Dinamika obnove in pokrajinski razvojni potenciali
The dynamics of renewal and development potentials of the landscape

angleški
slovenski

2005

letnik 5, številka 2

arhitektura    bivalno okolje   obnova

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Obnova je dinamični proces. Predhodno zastavljeno hipotezo, ki izhaja iz Norberg-Schulzove definicije entitet arhitekture prek članka dokazujem s teoretičnimi ugotovitvami na osnovi epistemologije in na praktičnem apliciranju problematike v prostoru. Preučevanje pojmov privede do spoznanj, da je pojmovanje raznoliko predvsem zaradi nepoznavanja celote. Mešanost uporabe in pregovorna skupna nedejavnost strok implicira na zmedo pri uporabi in tudi pri sami realizaciji obnove. Urejanje dokumentacije je oteženo, saj so posamezni podatki nedostopni, težje dostopni ali pa sploh nezaznavni. Slovenija ima s svojo razpršeno gradnjo vernakularnih objektov potencialne možnosti razvoja prostora. Razpršeni objekti kot so kašče, sušilnice in kozolci ustvarjajo obstoječ fleksibilni mrežni sistem stavbnega tkiva. Objekti niso bili zakonsko določeni, temveč izvorno izhajajo iz potreb posameznika, namena objekta in poznavanja naravne krajine (prostora). Nastali so s samoregulativo, z zavedanjem ekonomike gradnje in preživetja. Mrežni sistem nudi programsko oplemenitenje in posledično spodbuja razvoj regije na lokalnem nivoju. Programske vsebine, začenši od specializiranih etnoloških knjižnic (ne muzejev) do vernakulamih samoniklih vasi ali njihovih delov, nudijo popestritev turistične ponudbe. Turizem v smislu raziskovalnega turizma, s prvinami kultume raznolikosti in vpetosti v naravno krajino je zagotovilo uspeha. Seštevek obeh danosti generia unicum in tako ne vzpostavlja konkurenčnosti turistične ponudbe med pokrajinami, temveč jih povezuje. Povezanost je mogoča prav z uporabo skupne razvojne matrike in uporabo prostorske baze planoteke in grafičnih zakonskih določil.

22.12.2010