnovnošolcem. Učenci vse sestavne dele previdno izrežejo z modelarskim nožem ali izstrižejo s škarjami, pri čemer ne smejo pozabiti na zavihke, potrebne za sestavljanje in lepljenje valjastih in koničnih sklopov. Za lepljenje lahko uporabi univerzalno lepilo (npr UHU alleskleber) ali belo lepilo za les. Vse tako pripravljene glavne sklope sestavijo s pomočjo obro-čev iz stiropora, ki jih v notranjost trupov in glave vlepijo z belim lepilom, ki ne raztaplja penastih materialov. Za pogon maket v večjem merilu, takih, kot so na slikah, običajno uporabijo motorje s totalnim impulzom 20 Ns, seveda pa je mogoče uporabiti tudi manjše in v snop povezati štiri motorje, kolikor jih ima tudi prava raketa ariane 1, in s tem še povečati verodostojnost makete. V tem primeru se v repni del rakete v nosilna obroča iz kartona vlepi ustrezno število papirnatih cevi, v katere se vstavi motorje. V nobenem primeru pa se ne sme pozabiti v glavo rakete dodati ustrezne količine balasta, najbolje plastelina, da se zagotovi pravilen položaj težišča in s tem varen ter stabilen polet. Za pristajanje makete zadošča padalo premera okoli 70 cm iz tanke polietilenske folije, pritrjeno na močnejšo elastiko navezave, prilepljene v notranjost trupa in glave rakete, lahko pa se za vsak del uporabi svoje padalo. Pretežni del rakete ariane 1 je bel in je zato ni treba barvati. Izjema so deli zgornje stopnje in vrh glave, ki se jih lahko pobarva z barvnimi svinčniki ali pri tiskanju uporabi papir ustrezne barve. Vse oznake in zastavice v vesoljskem programu sodelujočih držav učenci pobarvajo kar s flomastri, najbolje alkoholnimi. Če so pri barvanju natančni, je končni izdelek lahko zelo ličen. Kdor se bo lotil izdelave te makete, lahko vse zunanje površine po želji zaščiti s prozornim lakom v pršilki. Izdelek bo tako odpornejši proti vlagi in trajnejši. Po uspešno opravljenem poletu bo maketa lep okras v domači delavnici. .^V.VrtV.VM-.i1.-! vvAvr ■HkVfA".* v. Risal: Aleksander Korcagln KOLEDAR TEKMOVANJ 2015 AVTOMOBILSKO MODELARSTVO - Odprto državno prvenstvo radijsko vodenih modelov v kategorijah off-road in on-road Datum Kategorija Ime prireditve 1 lang Kraj Organizator Kontakt/e-pošta/splet 9.-10. 5. 1 : 8 IC buggy, 1 : 8 IC buggy F2 -začetniki, 1 : 8 IC buggy elektro 1. off-road dirka [ DP Benedikt ali Fehring MD Dromios 23.-24. 5. 1 : 8 IC buggy, 1 : 8 IC buggy F2 - začetniki, 1 : 8 IC buggy elektro 2. off-road dirka [ DP Logatec MMK Logatec 6.-7. 6. 1 : 8 buggy, LRP 1 : 8 RTR/F2, elektro buggy 1 : 8 rezervni termin [ off-road DP Zveza avtomodelarjev Slovenije - ZAMS 1 : 5 GT, 1 : 10 IC, 1 : 10 TC elektro (stock, Na logu 10, 20.-21. 6. modified), 1 : 8 IC (elektro in nitro), 1 : 8 on-road dirka DP Tolmin MK Tolmin 5220 Tolmin GT elektro, 1 : 8 rally nitro 22.-23. 8. 1 : 8 buggy, LRP 1 : 8 RTR/F2, elektro buggy 1 : 8 3. off-road dirka [ DP Blatni dol, Komenda DMA Modra ptica info@zams.si 12.-13. 9. 1 : 8 buggy, LRP 1 : 8 RTR/F2, elektro buggy 1 : 8 4. off-road dirka [ DP Zeleni dol, Stopiče ŠMD Zeleni dol http://www.zams.si/ 26.-27. 9. 1 : 8 buggy, LRP 1 : 8 RTR/F2, elektro buggy 1 : 8 5. off-road dirka [ DP Steza Struga, Prebold DMMV - Prebold 3.-4. 10. 1 : 8 buggy, LRP 1 : 8 RTR/F2, rezervni termin [ DP elektro buggy 1 : 8 off-road LADIJSKO MODELARSTVO: RV-čolni - razred FSR Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organlzator Kontakt/e-pošta/splet 17. 5. FSR-O 3,5; 15; 27 Pokal Navtimod MP, DP San Giorgio (ITA) Navtimod claudio.burlin@gmail.com 5.-7. 6. FSR-V 3,5; 7,5; 15; 27; 35 Pokal Mestne občine Velenje MP, DP Velenje DM Modelar Velenje modelar.velenje@gmail.com http://modelar.velenje.si 21. 6. FSR-V 3,5; 7,5; 15; 27 Pokal Yeon DP Murska Sobota Navtimod leon.hadler@gmail.com 12. 7. FSR-O 3,5; 15; 27 Pokal Žekš DP Lendava Navtimod zekszoran@gmail.com 1.-15. 8. FSR FSR NAVIGA SP Gorlitz-Zgorzelec German Nautlcus e. V. http://nauticus.info/index.php/ start/wc2015-fsr toyhansen@web.de 30. 8. FSR-V 3,5; 7,5; 15; 27 FSR-O 3,5; 15; 27 Koseška olimpijada DP Ljubljana, Koseze DM Ljubjane, MTC Ljubljane roman.vavpotic@guest.arnes.si bonac@siol.net 11.-13. 9. FSR-V 3,5; 7,5; 15 Freundschaftswettbewerb MP, DP TragSB (AUT) FSR Wien fsr-wien@gmx.at http://www.fsr-wien.at 27. 9. FSR-O 3,5; 15; 27 Pokal San Giorgio MP, DP San Giorgio (ITA) Navtimod claudio.burlin@gmail.com LADIJSKO MODELARSTVO: RV-jadrnice F5G, MČ-1, -2, -3 in RV-čolni Datum Kategorija Ime prireditve Rang KrajOrganizator Kontakt/e-pošta/splet 11. 4. MČ-1, -2, -3 odprto mestno tekmovanje MK Ljubljana (Belinka) DM Ljubljane http://modelarji.com 11. 4. F3E - spretnostna vožnja odprto mestno tekmovanje MK Ljubljana (Belinka) MTC Ljubljana http://www.mzdtk-lj.si 9. 5. F5G odprto mestno tekmovanje MK Ljubljana (Belinka) MTC Ljubljana, DM Ljubljane http://www.mzdtk-lj.si 11. 5. MČ-1, -2, -3 odprto državno tekmovanje -mladinci DP - ml. Ljubljana (Belinka) DM Ljubljane http://modelarji.com 23. 8.29. 8. KOSEŠKA OLIMPIADA Ljubljana (Koseze) http://www.mzdtk-lj.si 24. 8. F5G, maraton KO - diploma MZDTK Ljubljana MK -ii- MTC Ljubljana, DM Ljubjane 25. 8. F3E - spretnostna vožnja KO - diploma ZOTKS DP -ii- MTC Ljubljana, DM Ljubjane 26. 8. F5G - match race KO - diploma MZDTK Ljubljana MK -ii- MTC Ljubljana, DM Ljubjane 27. 8. prebadanje balonov z RV-čolni MK -ii- MTC Ljubljana 28. 8. slow-fly, akrobatski zmaji, raketni modeli (demonstracijski nastopi) KO - priznanje MZDTK Ljubljana -ii- MTC Ljubljana, DM Ljubjane 28. 8. F5G KO - diploma MZDTK-Ljubjana. DP -ii- MTC Ljubljana, DM Ljubjane 28. 8. razstava in demonstracije ladijskih modelov KO - priznanje MZDTK Ljubljana MTC Ljubljana, DM Ljubjane 29. 8. FSR-M - modeli čolnov na električni pogon (eco, mono, hydro) KO - diploma MZDTK Ljubljana MK -ii- MTC Ljubljana, DM Ljubljane 30. 8. FSR-V in FSR-O - modeli čolnov z notranjim zgorevanjem Pokal Ljubljane DP -ii- DM Ljubljane 38. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV LJUBLJANE Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/e-pošta/splet 10. 4. RV-avtomobili na električni pogon: - spretnostna - hitrostna vožnja Odprto mestno tekmovanje MK Ljubljana (OŠ Vič) ZOTKS, MZDTK Ljubljana, DUTV Ljubljana, DM Ljubjane, http://www.mzdtk-lj.si 10. 4. Tehnično-raziskoval-no-proučevalni del: - konstruktorstvo - tehnologija obdelav - razstava tehničnih izdelkov Odprto mestno tekmovanje MK Ljubljana (OŠ Vič) ZOTKS, MZDTK Ljubljana, DUTV Ljubjana, DM Ljubjane, http://www.mzdtk-lj.si LETALSKO MODELARSTVO - Prostoleteči modeli kategorij F1 Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/e-pošta/splet 31. 1./ 1. 2.*/7. 2.* F1A, F1Aj, F1B, F1Hj Borutov memorial pokal Slovenije Prečna Aeroklub Krka 7. 2./ 14. 2. * F1B Pokal Aviomotorja pokal Slovenije Vipava KL Vrhnika 14. 2./ 21. 2.* F1B Pokal ŠMD Lokavec pokal Slovenije Vipava ŠMD Lokavec 21. 2./ 28. 2.* F1B Zimski pokal pokal Slovenije Novo mesto Aeroklub Krka 7. 3./ 14. 3. * F1A, F1Aj, F1B, F1H, F1Hj Pokal občine Moravske Toplice pokal Slovenije Moravske Toplice DM Pomurja 7. 3./ 14. 3. * F1Hj Prvenstvo Slovenije DP - ml. Moravske Toplice DM Pomurja 21. 3./ 22. 3.* F1A, F1Aj, F1Hj Pokal zg. Posočja pokal Slovenije Bovec MK Tolmin 11. 4/ 12. 4.* F1B, F1C Prvenstvo Slovenije DP Zg. Jablane MK Aviotech www.aeromodelarst- 27. 7. 3. 8.* Ulaan vo.si F1A, F1B, F1C Svetovno prvenstvo SP Bataar, Mongolija Mongolija 10. 8. 16. 8. * F1A, F1B, F1P Evropsko mladinsko prvenstvo EP Salonta (Sibiu?) Romunija Romunija 16.-18. 10. F1A, F1B, F1C Krka cup 2015 svetovni pokal Šentjernej Aeroklub Krka 25. 10. F1A, F1B, F1C, F1Q Mura cup 2015 svetovni pokal Rugvica, CRO Aeroklub Murska Sobota in DM Pomurja 7. 11. 8. 11. 14. 11 / */ .* F1A, F1Aj, F1Hj Pokal LMK Miren pokal Slovenije Vipava LMK Miren 14. 11 ./ DP, DP - ml 15. 11 21. 11 .*/ .* F1A, F1Aj Prvenstvo Slovenije Vipava ŠMD Lokavec Ostale tekme v tujini, ki štejejo za svetovni pokal 2014, so objavljene na http://www.aeromodelarstvo.si (World cup FAI2015). *rezervni termin LETALSKO MODELARSTVO - RV-modeli kategorij F3 in F5 Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/e-pošta/splet 9. 5. F5J Državno prvenstvo DP MD Ftič Tadej Miholič tadej.miholic@gmail.com 16. 5. (opcijsko) F3J Pokal Maribora Pokal Slovenije Krško ŠD LC Maribor Blanka Štravs blanka.stravs@planet.si 17. 5 . F5J Pokal Maribora Pokal Slovenije Slov. Bistrica ŠD LC Maribor Blanka Štravs blanka.stravs@planet.si 30.-31. 5. F3K Eurocontest Ptuj F3K Cup Eurotour 2015 Moškanjci AK Ptuj Viktor Zamuda Viktor.zamuda@talum.si 7. 6. F5J Qanabiss pokal Pokal Slovenije Šmartno ob Paki Quanabiss team Mitj'a Žerdoner mitja.zerdoner@gmail.com 27., 28. 6. F5J Slovenia cup Eurotour 2015 Vipava MD Ventus Marko Lemut Markof3jlemut@gmail.com 26. 7.2. 8. F3J Evropsko prvenstvo Evropsko prvenstvo Dupnica, Bolgarija Modelclub Ikar Dupnitsa www.Bulgaria2015.com 15. 8. RV-letalske makete 27. alpski pokal letalskih maket MN Lesce ALC Lesce Miloš Krničar alcmodeli@gmail.com 19.-20. 9. F3J Slovenia cup EurotoUr 2015 Vipava MD Ventus Marko Lemut Markof3jlemut@gmail.com 19. 9. F5J Pokal MD Ftič Pokal SLO MD Ftič Tadej' Miholič tadej.miholic@gmail.com 3. 10. F3J Državno prvenstvo DP Kranj AK Kranj Marko Južnič mjhuligan@hotmail.com 4. 10. F3J Pokal Kranja Pokal SLO Kranj AK Kranj Marko Južnič mjhuligan@hotmail.com 17. 10. F3J Pokal MD Ventus Pokal SLO Vipava MD Ventus Jure Marc jure.marc@gmail.com 1B. 10. F3J Pokal ALC Pokal SLO ALC Lesce Primož Prhavc primoz.prhavc@gmail.com 24./25. 10. rezervni termin za tekme iz programa F3J/F5J PLASTIČNE MAKETE Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/tel./e-poSta/splet 29. 3. L-Dk, L-1, L-2 prop/jet, L-3 prop/jet, H-1, vojaštvo -avto/moto, mladinci ločeno IV. odprto maketarsko tekmovanje Severne Primorske MK Ajdovščina Severna Primorska makete.primorska@gmail.com http://makete.si/viewtopic. php?t=7409 25.-2S. 5. L1, L2/L3, L4, K2, K3/K4, K5, K6, A1/A2, P1/P2, mladinci ločeno Festival SVM (Svet v malem 2015) MN Kranj Društvo SVM Bine Logar, tel.: 040/285-723 info@svm.si www.svm.si,www.makete.si S. S. na temo ruska letala v obdobju 1939-1946 (vsa merila) 16. tekmovanje v skupinskem sestavjanju maket ruskih letala iz obdobja 1939-1946 maketarski piknik MK Ceje (Rajski otok - Proseniško) ZOTK Ceje in Cejsko maketarsko društvo Bogdan Jazbec, tel.: 041/784-778, bogdan.jazbec3@gmail.com, www.zveza-zgpms.si, www.makete.si 17. 10. L1, L2/L3, L4, K2-K6, A1/ A2, P1/P2, mladinci ločeno 20. pokal Revell, 10. tekmovanje za Celjskega viteza, razstava maket MN Ceje (II. osnovna šola Celje) ZOTK Ceje in Cejsko maketarsko društvo Bogdan Jazbec, tel.: 041/784-778, bogdan.jazbec3@gmail.com, www.zveza-zgpms.si, www.makete.si 14. 11. L1-L8, K2-K6, A1/A2/A3, P1/P2, X + J (mladinci ločeno), S - vesoljska in raketna tehnika Državno prvenstvo v plastičnem maketarstvu 2015 DP Ljubljana (Biotehnični izobraževalni center) Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije Mitja Maruško, mitja.marusko@gov.si, www.zveza-zgpms.si, RAKETNO MODELARSTVO Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/tel./e-pošta/splet 11. 4. S3A, S4A, S6A Državno prvenstvo DP - ml. Ljubljana (Barje) ARK V. M. Komarov www.komarov.vesolje.net S3A/2, S4A, S6A/2, S3B - nacional Odprto mestno tekmovanje in regijsko tekmovanje OŠ MK 12. 4. S6A Državno prvenstvo DP - čl. Krško ARK Vega Marjan Jenko, 041/726-720 22.-24. 5. S4A, S6A, S7, S8E/p, S9A Maribor Cup 2015 FAI - WCup Maribor ARK Mistral Mitja Žgajner, 031/681-974 S1B, S3A Maribor Cup 2015 FAI - Op. int. 22.-24. 5. S8E/p Državno prvenstvo DP - čl. Maribor ARK Mistral Mitja Žgajner, 031/681-974 S. S. S3A/2, S4A, S6A/2, S3B -nacional Državno tekmovanje osnovnošolcev MK Otočec ZOTK Slovenije in PK za raketno modelarst-vo MK LZS http://www.zotks.si 21.-28. S. S1B, S3A, S4A, S5C, S6A, S7, S8E/p, S9A Člansko svetovno prvenstvo SP - čl. Lvov, Ukrajina NAC Ukrajine frms.ua 21.-28. S. S1A, S3A, S4A, S5B, S6A, S7, S8D, S9A Mladinsko svetovno prvenstvo SP - ml. Lvov, Ukraj'ina NAC Ukrajine frms.ua 9.-11. 10. S4A, S6A, S7, S8E/p, S9A 37th Ljubjana Cup FAI World Cup -finale Ljubljana (Kamniško-mengeško polje) ARK V. M. Komarov www.komarov.vesolje.net S3A 37th Ljubjana Cup FAI - Op. int. show 37th Ljubljana Cup odprto S1A, S1B, S5B, S5C, S7 Državno prvenstvo DP - čl., DP - ml. 17. 10. S3A, S4A, S9A Državno prvenstvo DP - čl. ŠentjernejARK Apollo Rok Žunič, 031/670-595 LETALSKO MODELARSTVO - RV-zračni boji WW 2, WW 1 in EPA Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/tel./e-pošta/splet 12. 4. zračni boji WW 2, WW 1, EPA Pokal Nove Gorice Pokal Slovenije Lijak MK Nova Gorica Sašo Kogovšek 2S. 4. zračni boji WW 2, WW 1, EPA Pokal Modre ptice Pokal Slovenije Krtina MD Modra ptica Gusti Ogrin 9. 5. zračni boji WW 2, WW 1, EPA Pokal Kopra Pokal Slovenije Koper KMTK Koper Vid Gladovič 24. 5. zračni boji WW 2, WW 1, EPA Pokal Vrhnike Pokal Slovenije Mala Ligojna MK Vrhnika Marko Frank 21. S. zračni boji WW 2, WW 1, EPA Pokal Bele krajine Pokal Slovenije Semič MD Bela krajina Stane Žužinjak S. 9. zračni boji WW 2, WW 1, EPA Pokal Loke Pokal Slovenije, Eurocup 2014 Crngrob MD Čuk Andrej Pervinšek 20. 9. zračni boji WW 2, WW 1, EPA Memorial Dušana Remiha Pokal Slovenije Kočevje MD Rdeči 9 Milan Remih TIMOVO IZLOŽBENO OKNO Zanimiv spiifire Mk.lia z lesenim propelerjem. S tem letalom je letel major (squadron ieader) Don Finiay, kije bil v 30-ih letih evropski prvak in dobitnik dveh olimpijskih medalj v teku na J JO m z ovirami. SUPERMARINE SPITFIRE MK.IIA (Revell, kal. št. 0398«, M1:32) 1 Primož Debenjak Foto: Andrej Kogovšek ritanski lovec spitfire je gotovo eno od najslavnejših letal v zgodovini. Zaradi značilnih eliptičnih kril ter skladne in elegantne oblike je prepoznaven že na prvi pogled. To lovsko letalo je zasnoval konstruktor Reginald J. Mitchell, ki se je pri eliptičnem krilu zgledoval po Heinklovem lahkem potniškem letalu He 70, po njegovi prezgodnji smrti pa so razvoj letala zaključili pod vodstvom Josepha Smitha. Prvi prototip je poletel marca 1936. Novi lovec je imel vse, kar se je tedaj pričakovalo od sodobnega letala: zaprto kabino, aerodinamično obliko in uvlačljivo podvozje. Spitfire se je prvič v večjem številu pojavil v bitki za Britanijo, skupaj s takrat še bolj številnimi hurricani. Tako kot hurricane je tudi spitfireje poganjal Rolls-Royceov 12-valjni vrstni motor merlin. Prva različica Mk.la je imela osem lahkih strojnic v krilih, v enote pa je prišlo tudi nekaj Mk,lb, ki so imeli v vsakem krilu po en 20-mm top in dve strojnici. Tudi pri naslednjih izpeljankah oznaka »a« pomeni krilo s strojnicami, »b« pa s topom in dvema strojnicama. Spitfire Mk.ll je začel prihajati v enote avgusta 1940 in čeprav je šlo za eno od manj številnih različic, so jih vseeno izdelali okoli 900, večinoma Mlčlla. Razlika med Mk.l in Mk.ll je bila v motorju, »dvojko« je poganjal močnejši merlin XII, na zunaj pa se je to poznalo samo po majhni izboklini na desni strani okrova za propelerjem. Ta različica je lahko imela dve vrsti propelerja: de Havillandovega z ožjimi kovinskimi kraki in Rotolovega s širšimi kraki iz preša-nega lesa. Slednji je bil pri Mk.ll precej bolj razširjen. Izpeljanka Mk.ll je bila prva, pri kateri so v omembe vrednem številu vgradili topovsko oborožitev. Naslednja različica, Mk. IV, je bila izvi-dniška, medtem ko Mk.lll ni prišla v serijsko proizvodnjo. Sledil je lovec Mk.V, ki je bil tudi ena od obeh najštevilčnejših različic spitflreja. Po devetdesetih Mk.Va z osmimi strojnicami v krilih so dokončno prešli na topovsko oborožitev, Mk.Vb je imel dva topa in štiri strojnice, Mk.Vc pa tako imenovano univerzalno krilo, v katero so lahko namestili štiri topove in opustili strojnice. Obstajali sta tudi dve različici s tropskim filtrom pod nosom. Spitfire Mk.V je bil zelo dober in priljubljen lovec, a je imel na drugi strani enakovredna nasprotnika v messerschmittu Bf 109F in focke-vvulfu Fw 190A. Spitfire Mk.VI je bil višinski lovec, med drugim je imel podaljšane konce kril in šti-rikrak propeler. Potem so sledile izpeljanke z močnejšim motorjem merlin 61 in malce 26 Isto letalo od blizu. Lepo se vidi loputa za vojne čin polkovnika (group captain). podaljšanim nosom. Ker je razvoj višinskega lovca Mk.VIII in standardnega Mk.VIII trajal predolgo, so se odločili za prehodno različico Mk.lX, ki je bila v bistvu Mk.Vc z novim motorjem in stirikrokim propelerjem. Ta izpeljanka je bila zelo uspešna in zato tudi zelo številna. Poznejša »devetka«, MkJXe, je imela drugačno oborožitev: po eno težko strojnico kalibra 12,7 mm in po en 20-mm top v vsakem krilu. Spitfire Mk.VIII je imel nekaj dodatnih izboljšav, denimo, uvlačljivo repno kolo in povečano smemo krmilo ter tropski filter pod nosom. Posebna izpeljanka iz MkJX je dobila oznako Mk.XVI, razlika pa je bila v motorju, ki je bil sicer prav tako merlin, vendar ameriške proizvodnje, izdelan po licenci pri Packardu. Mk.XVI so večinoma imeli nižji zadnji del trupa in kapljast pokrov pilotske kabine ter večje smemo krmilo. Na letalonosilkah je bil v uporabi sea-fire v različnih izpeljankah, od katerih so prve usirezale »kopenskemu« spitfireju Mk.V. Spitfire je imel še povsem drugačno razvojno vejo z motorjem griffon, ki ga je prav tako razvil Rolls-Royce, začenši z Mk.XII. Najbolj razširjena izvedenka z griffon o m je bila Mk.XIV, po vojni pa so razvili še nekaj različic z novim krilom. vstop v letalo. Don Finiay je imel ob koncu Zgodnji spitfire Mk.l iz prve predvojne serije z dvokrakim lesenim propelerjem v letu. Tovrstne oznake - številka na repu in štiribarvne kokarde na krilih - so kmalu prišle iz mode. Kanadski spitfire Mk.lla. Letalo je bilo na nekaterih mestih zelo obrabljeno, tako da se vidi gola kovina. ■tsm TIMOVO IZLOŽBENO OKNO Spitfire Mk.Vc iz sestava 352. (jugoslovanske) eskadrilje RAF Spitfire je bil edino zovezniško lovsko letalo, ki je bilo v uporabi od prvega do zadnjega dne vojne. Poleg RAF so ga uporabljali tudi v drugih letalstvih. Že med vojno so z njim leteli z avstralskimi, ameriškimi, turškimi, francoskimi, sovjetskimi, portugalskimi, jugoslovanskimi in italijanskimi oznakami, pozneje pa še z norveškimi, danskimi, belgijskimi, nizozemskimi, grškimi, češkoslovaškimi idr. Med vojno za samostojnost Izraela so spitfireje uporabljali Izraelci in Egipčani ter Britanci, ki so poskušali posredovati v sporu. Maketa Ker je spitfire tako znan, je prišlo v več kot polstoletni zgodovini plastičnega ma-ketarstva na trg veliko maket različnih izpeljank, pravzaprav je skorajda vsak proizvajalec ponujal kakšno maketo tega letala, zato najbrž ni presenečenje, da so se pri Revellu odločili za razvoj nove makete ene od zgodnjih različic, in sicer Mk.lla v velikem merilu 1 : 32. Težava pa je v tem, da je bila ponujena podrazliči-ca, »dvojka« s kovinskim de Havillando-vim propelerjem, precej redka. Glede na majhne razlike med izvedenkama Mk.l in Mk.ll bi bilo zlahka mogoče v eni škatli ponuditi dele za obe, zlasti oba propelerja, kar bi močno povečalo možnosti ponudbe oznak in s tem tudi zanimanje za to maketo. Revellova maketa spitfireja Mk.lla je na prvi pogled dober izdelek, razvit z uporabo sodobne tehnologije. Odlitki so dobri, površina je polna ugreznjenih detajlov. Če pa si vsebino škatle bolje ogledamo, opazimo nekaj nepotrebnih poenostavitev in kompromisov. Glavni hladilnik pod desnim krilom je poenostavljen in ni poglobljen, kot bi moral biti. To pomanjkljivost sicer lahko z nekaj spretnosti popravimo, a se mi zdi to odveč, glede na to, da te napake ne najdemo pri nobeni od maket spitfireja v merilu 1 :48, ki so danes na trgu. Hladilnik za olje pod levim krilom bi ustrezal različici Mk.V, zgodnje izvedenke pa so imele drugačnega, bolj plitvega in spredaj širšega. V notranjosti kabine je tudi marsikaj preveč poenostavljeno in občutek je, kot da gre za nekakšno mešanico različnih izpeljank. Ta problem sem rešil tako, da sem uporabil figuro pilota iz serije Aerobonus proizvajalca dodatkov Aires. Edina težava z njim je, da sedi malce prenizko. Za instrumente je na voljo nalepka, ki pa jo je treba z obilo mehčalca »prepričati«, da lepo leže na armaturno ploščo. Krilca ponujene izpeljanke so bila še prekrita s platnom, Revell pa ponuja poznejša krilca s kovinsko oplato. Ta problem lahko rešimo tako, da na krilca nalepimo tanke paličice iz raztegnjene plastike in jih primerno obrusimo. Lahko pa seveda uporabimo komplet »Wing Correction Set« proizvajalca Barracuda Studios, ki vsebuje oba hladilnika in ustrezna krilca. Tudi kolesa so preveč poenostavljena in jih je dobro zamenjati, čeprav niso tako slaba, da bi bila neuporabna. Višinski krmili imata obliko poznejših različic In ju je treba prirezati, da ju lahko uporabimo (to je prikazano tudi v navodilih). Vseeno pa se mi tak pristop ne zdi prav korekten. Kot že rečeno, je na voljo samo ena vrsta propelerja, ki pa tudi ni zgleden posnetek originala. Oblika kape namreč ni optimalna, morda je težava v nekoliko prevelikem premeru zadnje plošče, tako da se kapa zdi malce preveč »napihnjena«. Propeler tipa Rotol, ki je bil pri Mk.lla bolj razširjen (malce redkeje seje pojavljal že spomladi 1940 pri Mk.l), ponuja Eagle Parts, a je dodatek žal precej drag. Površinski detajli so zlasti na zadnjem delu trupa precej izraziti, zato moramo pri staranju makete paziti, da jih ne poudarimo preveč. Skratka, priporočljiva je uporaba manj kontrastne barve, da dobimo prepričljiv rezultat, velja pa poudariti, da so detajli na pobarvani maketi precej manj opazni kot na goli plastiki. Ker je bil spitfire MkJIa z de Havillando-vim propelerjem precej redka ptica, so tudi oznake na voljo samo za dve zelo podobni letali. Ker me nobeno nI pose- bno pritegnilo, sem se raje odločil za Mk.l s kodami KL-B »Kiwi II«, s katerim je letel Alan Deere. V ta namen sem si omislil nalepke Eagle Cals in propeler Rotol. Revellova maketa spitfireja Mk.lla je dobra, a še zdaleč ne odlična, kar gotovo preseneča, če upoštevamo, da je v muzejih še nekaj dobro ohranjenih primerkov. Če vemo, kaj je treba popraviti, lahko že s povprečnim maketarskim znanjem naredimo spodoben izdelek, ki nam na polici ali na razstavi ne bo delal sramote, zelo težko pa je na tej osnovi izdelati vrhunsko maketo. Če kupimo vse dodatke, ki se dobijo na tržišču, pa se cenovno skoraj že približamo odličnim maketam poznejših spitfirejev znanega japonskega proizvajalca. Zato to Revellovo maketo priporočam z določenim zadržkom. Kdor išče cenovno ugodno maketo, ki se lepo sestavlja. In je pripravljen vložiti nekaj dela v morebitne popravke, bo z njo gotovo zadovoljen in ker je maketa dimenzijsko točna, bo tudi končni izdelek videti kot pravi spitfire. SVETLOBNI UČINKI -LIGHT SHOW Vmesnik eProDas-Robl, več ko! samo robotski krmilnik Á ^ Andrej Stare andanes je veliko govora o uvajanju programiranja v osnovne šole. Večina ljudi ob besedi programiranje pomisli na programerje, ki delajo v velikih programerskih podjetjih tako v Sloveniji kot tujini in cele dneve presedijoza računalniki. Tako mišljenje nas pripelje do nasprotij, saj želimo, da učenci ne bi vsega prostega časa samo presedeli pred svojimi novimi hišnimi ljubljenčki - računalniki. In zakaj potem programiranje? Najprej se je treba zavedati, da s programiranjem ne želimo ustvarjati poklicnih programerjev. Potem bi lahko tudi rekli, da pri slovenščini ustvaijamo pesnike in pisatelje, pri športni vzgoji profesionalne športnike, pri glasbeni vzgoji glasbenike, pevce in še bi lahko naštevali. Vsak predmet v osnovni šoli ima neke cilje, ki so koristni in uporabni v vsakdanjem življenju, vendar še ne izoblikujejo dokončno neke poklicne poti. Iz tega zornega kota je treba pogledati tudi programiranje. Glavni cilj programiranja v osnovni šoli je predvsem učenje algoritmi-čnega razmišljanja, torej zaporedja nekih ukazov in opravil. Tako razmišljanje za naše možgane ni vsakdanje, je pa v vsakdanjem življenju zelo uporabno že pri vsakdanjih opravilih. Zato je pomembno, da algoritmi-čnega razmišljanja učimo že naše osnovnošolce. Seveda pa programiranje ni edina dejavnost, ki spodbuja tako razmišljanje, čeprav se lahko učenci z njim še kako dobro naučijo algoritmično razmišljati. Jasno je, da mora biti ta dejavnost ustrezno motivacijsko zastavljena. Pri učencih je problem, ker za svojo akcijo pričakujejo takojšnjo reakcijo, kar pa pri programiranju težko dosegamo. Zato mora biti končni izdelek dovolj zanimiv, da učenci vztrajajo, poskušajo in dosežejo cilj. Že več let se kot računalničar in tehnik trudim, da z učenci naredimo projekt, pri katerem povežemo tehniko in računalništvo. Letos so si učenci zaželeli izdelati svetlobne učinke za šolski ples. Ker pa je vse to povezano tudi s finančnimi vložki, smo v glavnem uporabili take stvari, Id jih imamo v šoli in jih ima iudi večina ostalih osnovnih šol. Z učenci smo najprej začrtali projektne naloge. Sledil je tehnični del, izdelava ogrodja, pritrditev in vezava lučk ter nato še računalniški del s programiranjem. Pa si poglejmo po korakih, kako je potekalo delo. Izdelava ogrodja Ogrodje izdelamo iz jeklenega l-profi-la debeline 3 mm, širine 20 mm in dolžine 600 mm. Izdelamo šesterokrako zvezdo, pri kateri imata nasprotna kraka lučke enake barve. Elemente nato med seboj zvarimo, pri čemer je dobrodošla pomoč hišnika. Izbira lučk - diod Vmesnik eProDas-Robl lahko napajamo z napetostjo med 7 in 12 V. Ima štiri tipke, analogne in digitalne vhode ter več močnostnih izhodov do največjega toka 1 A. Skupni tok na vseh izhodih ne sme presegati 3 A, zato je najbolj elegantna rešitev, če uporabimo kar LED-diode, najbolje samolepilni LED-trak napetosti 12 V in moči 14,4 W/m. Uporabimo šest trakov po 0,5 m, od katerih naj bosta po dva trakova enake barve, in jih prilepimo na pripravljeno kovinsko konstrukcijo - šesterokrako zvezdo. Z izračuni hitro ugotovimo, da en kos traku (0,5 m) porabi manj kot 1 A toka. Zato posamezen kos traku brez skrbi prildopimo na en izhod vmesnika. Vsako barvo krmilimo s svojim vmesnikom, saj tako s štirimi tipkami, ki jih ima en vmesnik, razpolagamo z več mo- žnostmi stanja LED-diod za posamezno ban/o. Uporabimo torej tri vmesnike. Za lažje razumevanje, kako zadevo zvezati in programirati, bom naprej govoril samo o enem vmesniku in dveh LED-trakovih iste barve. Za celoten končni izdelek seveda naredimo tri take vezave. Vezava Vsak LED-trak povežemo prek žic dolžine približno 5 m do vmesnika eProDas-Robl. Žica za GND (-) je lahko ista za oba trakova (na koncu za vse LED-trakove). Pozitivni žici LED-traku priklopimo na močnostne izhode vmesnika C0-C7 (v našem primeru konkretno C1 in C2), negativni pa na GND. Vmesnik napajamo z 12-V napajalnikom in dovolj velikim tokom, ki je odvisen od tega, koliko LED-trakov želimo imeti prižganih istočasno (v tem primeru vsaj 1,5 A na en vmesnik). Za nastavitev hitrosti utripanja LED-diod bomo dodatno uporabili še drsni potenciometer. Vežemo ga med 5 V in GND, vmesni spreminjajoči se upor pa na analogni vhod vmesnika A0. ....... Za lažje rokovanje in upravljanje po-tenciometer pritrdimo k vmesniku s pomočjo elementov iz zbirke Fischertechnik. Programiranje Vmesnik eProDas-Robl lahko programiramo z več programskimi jeziki. Glavna razlika med njimi je, da eni omogočajo način »on-line«, ko je vmesnik neprestano povezan z računalnikom, drugi pa »off-line«, kjer program naložimo na čip vmesnika in potem deluje kot samostojna naprava. Zaradi lažjega dela smo se odločili za drugi, tj. »off-line« način, in sicer za programski jezik Bascom. Kako nastaviti Bascom za pravilno delovanje z vmesni- kom eProDas-Robl, si lahko ogledate na spletni strani Društva za razvoj tehniškega izobraževanja lwww.drti.sij, kjer so tudi razvili ta vmesnik. Oglejmo si še, kako bomo krmilili lučke s pomočjo vmesnika. • Pritisk tipke BO: Gori en trak LED-diod (Cl). • Pritisk tipke BI: Gorita oba trakova LED-diod (Cl in C2). • Pritisk tipke B2: Utripa en trak LED-diod (Cl). • Pritisk tipke B3: Utripata oba trakova LED-diod (Cl in C2). • Potenciometer uravnava hitrost utripanja (spremenljivka »Čakaj«), Kot sem že uvodoma omenil, se ves opisani postopek vezave in programira- nja nanaša na dva LED-trakova enake barve. Da vključimo še ostali dve barvi, enostavno dodamo še dva vmesnika z istim programom in vezavo. Med seboj jih spojimo z elementi Fischertechnika ali podobne zbirke. Ples se lahko zdaj začne. Ponosna hoja učencev in pogled na utripajoče se lučke pove več kot tisoč besed. Zadovoljstvo ob tem, da smo izdelali nekaj, kar se mi je še pred dvema meseca zdelo skoraj nemogoče, je nepopisno. In že me obkrožijo mlajši učenci s tisoč vprašanji: kdo je to naredil, ali lahko to naredijo učenci sami, pri katerem predmetu ... Prav to pa je dokaz, da je projekt na mestu, izdelek uporaben in za učence nadvse zanimiv, kar smo si tudi želeli. Programska koda $regfile = "ml6def.dat" ¿crystal = 8000000 Config Porte = Output Config Adc = Single, Prescaler = Auto, Reference = Off Start Adc Dim Čakaj As Word Portc = 0 Do If Pinb.O = 1 Then Portc = 0 Portc.1 = 1 Elseif Pinb.l = 1 Then Portc = 0 Portc.1 = 1 Portc .2 = 1 Elseif Pinb.2 = 1 Then Portc = 0 Do Čakaj = Getadc(O) + 20 Portc.1 = 1 Waitms Čakaj Portc.1 = 0 Waitms Čakaj Loop Until Pinb.O = 1 Or Pinb.l = 1 Or Pinb.3 = 1 Elseif Pinb.3 = 1 Then Portc = 0 Do Čakaj = Getadc[0) + 20 Portc.1 = 1 Portc.2 = 1 Waitms Čakaj Portc.1 = 0 Portc.2 = 0 Waitms Čakaj Loop Until Pinb.O = 1 Or Pinb.l = 1 Or Plnb.2 = 1 End If Loop End MODEL ULTRATEŽKEGA PREKUCNIKA T Podatki o modelu: Dolžina: 322 mm Višina: 173 mm Širino: 206 mm ^ Matej Pavlic Foto: Manca Pavlic ežki prekucnila" so izredno velika tovorna vozila, namenjena izključno uporabi v kamnolomih, dnevnih kopih rudnikov in premogovnikov ter na velikih gradbiščih, saj po običajnih cestah zaradi svojih mer in posebno močne konstrukcije sploh ne morejo voziti. Največji predstavniki te skupine so ultratežki prekucniki, ki zaradi velikosti bolj spominjajo na hišo kakor na tovornjak, pa tudi voznik se mora do kabine na ograjeni ploščadi povzpeti po pravem pravcatem stopnišču (slika 2). Modeli prekucnikov iz vezane plošče so zlasti med mlajšimi modelarji že od nekdaj zelo priljubljeni. Ker se je tudi letos bralcem Tima pridružilo veliko takih, ki si morajo potrebne izkušnje za gradnjo zahtevnejših modelov še pridobiti, smo zanje pripravili načrt za preprost izdelek, ki mu bodo zagotovo kos (slika 1). Da pa le ne bi bil čisto navaden, smo mu dodali še krmilni sistem za premikanje sprednjih koles. Načrt je nastal po risbah in fotografijah prekucnika tovarne Liebherr z oznako T 282B, ki je bil javnosti prvič predstavljen pred točno enajstimi leti na munchenskem sejmu gradbene mehanizacije Bauma [slika 3). Vozilo s šestimi pnevmatikami premera 3,8 m (56/80R63) tehta 600 t in lahko naloži 363 t tovora. Motor z močjo 2,6 MW (3.500 KM) mu zagotavlja največjo hitrost 64 km/h, mere tega velikana pa so: dolžina 15,32 m, širina 9,53 m in višina 7,85 m (pri dvignjenem kesonu 14,91 m). Naš model je približno 45-krat manjši, sicer njegovih sestavnih delov ne bi mogli spraviti na eno stran priloge. Gradivo Model na fotografijah je narejen iz 5 mm debele bukove vezane plošče, odločite pa se lahko tudi za mehkejšo brezovo ali topolovo, ki jo je z žagicami št. 3 ali 4 mogoče z lahkoto žagati in tudi brušenje poteka hitreje. Kolesa so iz enako debele vezane plošče, čeprav pa bodo mnogo lepša, res popolnoma okrogla in predvsem veliko hitreje izdelana, če vam jih bo kdo izstružil. Nekateri premični deli so med seboj spojeni s kosi okrogle bukove paličice s premerom 5 mm, nekateri pa z vijaki M 5, podložkami in maticami. Za lepljenje uporabite belo lepilo za les, za zaščito izdelka pred prahom In vlago pa so najprimernejše barve na akrilni podlagi, ki dobro prekrivajo, nimajo neprijetnega vonja in se zelo hitro sušijo. Orodje In pripomočki Za izdelavo modela prekucnika potrebujete osnovno modelarsko orodje: rezljačo s podložno mizico, škarje ali modelarski nož, grob in fln brusilni papir, manjšo ploščato pilo ali fino rašpo, komplet iglastih pilic, nekaj manjših mizarskih spon, izvijač, kombinirane klešče in manjši čopič. K temu je treba dodati še električni vrtal nik z navpičnim stojalom ter svedre za les 0 1,5 In 6 mm. Izdelava Vsi sestavni deli so v merilu 1 :1 narisani na prilogi na sredini revije, zato vam jih ni treba povečevati ali pomanjševati. Prefo-tokopiran načrt razrežite in ustrezno število obrisov posameznih elementov (ta podatek najdete v kosovnici) drugega poleg drugega z navadnim lepilom za papir nalepite na popolnoma raven kos vezane plošče. To morate prej na obeh straneh gladko obrusiti In nato samo zgoraj prelepiti s širokim ličarskim trakom. Model je sestavljen iz treh sklopov: podvozja s krmilnim mehanizmom in kabino, kesona ter koles. Njihovo sestavljanje, lep- Največji na svetu Ulfratežki rudniški prekucnik BelAZ 757TO istoimenskega beloruskega podjetja je za zdaj največje tovrstno tovorno vozilo na svetu. Dolg je 20,6 m, visok 8,16 m in širok 9,87 m. Tehta 810 t, naenkrat pa lahko pelje kar 450 ton tovora. Ima dve osi in na vsaki štiri kolesa velikosti 59/80 R63. Obračalni radij je 20 m. Dva 65-litrska 16-vaijna turbo-dizelska motorja skupaj proizvedeta 3,4 MW energije za napajanje električnih trakcijskih motorjev z 18.626 Nm navora. Specifična poraba goriva je 198 g/kWh, največja hitrost tega orjaka pa 65 km/h. Ijenje In sklepna obdelava (brušenje ter barvanje) potekajo ločeno. S pomočjo okroglih paličic in vijakov, ki omogočajo premikanje koles ter kesona - kot pri pravem prekucniku - jih boste sestavili šele čisto na koncu. Izžagane dele obrusite in vanje točno na narisanih mestih izvrtajte vse potrebne luknje. Preden začnete z lepljenjem sestavnih delov posameznih sklopov med seboj, jih obvezno najprej poskusno sestavite, da se prepričate, ali se vsi utori pravilno ujemajo. Pri delu si pomagajte s sestavno risbo. Prvi sklop sestavite tako, da na pero na sprednjem delu podvozja (I) najprej nalepite masko motorja (12), sledijo stranici motorja (13) in ploščad (25), zadaj pa nosilca osi kesona (14]; (slika 4). Na delih 12 in 13 so na načrtu s tanko prekinjeno črto narisane hladilne reže za vse tiste, ki bi radi videz izdelka še dodatno popestrili. V utore na ploščadi (25) od zgoraj zalepite zaščitno steno (30} ter sprednjo (27) In zadnjo steno kabine (28). K njima z leve in desne dodajte stranici kabine [26), od katerih lahko eni izžagate vrata, kot je nakazano s prekinjeno črto. Kabino na koncu pokrijte s streho (29); (slika 5). Mehanizem za obračanje sprednjih koles je kar se da preprost, a Idjub temu zelo učinkovito deluje. Zlepite dva kompleta iz nosilca osi sprednjih koles (2), ročice (3) in distančnika [5], pri čemer pazite, da bosta zlepka simetrična (slika 6). Ostala sta še podsklopa žarometov, ki sta sestavljena iz po dveh držal (22) in opor (23) ter štirih žarometov samih (24), ki jih odžagate od kosa 10 mm debele okrogle bukove palice (slika 7). Vse skupaj od spodaj zalepite v utora na ploščadi. S tem je prvi sklop narejen in se lahko lotite kesona. Tega sestavljajo deli 16-21. Med slrani-ci kesona (18) najprej zalepite sprednjo steno (20), ki jo vzdolž zgornjega roba nekoliko poševno posnemite s fino ploščato rašpo, sledi dno (21) in na koncu še ščitnik kabine (19). Zlepek stisnite z modelarskimi svorami in počakajte, da se lepilo popolnoma posuši. Nato s fino ploščato rašpo natančno obdelajte vse robove (slika 8). Morebitne špranje zapolnite z gosto mešanico finega lesnega prahu in belega lepila. Merilo 1:2 ravno mačji kašelj, zato naj si tisti, ki ima električno rezljačo, delo olajša in skrajša tako, da kolesa izžaga iz 10 mm debele vezane plošče, za kar bo porabil polovico manj časa. Se hitreje pa bodo kolesa narejena, če vam jih kdo izstruži. Za pravega mojstra je to nezahtevno opravilo, tako narejena kolesa pa bodo popolnoma okrogla in enake velikosti; poleg tega jim je na stružnici tudi mogoče enakomerno zaobliti robove. Če bo izdelek služil kot okras, lahko os zadnjih koles (11) naredite kar iz bukove paličice s premerom 5 mm, če pa ste mu namenili vlogo igrače, mu vsekakor privoščite os iz navojne palice ter po eno podložko in varovalno matico na vsakem koncu. Ne glede na izvedbo pa med vse dotikajoče se dele - ne pozabite na stranski opori osi kesona (17) - vstavite kovinske podložke, kot kaže sestavna risba (pogled od zadaj). Ko ste z izdelavo vseh treh sklopov gotovi, je na vrsti sestavljanje. Krmilni mehanizem na model namestite tako, da Da bi na pravi prekucnik lahko natovo-rili toliko materiala, mora imeti temu primemo velika kolesa. Žal to pomeni, da je treba za naš model iz 5 m debele vezane plošče kar se da natančno izžagati kar 36 krogov s premerom 88 mm (slika 9). To ni tako, da na 25 mm dolg vijak, ki ponazarja os ročice (4), po vrsti nataknete pod-ložko, podsklop elementov 2, 3 in 5 ter še eno podložko, vse skupaj potisnete skozi stransko izvrtino v podvozju (1) ter s spodnje strani na vijak nataknete še eno podložko in na koncu varovalno matico. Vijak je dovolj dolg, da namesto varovalne matice, ki preprečuje njeno nezaželeno odvijanje, uporabite dve navadni matici, ki ju s kleščami zategnete ravno toliko, da se ročica (4) še lahko premika. Oba končnika zdaj povežete z drogom (6), ki ga potisnete pod stranicama motorja (13). Za njun gibljiv stik na vsaki strani skrbi zglob (7) - vijak in varovalna matica (slika 10). Kosovnica Št. Element Gradivo Mere (mm) Kosov 1 podvozje prekucnika vezana plošča 5 1 2 nosilec osi sprednjih koles vezana plošča 5 2 3 ročica vezana plošča 5 2 4 os ročice vijak z varovalno matico M 5 x 25 2 in tremi podložkami 5 distančnik vezana plošča 5 2 6 drog vezana plošča 5 2 7 zglob vijak z varovalno matico M 5 x 15 2 vijak z varovalno matico 8 os sprednjega kolesa in tremi podložkami M 5 x 35 2 9a kolo - zunanji del vezana plošča 5 8 9b kolo - notranji del vezana plošča 5 28 10 nosilec osi zadnjih koles vezana plošča 5 2 bukova palica in šest podložk 11 os zadnjih koles (ali navojna palica, osem podložk in dve varovalni matici) 0 5 x 186 (M 5 x 195) 1 12 maska motorja vezana plošča 5 1 13 stranica motorja vezana plošča 5 2 14 nosilec osi kesona vezana plošča 5 2 15 os kesona bukovina 0 5 x 154 1 16 držalo osi kesona vezana plošča 5 4 17 stranska opora osi kesona vezana plošča 5 2 18 stranica kesona vezana plošča 5 2 19 ščitnik kabine vezana plošča 5 1 20 sprednja stena kesona vezana plošča 5 1 21 dno kesona vezana plošča 5 1 22 držalo žarometov vezana plošča 5 2 23 opora žarometov vezana plošča 5 2 24 žaromet bukovina 0 10 x 15 2 25 ploščad vezana plošča 5 1 26 stranica kabine vezana plošča 5 2 27 sprednja stena kabine vezana plošča 5 1 28 zadnja stena kabine vezana plošča 5 1 29 streha kabine vezana plošča 5 1 30 zaščitna stena vezana plošča 5 1 Kot os sprednjega kolesa (8) služi kar 40 mm dolg vijak M 5, na katerega takoj pod glavo, med kolo (9b) in nosilec (2) ter pod varovalno matico na notranji strani vstavite po eno podložko (slika 11), kakršne ste uporabili tudi pri montaži zadnjih koles. Ostala je še izdelava gibljivega stika med podvozjem in kesonom. Skozi izvrtane 6-mm luknje v delih 14, 16 in 17 potisnite os kesona (15) v obliki 154 mm dolge okrogle bukove paličice s premerom 5 mm (slika 12). Če ste bili pri vrtanju lukenj in žaganju natančni, mora keson sesti na elementa št. 13, v dvignjenem položaju pa se mora nasloniti na poševna robova nosilcev št. 14 (slika 13). Pred barvanjem oz. lakiranjem model spet razstavite in po potrebi še popravite kakšno malenkost. Ko je prvi nanos barve suh, ga previdno zbrusite z zelo finim in že precej izrabljenim brusilnim papirjem, da dobite popolnoma gladko površino, na katero nato nanesite še drugo plast barve. Da se os kesona (15) sčasoma ne bi iztaknila iz ležišča, po končanem barvanju na njena stika z nosilcema št. 14 z notranje strani kanite kapljico lepila. ZA SPRETNE ROKE TANKI KOVINSKI LISTIČI IN ALKOHOLNI TUŠI ZA OKRAŠEVANJE PIRHOV ^ Neža Cankar ližajo se velikonočni prazniki in z njimi povezano praznično vzdušje, ki si ga bomo letos lahko pričarali z uporabo materialov za okraševanje pir-hov, na katere sprva ne bi niti pomislili. Velikonočni pirhl z žlahtnim leskom Najprej bomo predstavili tehniko okra-ševanja s tankimi kovinskimi lističi. Izjemna kombinacija izdelkov blagovne znamke Indigo Blu nam omogoča bogato okraševanje različnih predmetov. Tanki kovinski lističi Mega Flakes in lepilo za lističe Flitter Glu so sicer namenjeni ustvarjanju s papirnimi gradivi in kot pomoč pri izdelavi voščilnic, če pa pustimo domišljiji prosto pot, jih lahko uporabimo tudi za okraševanje pirhov. Flitter Glu je lepilo, ki ga uporabljamo predvsem v kombinaciji s štampiljkami. Namesto barve na štamplljko s pomočjo gobice nanesemo plast lepila, štampiljko pritisnemo na papir, nato pa na lepljiv odtis namestimo lističe za pozlato. Lepilo je primerno tudi kot osnova za lepljenje bleščic v prahu, suhih pastelov ali za tehniko vročega embosiranja. Tokrat se bomo omejili samo na enostavno nanašanje z gobico neposredno na površino jajca. Za delo s tankimi kovinskimi lističi so najprimernejša plastična jajca, lahko pa uporabimo tudi izpihana prava jajca. Za izdelavo potrebujemo (slika 1): - plastična ali izpihana prava jajca, - lepilo za nanos lističev za pozlato - Flitter Glu, - lističe za pozlato Mega Flakes, - gobico za nanos lepila, - polimo gobico za lističe. Sivo-bela gobica za nanos lepila je v velikosti A6. Potrebujemo samo košček velikosti 3x4 cm, ki ga odrežemo s škarjami. Na belo stran gobice nanesemo čajno žličko lepila Flitter Glu in ga s plastično lopatico ali plastičnim nožkom dobro vtremo v površino gobice. Siva stran Pisana jajčka, pobarvana z alkoholnimi tuši Alkoholni tuši so zelo primerni za barvanje gladkih nevpojnih površin, kot so steklo, plastika, keramika, porcelan, kovine in še kaj bi se našlo. Nanašamo jih s pomočjo blazinic iz 2 mm debele polsti - filca. Uporabimo tile bele barve, da imamo dober pregled nad uporabljenimi barvami. Blazinice za nanos namestimo na posebna lesena držala, lahko pa jih uporabljamo tudi brez tega, vendar je v tem primeru obvezna uporaba zaščitnih rokavic. Alkoholni tuši Adirondack imajo tri različne intenzivnosti obarvanja. Prepoznamo jih po naslednjih oznakah: - Brights so alkoholni tuši močnih, živih barv, primerni za barvanje vseh površin, tako vpojnih kot nevpojnih, saj je nanos barve intenziven in je dobro viden tudi na gladkih, prozornih površinah (steklo, prozorna plastika, keramika, kovine). - Earthtonesso alkoholni tuši vzemeljskih tonih, obarvanje je manj intenzivno kot pri tuših Brights, vendar so še vedno uporabni na vseh omenjenih površinah. ■tsm gobice je trša in jo uporabimo kot držalo (slika 2). Jajce nataknemo na leseno paličico. Z gobico potapkamo po površini jajca in počakamo nekaj minut, da se lepilo od-zrači. Na ta način preprečimo, da bi bila površina preveč spolzka in bi se nam tanki kovinski lističi sprijeli med seboj (slika 3). Lističe za pozlato Mega Flakes pretre-semo v večjo plastično posodo in vanje povaljamo jajce (sliki 4 In 5). Površino jajca najprej pogladimo s prsti in odstranimo odvečne lističe, ki jih vrnemo v posodo (slika 6). Na koncu jajce še nežno spoliramo s polirno gobico. S tem odstranimo vse odvečne delce lističev in dobimo končni sijaj površine (slika 7). Jajčka namestimo na lesene paličice in jim dodamo pisane pentlje, s čimer je naša velikonočna dekoracija dokončana (slika 8). - Lights so alkoholni tuši v nežnih, pastelnih tonih, primerni za barvanje vpojnih površin, kot so papir, blago, mavčni ulitki ... Razlika je ta, da se barva vpije v površino in je tako še vedno dovolj vidna, če pa tuše Lights nanesemo na gladko, nevpojno površino, je nanos barve skoraj neviden. Alkoholni tuši Adirondack omogočajo hitro okraševanje plastičnih jajčk, saj se zaradi vsebnosti alkohola, ki hitro izhlapi, nanos barve posuši v nekaj sekundah. Uporabimo lahko jajca iz bele plastike ali dvodelna prozorna jajca, vendar sta postopka okraševanja glede na izbiro osnove različna. Kot že rečeno, za intenzivno barvanje plastičnih jajc uporabimo alkoholne tuše z oznako Brights ali Earthtones. Najprej si poglejmo, kako pobarvamo bela plastična jajca. Za izdelavo potrebujemo (slika 9): - vsaj tri barvne odtenke alkoholnih tu-šev z oznako Brights ali Earthtones, - bela plastična jajca, - blazinice iz filca za nanos alkoholnih tušev. Na blazinico velikosti 3 x 4 cm naka-pljamo tuše. Uporabimo več barv hkrati in jih nakapljamo drugo poleg druge, da se bodo na površini lepo prelivale (slika 10). Z obarvano blazinico potapkamo po površini jajca (slika 11). Ker alkohol hitro hlapi, je površina suha v nekaj sekundah. Če postane prenos barve na površino jajca prešibek, na blazinico nakapljamo nov nanos alkoholnih tušev. Za vsako naslednjo uporabo in morebitno menjavo barv uporabimo svežo blazinico. Močne prehode med posameznimi barvami lahko omilimo tako, da uporabimo nekaj kapljic alkoholnega tuša z oznako Lights, ki ga z blazinico nanesemo na posamezne predele, ki jih želimo razbarvati. Na ta način na površini ustvarimo obledele madeže (slika 12). Na enak način pobarvamo tudi prozorna plastična jajca, razlika je le, da v tem primeru barvamo njihovo notranjost. Za izdelavo potrebujemo (slika 13): - vsaj tri barve alkoholnih tušev z oznako Brights ali Earthtones, - prozorna plastična jajca, - blazinice iz filca za nanos alkoholnih tušev, - belo akrilno barvo, - čopič. Postopek barvanja je enak kot pri belih plastičnih jajcih, le da z blazinico za nanos tapkamo po notranji površini plastične po-lovičke (slika 14). Če postane nanos barve prešibek, na blazinico spet nakapljamo nekaj tuša. Ko sta obe polovički pobarvani in je nanos alkoholnih tušev suh, notranjost prebarvamo z belo akrilno barvo (slika 15). S tem poudarimo intenzivnost barv. Če ak-rilne barve ne bi uporabili, bi jajce ostalo prosojno In prehodi med barvami ne bi prišli do izraza. Obstaja še en način, pri katerem namesto z belo barvo notranjost prekrijemo s tankimi kovinskimi lističi v srebrni barvi. V tem primeru obarvano površino potapkamo z gobico z nanesenim lepilom Flitter Glu in jo potresemo s kovinskimi lističi. Nanos pogladimo s prsti in odstranimo odve-čnelističe, polirne gobice pa ne uporabimo (slika 16 in 17). S tako okrašenim prozornim jajcem smo združili obe predstavljeni tehniki. MOJ SVET JE POMLADNO USTVARJALEN! Vabimo vas v RAJ ZA USTVARJALNE! ^ V TRGOVINE RAYHER: ^ LJUBLJANA, KOPER, NOVA GORICA in WWW.RAYHER.SI VABLJENI NA BREZPLAČNE DELAVNICE: RAYHER.SI/DELAVNICE Rayher. ZA SPRETNE ROKE TEKSTILNE KOŠARICE 1 Alenka Pavko-Čuden amalu bo velika noč. Ban/ali boste pirhe in z njimi okrasili dom; uporabili jih boste kot viseče okraske ali jih položili v košarico. Če vam košarice, ki jih najdete doma, niso všeč, izdelajte nove. Za izdelavo lahko uporabite ostanke blaga ali polsti. Potrebujete stekleno ali keramično posodo, ki jo uporabite kot kalup, prosojno folijo za živila, lepilo za les, čopič, škarje ter ostanke tkanin, pletiv ali polsti (slika 1). Najprimernejše je vpojno blago, lahko je bombažno ali viskozno, ki bo vpilo lepilo, zato se bo brez težav utrdilo. Raztezno blago se lažje oblikuje, ker se bolje prilega kalupu. Uporabite lahko tudi drugo blago. Sintetično je morda lepše, bolj prosojnega ali lesketajočega se videza, a je bolj gladko, manj vpojno in se težje oblikuje. Potrebščine za izdelavo košarice iz ostankov blaga Tkanino, pletivo ali drugo blago različnih barv in vzorcev razrežite ali raztrgajte na trakove (slika 2). Široki naj bodo približno 2 cm, dolgi pa toliko, da segajo od roba do roba kalupa (slika 5). Trakovi so lahko neenakomerne širine, tako ali tako se bodo prekrivali. Izbrano posodo obrnite z dnom navzgor in jo po zunanji strani ovijte s folijo za živila (slika 3). Odvečno folijo zapognite v notranjost posode. Pripravite si delovno površino in jo zaščitite s folijo. Lepilo za les razredčite z vodo v razmerju 1:1, lahko je tudi manj razredčeno (slika 4). Pregosto lepilo se slabo vpija v blago, pre-redko pa ga premalo utrdi. Na površino kalupa s čopičem nanesite nekaj lepila, da bodo trakovi pri polaganju na kalup manj drseli. Prvi trak položite prek sredine kalupa in ga premažite z razredčenim lepilom (slika 5). Nadaljujte z izmeničnim polaganjem trakov in prema-zovanjem z razredčenim lepilom. Trakove med nanašanjem lepila rahlo napnite, da se bolje prilegajo kalupu. Polagajte jih navzkriž, enega prek drugega, da nasta- Obrezovan/e roba Na podoben način lahko z razredčenim lepilom za les utrdite tudi pletene ali kvač-kane prtičke (slika 11), okraske, ipd. Kvač-kane skodelice napolnite s slamo ali tanko narezanim papirjem in velikonočnimi sladkarijami (slika 13). Napihnite vodne balone in jih zavozlajte. V razredčeno lepilo potopite bombažni kvačkanec In ovijte balone. Ko se lepilo posuši, balone prehodite in zvlecite iz utrjene tekstilne lupine. Obesite jih ali pa jih razporedite po okrasnem krožniku za dekoracijo velikonočne mize (slika 12). ne več plasti (slika 6). Ko je vsa površina kalupa prekrita v več plasteh, jo dokončno premažite z lepilom (slika 7). Pri manj vpojnem blagu se plasti težko sprimejo ali celo drsijo, zato jih lahko povežete s povezovalnim trakom, ki utrdi položaj trakov ob robu. Napnite in prilepite ga vzdolž roba kalupa. Položaj traku dodatno utrdite z buciko (slika 8), ki jo odstranite, kose lepilo posuši. Počakajte, da se zlepljeni trakovi posušijo In strdijo. Izdelek sušite na zraku, v času kurilne sezone lahkotudi v bližini radiatorja. Sušenje lahko pospešite s sušilnikom za lase ali kaloriferjem. Ko je skodelica suha, jo snemite s kalupa. Vrhnji rob obrežite (slika 9). Viseče trakove lahko tudi zavozlate, okrasite z lesenimi koraldami, prepletete ipd. Navzkrižno polaganje frakov na kalup Dokončno premazovanje tekstilnih trakov na kalupu Pripravite si razredčeno lepilo. Premazovanje kalupa in začetek polaganja trakov natrgajte Iz izbranih tkanin narežite ali trakove. Lepljenje povezova/nega fraku Tekstilna skodelica I ^ Uttfevanfe kvačkanih prtičkov Tekstilni pirhi Kvačkane skodelice ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE Zveza za tehnično kulturo Slovenije Zaloška 65, p.p. 2803 1000 LJubljana Naročila sprejemamo na: [nfo&zotkMi (01)2513743 Zgodovina pošiljanja osebnih voščil sega v stare civilizacije Kitajske, Egipta in Grčije, v poganskih kulturah pa so si ljudje izmenjevali amulete sreče ob zimskem solsiiciju. Vse do sredine 19. stoletja so ljudje osebna voščila izdelovali ročno. Kraljica Viktorija je takrat uvedla Iradicijo božičnih voščilnic, prve komercialne božične voščilnice pa je leta 1843 na angleškem trgu ponudil Henry Cole in s tem označil začetek izjemno donosnega trga z voščilnicami. V digitalni dobi ima čar ročnega dela ponovno veliko vrednost - izdelajte voščilnice sami. ZA SPRETNE ROKE IZDELAVA ZAPESTNICE Z VIKINŠKO TEHNIKO OPLETANJA lo polico ustrezne debeline oli kateri koli izdelek takšne oblike (svinčnik, flomaster, pletilko...). Za izdelavo zapestnice potrebujemo še zaključni kapici, barvno perlo» magnetni zapirali in žico za oblikovanje nakita debeline 0,8 mm (slika 2b). ^ Mateja Krajnc elo zanimivo tehniko, pri kateri ravna prepletena žica (slika 1) postane mehka prepletena vrv (slika 2aJ in je idealna za izdelavo nakita, imenujemo vikinška tehnika opletanja. Uporabimo jo lahko za izdelavo zapestnic, verižic ali uhanov v celoti ali le glavnega dela nakita. Končni videz izdelka z enakomerno prepleteno žico je tako osupljiv, da skoraj ne moremo verjeti, da smo to naredili sami. Pletenje žice Barvno žico najprej pet In polkrat ovije-mo okoli štirih prstov leve roke. Začnemo spodaj, končamo zgoraj (slika 3). Začetni spodnji del žice ovijemo okrog spodnjih zank (slika 4). Zgornje zanke enakomerno razmaknemo navzven (slika 5). Zanke prilagodimo zgornjemu delu oziroma ročaju kuhal niče, na katerega jih bomo namestili (slika 6). Material in pripomočki Za izdelavo vrvi, izdelane v vikinški tehniki pletenja, potrebujemo samo obarvano bakreno žico za oblikovanje nakita debeline 0,5 mm, kuhalnico, leseno palico (»štafel«) z izvrtanimi luknjami in klešče. Po tem postopku najlažje oblikujemo žico omenjene debeline, lahko pa uporabimo tudi tanjšo oli debelejšo. Kuhal niča je ustrezen pripomoček, ki se najde v vsaki hiši. Namesto nje lahko uporabimo okrog- Odrežemo dober meter dolg kos žice. Spodnji del žice začnemo z desno roko potiskati skozi prvo zanko, pri čemer zgornji del z levico pridržimo na kuha I niči. Zanko zapletemo od zunaj navznoter proti ročaju \ kuhal niče (slika 7). Zgornji del lahko pritrdimo tudi z elastiko, da bomo lahko pletli z obema rokama. Na enak način nadaljujemo z naslednjo zanko (slika 8). Tako ple-temo (slika 9), dokler nam ne zmanjka žice (slika 10). Zadnji konec žice zapognemo navznoter (slika 11). To najlažje storimo, če tedaj iz pletiva odstranimo kuhalnico. 38 ■tsm Dodajanje žice Spet odrežemo dober meter žice in jo dodamo pod zaključno zanko v smeri z leve proti desni (slika 12). Znova namestimo kuhalnico. Začetni del žice zapogne-mo rahlo navzdol (slika 13). Nadaljujemo s pletenjem (slika 14). Ko z dodano žico opletemo prvi krog, se vidi začetni del žice, ki ga pletemo enako, kot bi bil del obstoječe zanke (slika 15). Žico opletamo do želene dolžine izdelka. Upoštevati moramo dejstvo, da se dolžina tega opleta na koncu skoraj še enkrat poveča, odvisno od debeline končne vrvi. Tanjšanje prepletene vrvi Začetni del s kleščami potegnemo skozi izvrtano luknjo premera 10 mm v leseni letvi -»štaflu« (slika 16). Ta pripomoček pripravimo tako, da v letev z vrtalnikom izvrtamo luknje premera 10 mm, 9 mm, 8 mm oziroma odvisno od tega, do kakšne debeline želimo stanjšati pleteno vrv. Potegniti moramo kar močno, da se žica začne enakomerno prilagajati manjšemu premeru luknje. Nato vrv potegnemo še skozi luknjo premera 9 mm (slika 17) in jo tako stanjšamo na želeno debelino. Konstrukcija zapestnice Na koncu pletene vrvi je žica, ki jo za-pognemo navznoter. Nazadnje vidimo samo pet zank. Vzamemo debelejšo žico in s kleščami naredimo zanko (slika 18), na katero zataknemo vseh pet končnih zank vrvi (slika 19}. Zanko debelejše žice zapo-gnemo navznoter, da se žičke ne morejo sneti. Na to debelejšo žičko namestimo zaključno kapico in slab centimeter proč žico odrežemo (slika 20). Naredimo novo zanko, na katero pritrdimo magnetno zapiralo (slika 21). Nato naredimo še eno zanko, na katero nataknemo barvno perlo. Zdaj se vrnemo na drugo stran pletene vrvi. Najprej odrežemo odvečni del žice (slika 22) in postopek ponovimo kot na prvi strani, da dobimo končni izdelek (slika 23). Uporaba vikinško pletene vrvi Poleg zapestnice lahko iz tako pletene žice izdelamo krajše verižice, ki se po vsej dolžini dotikajo vratu (slika 24). Verižice so lahko tudi daljše in jih kombiniramo z obeski iz mase tirno (slike 25, 26 in 27). Pletene vrvi lahko uporabimo za izdelavo visečih uhanov z dodano barvno vrvico v sredini, kije lep dodatek takemu nakitu (slika 28). Če vikinške tehnike opletanja še ne poznate in se vam zdi zanimiva, potem jo morate na vsak način preizkusiti. Za oblikovanje nakita poleg žice potrebujete le nekaj pripomočkov, ki jih zagotovo najdete doma. Opletanje na prvi pogled morda ni videti enostavno. Če pa si postopek ogledate bolj podrobno, ugotovite, da se ga lahko nauči skoraj vsak. Najbolj zanimivo je, da lahko s to tehniko izdelate nadvse zanimiv in neobičajen nakit, ki je vedno v koraku s časom. % . - « Model ultratežkega prekucnika Konstruiral in risal: Matej Pavlic Merilo: 1 :1 er LU o z LU LL LU l— CD O > "rô œ o CČ. c in cm" Q I Z i— Ö < c o m