URN_NBN_SI_DOC-KT99QTLH

DR. V A LT E R B O H IN E C Še za datum vem, ko sem se p rv ič srečal s te d a n jim docentom dr. V a lte rje m Bohincem . B ilo je v ponedeljek, 21. fe b ru a rja 1933, ko je v m a rib o rs k i lju d s k i u n ive rzi predaval o sredozemskem človeku v n je ­ govi odvisnosti od narave. K o t k ro n is t sem tedaj po k ra tk e m povzetku vsebine (m is lim , da b i jo še danes znal o b n o viti vsaj v glavnih o b ris ih ) zapisal: »Predavateljeva izvajanja, k i so b ila k a r p rije m ljiv o jasna in ra zu m ljiva , so ponazarjale lepe slike.« K a k o r zvenijo te besede m orda konvencionalno časnikarsko, vendarle niso b ile fraze. Za mene, k i sem iz srednje šole poznal samo zem ljepis s ta tis tič n ih številk, geoloških fo rm a c ij in težko iz g o v o rljiv ih tu jih m estnih im en, je b ilo Bohinčevo predavanje tedaj pravo o d k ritje . N jegovo p reprosto pripovedovanje, k i je znalo najdro b n e jšo posameznost d v ig n iti v zanim ivo zvezo, predvsem pa njegovo p o sta vlja n je človeka v naravo, k i jo je znal p rik a z a ti v vsej n je n i značilnosti in lepoti, me je p rite g n ilo . D r. Bohinec je im e l tedaj že mnogo p o p u la rn ih predavanj za seboj in m orda še več pred seboj, pre p riča n pa sem, da so njegovi poslušalci p rav tako k a k o r jaz obču­ dovali njegovo »jasnost in razum ljivost«. Toda saj n i Bohinec-zem ljepisec tis ti, o katerem naj tu teče beseda. Za to so p o k lic a n i drugi, k i bodo znali op isa ti in oce n iti njegov bogati opus, katerega b ib lio g ra fija obsega več sto naslovov. Poleg znanstvenih p u b lik a c ij, razprav in ocen, poleg poljudnoznanstvenih razprav, učbeni­ ko v in prevodov so posebno pom em bni njegovi ze m lje vid i in a tla n ti, saj jih do tedaj v slovenščini skoraj nism o poznali. O vsem tem njegovem delu b i se dala n apisati k a r zajetna m o n o g ra fija . . . Sicer pa Bohinca-zem ljepisca n i mogoče lo č iti od Bohinca-bibliote- k a rja , saj je b il med p rv im i Slovenci, k i je o p ra v il državni iz p it za b ib lio te k a rja . T u ne m is lim samo na njegova N avodila za ka talogizacijo zem ljevidov in a tla n to v (L ju b lja n a 1953) ozirom a na njegovo K a ta lo ­ gizacijo kartografskega gradiva (K n již n ic a 1966), brez k a te rih si znan­ stvene obdelave takega gradiva p ri nas še z a m is liti ne m orem . N jegovo obsežno in te m e ljito strokovno znanje je p riš lo do posebne veljave v delu, k i ga je o p ra v il k o t d o lgoletni vo d ja grafičnega in kartografskega 82