58 AGROMETEOROLOGI ZA KMETOVALCE V BOLJ VROČ I, SUHI IN MOKRI PRIHODNOSTI Agrometeorologists for farmers in hotter, drier, wetter future Tanja Cegnar Ljubljani je 9. in 10. novembra 2016 potekala agrometeorološka delavnica pod naslovom "Agrometeorologi za kmetovalce v bolj vroč i, suhi in mokri prihodnosti". Naslov je navdihnilo letošnje geslo svetovnega meteorološkega dneva. Zbrali smo pestro množico priznanih strokovnjakov na področ ju agrometeorologije z namenom, da bi okrepili mreženje agrometeorologov v Evropi in mediteranskem prostoru, izmenjali primere dobre prakse v ponudbi agrometeoroloških storitev, opredelili pomanjkljivosti v obstoječ em znanju in praksah ter oblikovali priporoč ila za bodoč e raziskave, razvoj in mreženje. Slika 1. Udeleženci agrometeorološke delavnice v Ljubljani (foto: Teo Spiller) Figure 1. Participants at the agrometeorological workshop in Ljubljana (Photo: Teo Spiller) Med petdesetimi udeleženci delavnice so bili strokovnjaki iz Irske, Nemč ije, Slovaške, Avstrije, Italije, Maroka, Izraela, Grč ije, Moldavije, Ukrajine, Poljske, Madžarske, Romunije, Makedonije, Č rne Gore, Belgije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, seveda pa so k uspehu delavnice pomembno prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Več ina udeležencev delavnice deluje v državnih meteoroloških službah, sodeloval je tudi zasebni sektor, pritegnili pa smo nekaj univerzitetnih profesorjev ter raziskovalcev na inštitutih. Sodelovali so tudi Svetovna meteorološka organizacija in Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo ter Evropska agencija za okolje. Izvedbo delavnice je finanč no omogoč ila Nizozemska fundacija Solco W. Tromp, katere cilje je promocija in razvoj biometeorologije, v pripravo pa so bile vključ ene številne mednarodne organizacije, med njimi je največ prispevala Svetovna meteorološka organizacija. Vsebinsko je bilo pomembno sodelovanje Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, program evropskih meteoroloških služb Eumetcal pa je zagotovil mednarodno najavo in promocijo delavnice. K boljšemu dosegu delavnice je prispevalo tudi Globalno vodno partnerstvo srednje in vzhodne Evrope, Agencija za okolje je izpeljala organizacijo, Center za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi, ki deluje znotraj Agencije za okolje pa je poskrbel za viden vsebinski prispevek. Tako številč no partnerstvo je zagotovilo raznoliko in zelo aktualno vsebino na mednarodni ravni. Delavnica je več inoma potekala na plenarnih sejah z vabljenimi predavanji, krajše predstavitve stanja agrometeoroloških storitev za uporabnike pa so potekale v dveh vzporednih sekcijah, ki sta nato poroč ali na plenarni seji. V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 59 Zač eli smo s pregledom stanja in prič akovanih sprememb podnebja v Evropi na osnovi podatkov in analiz Evropske agencije za okolje, ki jih je predstavil Blaž Kurnik. Nedvomno bo prihodnost v toplejšem podnebju s spremenjenim padavinskim režimom prinesla več izzivov za kmetovalce, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Premalo ali preveč padavin, posledič no pa suša ali pretirana moč a, vroč inski stres in spremenjene razmere bodo vplivali na razvoj, vrsto in množič nost žuželk, razširjenost rastlinskih in živalskih bolezni, neurja bodo lahko pogosteje ogrožala pridelek s toč o, moč nimi sunki vetra in nalivi, med vroč inskimi valovi pa se bomo lahko pogosteje sreč ali tudi s povišanimi koncentracijami ozona. Ob daljši rastni dobi se bo poveč ala tudi izpostavljenost pozebam in slani. Nadaljevali smo s predstavitvijo izboljšav agrometeoroloških storitev, ki jih prinaša vključ evanje satelitskih podatkov. Ti podajajo celovito površinsko sliko, klasič ne meritve pa potekajo zgolj na izbranih mestih. Omogoč ajo dober pregled in prostorsko primerjavo, krajši je tudi č as zbiranja in obdelave podatkov. Univerza na Dunaju, ki jo je zastopal profesor Wolfgang Wagner, vlaga v razvoj obvladovanja množice satelitskih podatkov in s tem širi nabor podatkov, ki so na razpolago za izdelavo agrometeoroloških storitev. Kako č im bolj izkoristiti meteorološke storitve in izdelke za izboljšano ponudbo agrometeoroloških storitev in o ponudbi storitev zvezno v vseh č asovnih intervalih od nekaj ur, prek dneva, tedna, meseca, sezone in leta vse do desetletja je predstavila strokovnjakinja z biometeorološkega inštituta v Rimu Marina Baldi. Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo je zastopala Mariko Fujisawa. Na področ ju podpore kmetovalcem je organizacija zelo dejavna v svetovnem merilu, a pomaga pri razvoju na tem področ ju tudi v posameznih državah, ki so sodelovale na delavnici. Zanimiva je bila predstavitev agrometeoroloških storitev v Maroku, ki ima raznoliko površje in zato tudi raznolike vplive, ki jih za kmetovalce prinašajo podnebne spremembe. Po ocenah bo v prihodnosti na nekaterih predelih možnost kmetijske pridelave moč no ogrožena ali celo nemogoč a. To je dovolj tehten razlog za temeljito prouč evanje podnebnih projekcij in uč inkov na kmetijsko pridelavo. Maroško meteorološko službo je zastopal namestnik direktorja državne meteorološke službe Omar Chafki. Dotaknili smo se tudi umetnih vplivov na vreme in vnašanja srebrovega jodida v oblake z namenom proženja padavin. Drugač ne podnebne razmere imajo v Romuniji, a tudi tam se trudijo razširiti nabor storitev za kmetovalce in opozarjajo na uč inke spremenjenega podnebja. Romunsko meteorološko službo je zastopala direktorica Elena Mateescu, kar prič a o velikem pomenu, ki ga pripisujejo podpori storitvam za kmetovalce. Na državni televiziji imajo redne agrometeorološke napotke in napovedi, ki jih posredujejo agrometeorologi. V Izraelu so navkljub neprijaznim podnebnim razmeram s kmetijsko pridelavo zelo uspešni, predstavitev pa je bila namenjena prikazu, kako zagotoviti, da bodo storitve in podatki razumljivi in uporabni kmetovalcem. Pretirana množica različ nih indeksov in njihova pogosta menjava lahko uporabnike bolj zmede kot pa jim koristi, kar je s primeri ponazoril Ziv Yiftach. Na Irskem se sreč ujejo s povsem drugač nimi podnebnimi razmerami, padavin tam ne primanjkuje, prej bi se lahko pritoževali nad njihovo pogostostjo. Živinoreja, predvsem ovč jereja je glavna panoga, ki ji namenjajo veliko pozornosti. Izpostavljena je bila potreba po razumljivi in uporabni informaciji. Pri posredovanju informacij je ključ na tudi povezava z mediji, predvsem s specializiranimi č asopisi za kmetovalce. Več ina kmetovalcev informacije še vedno išč e v tradicionalnih medijih. Po izkušnjah Keitha Lambkina lahko uporabnikom neprijazen format informacije povzroč i, da se uporabniki odvrnejo od brezplač ne in strokovno zanesljive informacije k drugemu ponudniku in so pripravljeni plač ati za njim prijaznejši format storitve. Anne Gobin z Inštituta Vito ponuja raziskovalne in razvojne storitve s področ ja agrometeorologije in ima široko mednarodno mrežo partnerjev. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 Profesorica Branislava Lalić iz Novega Sada je izpostavila težave, ki jih imajo s posredovanjem storitev in informacij odloč evalcem. Še vedno ostaja velik prepad med znanstveniki in odloč evalci ter politiki. Kako naj bo informacija oblikovana in predstavljena, da bo dosegla ciljno skupino? Kakšen izbor informacij je najbolj uč inkovit? Pogosto uvajanje novih in novih vrst informacij uporabnika zmede in ne doseže namena. Znanost in razvoj ter uvajanje izboljšav znotraj procesa izdelave storitve je potrebna in nujna, a konč ni izdelek mora kljub vse bolj zapletenemu procesu priprave zagotavljati razumljiv in uporabniku prijazen ter uporaben izdelek. Slovenija je predstavila Center za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi. Kot je izpostavila Andreja Sušnik je bil ustanovljen na pobudo Svetovne meteorološke organizacije in Konvencije ZN za boj proti opušč avljenju. Ponuja platformo za mreženje in vrsto operativnih izdelkov, ki jih objavljajo v obliki biltena. V sklepnem delu so udeleženci sprejeli nekaj zaključ kov in priporoč il za nadaljnje delo. Podobno delavnico bi bilo smiselno ponovno organizirati spomladi 2018, da bi pregledali uč inke tokratnega sreč anja in napredek pri vključ evanju novih tehnologij in znanja v operativno pripravo storitev za kmetovalce. Na delavnici predstavljene vsebine in priporoč ila smo objavili v obliki zgošč enke, predstavitve so objavljene na spletni strani Svetovne meteorološke organizacije in na spletišč u Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi. Delavnici sta sledila sestanek delovne skupina za agrometeorologijo v Evropi pri Svetovni meteorološki organizaciji in sestanek č lanic Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi. Slika 2. Naslovni plakat delavnice Figure 2. Workshop's poster