Številka 300
Trst v sredo 31. oktobra (SOS.
Tečaj XXXI.
Izhaja vaa^.i dan
iti ct ctdeliti to iiuiikifc c£ 5. m HCjoi&EitH* ct 9. cn Dimi. T. jKi^ie številke se pro<iajnjo po 3 nvć (6 stotinki e lroogih tobaksrnah v Trt»tu »n ofcr.H«". I.irbljani. CV>riei. Kv nju, Št. Pc-lru, beiani, Nabrežini, S-.. Luciji, T«.Iraiiiu.
Ajdovščini. Postojni, Dorebcrtrv So i kar. u itd. ' ojriaeov »>e računajo po vrfiah tširokf trm. vir»oke i -. iruu; za trgovinske in obruit oglase p« -0 atot. : t p fRDinnice. zahvale. poslanice. ogia«? denarnih zavodov o stot. Za oglase v tekstu lifta do 5 vrat K 20. vaaka na-Jal na vrsta K i. Mali oglasi po li fct. heaeda, n&iinani pa po JfO r.»ot. — Oglase sprejeme maeratoi oddelek uprave -'d!.: oh t". — Plačuje se izključno ie upravi Edinosti'-.
Glasilo palitičnsga društva „Edinost'4 za Primorsko
v edinattii je moč!
Saročnina xoai»
zs vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na
laročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan*
pisma se ue sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lis^
UREDNIŠTVO: mL Olorglo Oalattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik rnnsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konson-ija
lista .,EdinoBt" v Trstu, uliea Giorgio Galatti 5t. 18. - . ^ PoStno-h rani I nični račun St. 841.652.	;
TSLEFOB it« v. 1X67.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
Drans nactOsten napreduje
Zgodilo se je zopet nekaj neverjetnega, nedostopnega za navaden človeški razum, ali
možnega in verjetnega — v Avstriji! I Iz raznih poročil vedo ža čitatelji, da je hotela bosanska vlada uvesti v Bosni-Hercegovini nove poštne znamke z izključno nemškim napisom in brez vsake sledi deželnega hrvatsko-srbskega jezika, da-si vsa IJosna-Hercegovina ne premore z vsemi nemškimi priseljenci niti 1 „ ljudij, ki bi ume vali nemščino. ^
Na odločen skupen protest jugoslovanske javnosti zdi se, da je vendar malce za-bliskalo v glavah modrih vladnih krogov, kajti javljalo se je poluoficijoznim potom, da so odstopili od rečene svoje nesmiselne na-,ane in sistirali razpečavanje dotičnih nemških znamk v hrvatsko-srbski Bosni. Mi smo -icer veliki skeptiki in nismo navajeni čuti o mnogo modrih in raeijonalnih odredbah naših vlad. Ali to pot, ko se je stvar javila v taki obliki, se nam je vendar moralo dozdevati, da je bosanska vlada enkrat res pogodila ta sicer negativen, ali vendar v toliko pametni korak, da je preklicala svojo prejšnjo brezsmiselnost.
Motili smo se tudi to pot in smo se uverili, da tudi po tolikih izskušujah še ne poznamo dovolj neusahljivega vira — naših vlad.
Pametno spoznanje je trajalo kolikor -teje pol meseca dnij. Ne, kaj tacega bi zastonj iskali kje drugje. Cc se hoče doživeti kaj tacega se mora živeti pao le v Avstriji ! < ujte ! Svoj pametni sklep, s k a t e-r i m j e bosanska uprava p r e k 1 i -a 1 a svojo prejšnjo brezsmiselnost, j e ista uprava zopet preklicala in uveljavila prejšnjo brez-smiselnost, da se y cisto hrvat-sko-srbski deželi, b o s a n s k o - h e r-e g o v s k i kraljevini uvedejo s prvim novembrom čisto — nemške znamke za lokalni poštni prota e t. Da li so si naši slovenski fantje, ki so pod Hrvatom Filipovičem šli vojskovat v [»osno in katerih junaško vedenje zna toli lepo opevati naša sicer dična družba sv. Mohorja — dali so si ti naši l'antje mogli nisliti, da so oni predhodniki — nenemških znamk : »emškega dranga v Bosno in Hercegovino ? !
Reklo bi se lahko, da stvar pretirujemo in jo jemljemo pretragično, ker napisi na poštnih znamkah na vse zadnje vendar niso tolikega pomena v narodnem pogledu, da bi lila odvisna od njih narodna ekzistenca lir-vatsko-srbskega prebivalstva v Bosni-Herce-^ovini. Vse prav. Tudi mi ne mislimo, da že tiste nemške poštne znamke — te žive priče
avstrijske birokratske borniranosti — razna- j ne mogli in ne znali več upreti! Zaslužuje-li rode tamošnje prebivalstvo. Ne, tega se ne'ime Slovenca, kdor si vspričo takih okolno-bojimo. Ali bojimo se tiste p o 1 i - j sti z levo briše solzo za padlim ministro m, z tike, tistega zistema, ki se med j desnico pa meče kamenje na krsto Rako-drugim poslužuje tudi tega sredstva, da od-1 czvja.... ? !
PODLISTEK.
Stric Anton.
Spisal Drago Komac-
Tam gori med nemim skalovjem, visoko L'ori za našo vasjo, odkoder imaš krasen razgled črez čarobno dolino, posejano z vasicami in griči, do tja doli kjer šepetajo skrivnostne bajke morski valovi, stala je hišica, v kateri je bival pred leti — stric Anton.
Nobeden ni vedel, od kodi je prišel nekega pomladnega dne, pred davnim časom, l am gori si je kupil košček sveta, dal si sezidati hišico, in »d tam je prihajal le enkrat na mesec v vas nakupovat si živeža in je odhajal zopet tja gori med skalovje.
Otroci smo ga imenovali „stric Anton*', kakor so nas učile dobre mamice.
Ko smo se plazili tam gori po vrhovih, opazovali smo od daleč ono skrivnostno hišico, v bližino pa se nismo upali.
Stric Anton je bil čudak. Vedno je gledal zamišljeno pred-se nikogar ni ogovarjal, se odzdravljal je le redkokedaj.
pira poti velikemu nemškemu valu na Vztok. V nemških poštnih znamkah ne vidimo toliko bolezni, nego le simptom velike in nevarne bolezni. Nemške poštne znamke so le člen v verigi druzih dogodkov, ki naj odpirajo vrata Drangu....
Bismarckov program se izvaja dosledno. Te doslednosti ne moremo odrekati nemškemu Dunaju. Toda prijemljemo se za glavo in se vprašujemo, so-li tam gori res že tako udarjeni slepoto, da ne vidijo, — kam mora slednjič to dovesti. Historia docet! Prevažanje Rakoczvjevih smrtnih ostankov je spremljal blago slavij aje ves Balkan. A t o so sadovi prav iste g e r ni a n i z a t o -r i č n e agresivnosti proti V z t o k u, prav iste, ki usiljuje politično nememu Bosancu — nemške znamke. Evropa ni še zabila, da je Av-stro-Ogrska dobila v Berolinu le mandat za upravo kraljestva Bosne-Hercegovine in da državno-pravno razmerje tega kraljestva v konštelaciji Evrope — še ni rešeno in določeno!
A česar bi se Slovenci, kakor Slovani morali sramovati, je dejstvo, da tudi premnogi Slovenci in celo izvestni vodilni krogi ne morejo dovolj razumevati cilje Dranga nach Osten oziroma politike, ki služi temu Drangu. Neki slovenski list, je pokazal n. pr. prav v tem hipu, kako nimajo izvestni Slovenci nikakega smisla ne srca za veliko borbo, za veliki odpor vseh narodov na jugu proti Drangu nach Osten. Kar videlo se mu je, kako mu krvavi staro patrijotično srce nad nesrečnim naključjem, da isti čas, „k o je p a 1 avstrijski minister se vrača v d e ž e 1 o „r e v o 1 u c i j o n a r e c" ! Se je Slovencev, ki ne umejo Slovanstva !
Kaj je bil Rakoczv, kaj je bil tisti avstrijski padli minister? O Rakoczvju bi se moglo reči, da se je pregrešil proti obstoječemu „državnemu redu", proti zakonu, da je pogazil dolžno udanost do monarhije, ali jednega mu ne more odrekati nikdo, tega namreč, dagani pri vsem, kar je storil vodila gorka, čista ljubezen do svojega naroda. Torej : vzvišeno, plemenito etično čutstvo. A tisti ravnokar padli minister — kaj je storil ? Skozi dolgo vrsto let je bil voditelj prav tiste balkanske politike, ki uvaja v Bosni-Hercegovini nemške znamke, tiste politike, ki bi neizprosno prinesla pogubo vsem Slovanom na jugu, ako bi bili tako obnemogli, izmozgani in nacijonalno že tako degenerirani, da bi se
Vaščanje so se ga privadili in bil jim je postal popolnoma domač. Večkrat so ugibali o njegovem prošlem življenju. Pravili so si različne bajke, da celo trdili so, da mora biti čarovnik, ker nikdar ne zahaja v cerkev.--
Bilo je pred leti o Božiču. Tudi oni dan je prišel Cv vas. Počasi, trudno je gazil visoko zapadeni sneg stare noge so ga komaj nosile.
Stal sem ravno pred vežo, ko je prišel do naše hiše. Pozdravil sem kakor navadno in on mi je odzdravil.
„Dober dan, mladi gospod, dober dan. Starost me tlači in ne dopušča mi več hoditi".
„Stric Anton, pa spočijte pri nas nekoliko !" sem mu odgovoril.
„Saj bom sinek, ob vsej volji ne morem dalje".
Sprovel sem ga v izbo, k veliki peči, krog katere je že bilo nekaj domačinov. —
No, v tolažbo kažejo znamenja, da so Slovani še sposobni za odpor proti Drangu nach Osten ! !
Avstrijska gospodska zbornica.
(Brz. poročilo.)
DUNAJ 30. (Gospodska zbornica se je opoludne sestala na sejo, da razpravlja o predlogi zaradi podržavljenja Severne železnice in o zakonu glede privatnih uradnikov.
DUNAJ 30. Gospodska zbornica je brez debate vsprejela predlogo zaradi Severne železnice. Na to je zbornica brez debate vsprejela zakon glede zavarovanja privatnih uradnikov ter zakon, sklenjen od poslanske zbornice glede spremembe disciplinarnega statuta za odvetnike. Po dovršenih nadomestnih volitvah v delegacije in v razne komisije je bila seja zaključena.
Temna zimska noč je legla med tem preko zasnežene doline.
Po večerji so odšli naši spat; v izbi sva ostala s starcem sama. Ko je zavladal mir,
Avstrijska poslanska zbornica.
(Brzojavno poročilo).
DUNAJ 30. Početkom današnje seje je predsednik priobčil dopise ministerskega predsednika, da je odpuščen iz službe državni vojni minister FZM Pitreich in da je njegovim naslednikom imenovan FZM Schonaich, nadalje, da je ministrom za deželno brambo imenovan FZM Julij Latscher. Zbornica je vzela to na znanje. Ministerski predsednik je zbornici predstavil novega ministra za deželno brambo. Po prečitanju došlih vlog, med katerimi se nahaja nujni predlog krščansko-socijalnih demokratov, v katerem se poživlja odsek za volilno reformo, da predloži tekom 24 ur zbornici poročilo o volilni reformi.
DUNAJ 30. Današnja seja poslanske zbornice se je bavila pretežno z dvema zakonskima načrtoma zaradi poprave zemljišč-nih knjig v Galiciji in Bukovini ter zaradi zakona o nafti. Obe predlogi sta bili brez daljne debate vsprejeti v vseh čitan jih. Koncem seje je zahteval posl. Stein, da se še danes razpravlja o nujnem predlogu poslanca Gessmanna, po katerem se poživlja volilni odsek, da predloži zbornici tekom 24 ur poročilo o volilni reformi. Na glasovanju je bil pa tozadevni predlog Steinov odklonjen. (Protestni klici pri vsenemcih).
Koncem seje je bilo vloženih 2 5 nujnih p r e d 1 o g o v. Le en del istih je imel dovoljno število podpisov. Med nujnimi predlogi se nahaja tudi nujni predlog poslanca Plantana glede postopanja škofa d.ra Nagla v Trstu proti prebivalcem občine Ricmanje.
Zaključek seje ob o. uri popoludne. Prihodnja seja v ponedeljek dne o. novembra popoludne.
Proračunski odsek.
(Brz. poročilo).
DUNAJ 20. Proračunski odsek je izročil Lloydovo predlogo pododseku za Llovd-ova vprašanja, ki je bil od 8 pomnožen na f) členov. Na vprašanje posl. Baernreitlierja, ki je zahteval pojasnil o drugih plovbenih vprašanjih. izlasti o dalmatinskem, brazilijanskem in vztočnoazijskem, je izjavil sekcijski načelnik Stibral : Glede novega reda rednega plov-benega prometa, bo čim prej predložena zbornici predloga.
Posl. Sylvester je opozoril, naj odsek nujnim potom razpravlja o nujnih predlogih, sklenjenih od zbornice, glede uradniškega vprašanja.
Posl. Pitacco je prosil, naj se predloži izkaz stroškov pristaniščnih doklad, ki jih že davno žele tržaški državni uradniki. — Odsek je sklenil v smislu teh predlogov.
privzdignil je glavo, pogledal je okrog po sobi ter slednjič spregovoril.
„Mladi prijatelj, čudite se da molčim neprenehoma. Ze dolga, muke-polna leta so prešla, kar sem bil zadnjič v družbi. Vi niti rojeni niste bili, ko sem bil jaz že star, osivel. Vi študirate, kaj ne? Tudi jaz sem, a to je že davno minilo. Kako lepe upe in nade sem takrat imel, a to je vse pomrlo ; le jaz še živim. Toda kmalu bo konec tudi temu, in črez vse se razprostre večna pozab-nost. Kaj študirate?"
„Profe3uroa.
„Profesuro---tudi jaz sam si
izbral ta poklic — toda vse se je strlo, vse se je pogreznilo v globoko brezdno.
Prijatelj, poslušajte starčka, ki danes ali jutri pade v grob. Da, da, kmalu bo tu oni zaželjeni trenotek — oni krasni hip — svečano stne smrti. A prosim Vas ohranite vso stvar za-se vsaj toliko časa dokler še te ure živim. — —
Kakor nezakonski sin, ki ni nikdar spoznal svojega rodnega očeta, rodil sem se ubogi, revni ženi. Z brit kost mi sem porojen in žnjimi tudi umrjem.
Stradala je ljuba mati, edino bitje, ki me je ljubilo kedaj v svetu; da me je vzgo-
Slovenski poslanci proti ministru Fortu.
Praški list „Venkov", glasilo čeških agrarcev, poroča z Dunaja, da so slovenski poslanci nezadovoljni z dr. Fortom, ministrom za trgovino, ker nastavlja pri slovenskih po* štnih uradih nemške prosilce ter da sploh protežira Nemce nasproti Slovencem. Več slovenskih poslancev da je izjavilo, da predlože stvar klubu.
Mladočeška politika je sploh začela ubirati jako čudne poti, odkar je v rokah znanega d.ra Kramara, ki je manifestiral svoje čudne pojme o bratstvu in slovanski solidarnosti že s tem, da je preko glav Slovencev barantal povodom volilne reforme z Italijani za — slovensko kožo. Ali mi pričakujemo z zaupanjem sodbe naroda češkega, ki sam bije neizprosen boj za edino pravično, liberalno in demokratično načelo: narodu dajte uradnikov, ki ga bodo u meli in čutili ž n j i m — in ki v tem gigantskem boju podaja ganljivih izgledov vztrajnosti, požrtvovalnosti in abnegacije. Pričakujemo od čuta pravičnosti naroda češkega, da ne bo odobraval, ako njegovi lastni sinovi — pa bili tudi ministri — prakticirajo sploh kje drugod prav isto, kar on sam na lastni koži občuti kakor krvavo krivico. A z o žirom na naše krvno sorodstvo s Cehi, na kongruenco naših narodnih interesov, in na okolnost, da si imamo nasproti istega sovražnika in da nam grozi ista nevarnost: se nadejamo s tem večim zaupanjem, da češka javnost ne podeli sankcije češki politiki, ki hoče ravno nam, k r v -
jila, da je izučila svojega sina. Kako velika, kako sveta je bila ta ljubezen — o mati! A nehvaležno sem ti jo provracal. - — —
Dovršil sem študije in v rodnem mestu sem dobil službo. Lep — bogat je ležal takrat svet pred menoj !
V	domačem kraju, zraven nje ki je vse žrtvovala za-me, imel sem živeti. Kako krasna naloga, hvaležnosti sina — bi se lahko izvršila !
Toda ne — ne ! Prokleta usoda ni hotela, da bi ona blaga žena, ki je ljubila sad svoje nesrečne ljubezni z vsem srcem mat .re, kedaj eno uro srečna... !
Kratki so bili oni dnevi, ki sem jih živel Ie za-te, ljuba, nepozabna — mati !
V	moje srce se je prikradla ljubezen, ljubezen, kateri se ni možno ustavljati, ki je ne moremo zatreti. Gorje značajnežem na svetu, kajti vsa njih ljubezen je soljudem v posmeh !
Kaj je svetu zaljubljenec ? — Tepec ! Kdo se briga še za pravo udano ljubezen ? Ha, prokleti denar — ti grabiš srca, ti gojiš ljubezen ! Še se dobivajo „prave" ljubezni, a to le še v romanih in novelah|!
Tudi jaz sem prišel med one tepce, ker
Stran II
»EDINOST«
štev. 300.
V sredo, dne 31. oktobra 190G
ni m bratom, sekati rane, k a -1 njem pozdraviti izid te volitve, kakor važen koršnje nam je doslej sekala' simptom, da narod hrvatski umeva dogodke, le bornirana, zagrižena, v ger-i sedanjo zgodo vinsko-znamenito evolucijo, ter manizatoričnih tradicijah v z-'da zaupa možem, ki so bistrim pogledom v rasla birokracija. Ne, tisti narod bodočnost z energičnim činom potisnili hrvat-češki, ki je moral pretrpeti toliko poniževa- sko ©ficijelno politiko na nove poti. Zelo to-nja ravno od te birokracije, ne more odobra- lažilna pojava je to — ki sili v spoštovanje vati, da bi njegovi ministri nadaljevali — da si je ta toli begani narod hrvatski — germanizatorično delo na škodo slovanskih vzlic kamarilskemu rovarenju madjaronov a plemen v Avstriji!!	j la Kršnjavi, vzlic farizejskemu moralizovanju
--' furtimašev (najhuje ožigosanih od rodoljubnih
Delegacije.	hrvatskih svečenikov samih), in vzlic vsem
„N. Fr. Pr." poroča, da bodo delega- klevetničkim in denuncijatoriškim kampanjam cije sklicane za dan 27. nov. 20. nov. se poda profanatorjev spomina Starčevičevega — ohra-cesar v Budimpešto, kjer ostane dlje časa. nil bister vid in zdravo razsodnost, da zaupa (Kakor znano, gredo želje v visokih krogih možem, ki imajo pošteno voljo, da ga dvig-za tem, da bi do gornjega termina bilo do- nej0 iz poniževalnega položaja, v katerega vršeno prvo čitanje volilne reforme. Govori so ga potisnili sedanji — hinavci in fa-se. da najviši krogi radi novih konfliktov, ki rizeji ! se napovedujejo na obzorju z večino v ogr-;
ski zbornici radi armadnili vprašanj, pokla- Štrajk poljskih učencev v Prusiji dajo veliko važnost v to, da bi bila volilna | Ju pruski llilUtlli minister, reforma rešena do gornjega termina. Menijo ; „Nordd. Allg. Zeitung" poroča, da sta namreč, da dobe v rešitvi te velike politične poljska poslanca T pruskem deželnem zboru, reforme v Avstriji močno zaslombo v prihod- Grabski in Mielczynski, minolo nedeljo odpovem zasedanju delegacij proti eventuvalmm glalft pruskemu naučnemu ministru Studtu novim ofenzivam od strani Madjarov proti brz0javk0j v kateri sta se pritožiia, da uči-kioni. Ironija usode! Krvava ironi,a ! Vedno telji zapirajo otroke? po eno in ve5 ur se je odnehavalo pred Madjari, na glasove na dan? ker se noč(?jo udele?iti pouka v ye_ avstrijskih narodov se niti ni slušalo, avstnj- ronauku na nem^kem jeziku. Poslanca sta ski parlament se je bagateliziralo, lavno mne- rekla> da p£)ljski očetje prep0vedujejo otro-nje na tej jednostavno preziralo; sedaj pa. kom poliajati nem^ki pouk v ver0Znanstvu in ko vidijo, da so Madjari ljudje, ki vedo, kaj da Qni prevzamejo na.se vso odgovornost, hočejo, in ki za nobeno ceno in nikomur na Brzojavko sta poslala omenjena poslanca v ljubo ne odnehavajo od tega kar hočejo, od imenu shoda poIjskih 'očetov, ki se je vršil v
svojih postavljenih si ciljev ; sedaj, ko vidijo, Gnezdanskem. — Minister Stadt je odgovoril, da so Madjari kremeniti možje, ki ne pardo- da otroci kržijo golskf) ^scipUno ter da po nirajo nikogar, ki jim je na poti (Glej pad stopajo prQti prosveti o5etj6j ki navajajo
Gol u ch o \vskega) : sedaj so se spomnili na Du-	svoje otroke Ba ^poslušnost nasproti šolskim
naju Cislitvanje, hitijo, da bi „konsolidirahc	oblastim> __ „Nordd Allgt Zeitung« d0stav.
nje parlamentarno življenje in podali ustavi	lja da pruska ylada nikakor ne misli popu.
širše, krepkeje, demokratičneje podlage, ker	stiti in da prepriča pruska vlada poIjsko
potrebujejo jakega avstrijskega parlamenta — prebivalstvo, da v nemških ljudskih šolah ne in proti komu ? ! Proti istim Madjarom, ka- ukazujejo poljski fanatiki ter da izvede vlada
tenm se je jednostavno vse žrtvovalo, do-	vse Qne dobro premišiiene ođredbe. ki so v
kler se je menilo, da se Madjan sploh dado	interesu ljudstva (to je . germanizacije) in
kupiti. Tej sam opre vari je sedaj konec — in	blagQr države (Mai- ni vsa divja gonja pru.
zato mora avstrijski parlament vsaj v dobrem	akih yladnih barbarov že leta in leta Mdobro
mesecu zmoči vse ogromno delo volilne re-	primisljena ?In vendar poljaki še stoje tu
lormc, j	_____	kakor klasične priče narodne ljubezni zvestobe
Otvoritev bolgarskega sobranja. in poštenja v borbi proti nasilju, proti kruto-Minolo nedeljo predpoludne je minister- sti> Proti divjaštvn. ki se na sramoto člo-ski predsednik Petrov s prečitanjem prestol- ve*ke civilizacije vrši v imenu - nemške
nega govora otvoril „sobranie". Knez Ferdi- kulture? Op. ured, „Edinosti")_
nand, ki biva v Evksinogradu, ni došel na
otvoritev. Prestolni govor pravi, daje v kne-	DOITISICO VOStla
žerim beležiti napredek v gospodarskem po-, pritožba iz obelnstva. Prejeli gleđu m tad. hnancni položaj se je zboljsal. Leta ^ sem ba na kontro,nem shođu y
Položai soroiakov v Makedomji razburja pa ...... . , ,. . , . . m , .
1 ,	. . ,	. tukajšnji domobranski vojašnici. Tedaj nas je
še vedno brate v kneževini, kar je v mino-
poslujoči nadporočnik poučil, kako se nam je
vesti kakor čmovojnikom. Zglasiti kakor črnovojniki, oziroma opraviti kontrolo, da
leni poletju provzročilj neljube nerede v Vztočni Bolgarski. Odnošaji Bolgarske do
drugih držav so dobri. Konečno je prestolni	, , ,	. -
°	. .	.	se moremo od 1. do JI. oktobra. —
govor napovedal vec notranje - političnih za-	m	. .	. . ..
k kil dl	lega nisem cul sam jaz, ker bilo nas je
~ 1 1' * p*______	300—400, ki smo vsi dobro slišali in umeli
Volitev za hrvatski sabor. ta P°uk-
V Vojniću je bil v ponedeljek z 214 Šel sem bil torej dne 24. t. m., da glasovi izvoljen poslancem v sabor kandidat opravim svojo črnovojniško dolžnost. Najprej srbske samostalne stranke, oziroma hrvatsko- >em šel v ulico Tigor, kjer se navadno vrše srbske koalicije, V a s o Muavčević. taki kontrolni shodi. Našel sem zaprto in od-KandiJat kmetske stranke in starčevičancev, pravljali so me s pojasnilom, da je kontrola Dobrinić, je dobil le 60 glasov. Sleherni pri- že končana. Potem sem šel v ulico Muda jatelj naroda hrvatskega mora le z zadošče- vecchia, ali tudi tam me niso hoteli vspre-___————■	— jeti, češ, da oni so „svoje" že končali, da
ljubil sem, ljubil sem krasno dekle z vso	naJ ^rem v ulic0 Caserma fit* 7- L nad"
duso — s slednjo kapljico svoje krvi. Sle-	stroPje- In *el sem res in sprejeli so me,
herni trenotek bil je posvečen le njej, samo	da 1111 nidože ~ 4 krone ^obe, češ, da sem
— edino njej ! Opojno-srečni so bih oni časi	P^pozno prišel. In pridigali so mi, da črno-
moje tihe ljubezni, ko sem smel še zreti v	ka kontrola traJa sam* od i'"20'
mili njeni obrazek ; ko sem se zagledal V|oktobra> da Je bll° to razglašeno na zidovih one nedolžno-udane poglede; ko ni še čutila .P® 'talijansko m po slovensko. Jaz sem opo-ona nič o moji udani ljubezni.	irekaL da msem nik3er videI takih slovenskih
A grešil sem, grešil s tem, da sem se	Ce so bih, so bih gotovo samo v
drznil njej odkriti in pokazati oni pomladan- . italijanskem jeziku. Zastonj je bilo vse moje ski raj, ki je vscvetel v moji duši. In ta opravičevanje in dokazovanje. Ostalo je pri moja čutila so bila brez najmanjše sebičnosti , tem> da moram Plačati 4 krone globe, ker da in pohotnosti.	j sem zaPadeI» ker sem P"šel prepozno itd.
Kako grozen-mukeprepoln je bil oni tre- i	preostaja mi torej druzega, nego da
nutek, ko so njena sladka ustka izustila: —! se sklicujem na točki 3. in 5. pouka, ki se ne — ne morem ! Ni bilo še dovolj kleti, nc-! glasiti tako-le :
voščljivi usodi : za vse one dneve tihe, nepo- Vsaki črnovojniški zavezanec v miru, ki zabne sreče — moje skrite ljubezni — zahte- ie bila dana črnovojniška knjižica, se vala je veči davek.	[mora vsako leto v času od 1. do 31. ok-
Ona. ki jo je ljubila moja mlada duša j tobra po poprejšnjem javnem razglasu pra-z najsvetlejšo udanostjo — začela me je so- j miloma osebno predstaviti brez posebnega vražiti — zaničevati. Radi tega ker sem jo poziva na c. kr. zastopniškem oblastvu, poljubil, sovražila me je iz dna svoje nedolžno-čiste duše.
Kako kruta je taka kazen za ljubeče srce — kdor jo je izskusil, pozna njeno gorje — ki razjeda dušo dan in noč!
(Zvršetek pride.)
ročništvu, poslanstvu, konzulatu itd., ki je v bivališču, ah temu najbliže.
Zborno poveljstvo v Ljubljani. „Poljska korespondenca" poroča, da| bo armadni zbor v Premyslu v drugi polovici leta 1908. prestavljen v Ljubljano. Vojaška uprava v
J Premislil se že pogaja's prevoznimi podjetji, ki ' oskrbe preselitev.
Iz Dekani. — V štev. 282 „Edinosti" z dne 13. oktobra 1906. napada pevsko-bralno društvo „Slovenija" na Sred. Škofijah na grd način Dekančane, ker se niso udeležili veselice gori imenovanega društva. Ker je dotično društvo želelo tudi odgovora — evo ga! — Znano Vam je, kako strašna nesreča se je dogodila pri nas na dan naše veselice. Ni mi možno opisati, kako nas je pretresel ta dogodek! Ker ima dotični pokojnik, ki je končal svoje mlado življenje na tako žalosten način, tukaj svoje sorodnike, spodobilo se je, da žaluje žnjimi vsa naša vas. Radi tega se torej nismo vdeležili Vaše veselice. — Resnici na ljubo pa moram povedati, da se je vdeležilo Vaše veselice več oseb iz Dekani in Vaš dopisnik se je zelo debelo zlagal, ker pravi „obžalovaje moramo konstatirati, da iz Dekani ni bilo nitijedne osebe, z izjemo jednega, ki ni delal časti Dekan-c e m". — Kdo je dotični Dekančan ?! V ! Ven z njegovim imenom, če čutite v sebi le količkaj resnicoljubnosti!!
Gospod dopisnik društva „Slovenije" pravi dalje: „govori se namreč, da so nas neki individuvi v Dekanih hoteli napasti s kamenjem, ko smo se dne 30. septembra vračali z veselice v — Dekanih". To je zopet drzna laž, ki si jo je dopisun najbrže sam izmislil, kajti po odhodu društva „Slovenije" ni bilo žive duše ne na vasi, niti zunaj vasi, ki bi hotela napasti Skofijc.e, ker mladina se je veselo vrtela na plesu, a odrasli smo se zabavali pri čaši vina. — Slednjič pa pravite : „kaj smo mi (Skotijci) zakrivili proti vam (Dekančanoin) ?" — Dragi Škofijci, naši sosedje in narodni bratje, povem Vam, da mi nimamo nič zoper Vas. tudi Vas ne sovražimo, kakor si sami mislite in kakor je omenjal Vaš dopisunček v „Edinosti", ker odkritosrčno Vam izjavljam : mi nimamo povoda, da bi Vas sovražili. Polagam pa Vam na srce: ni lepo, da sramotite po „Edinosti" na tako neosnovan način svoje rodne brate, ki so Vas ob vsaki priliki bratsko sprejemali. V srce si tudi zapišite : s 1 o g a j a č i, nesloga — tlači!
Josip T o š k a n, predsednik posojilnega in konsumnega društva v Dekanih.
Iz Doline nam pišejo: Prošlo nedeljo 21. oktobra bilo je vre»e nad vse pričakovanje ugodno. To in nada, da se res otvori Kneipp-ališče je privabilo k nam precejšnje število gostov. Videli smo celo našincev iz daljne Koroške.
Zal pa, da se kopališče ni odprlo, in to iz enostavnega vzroka, ker višje oblastnije niso Še poslale zaželjenega dovoljenja. Zgradba je popolnoma dovršena. Ie da ni še popolnoma suha. Zeljno pričakujemo dneva, ko bomo mogli odpreti. Čim pride dovoljenje, naznimo to pravočasno v listih.
Na dan slovesnega odpretja se bo vršilo tudi blagoslovljenje zgradbe.
Prošle nedelje smo bili tako rekoč pri zaprtih vratih kopališča, kajti koncertua veselica se je vršila v sprehajališčni dvorani kopališča; drugi prostori pa so bili zaprti in so bih občinstvu v upogled le pred začetkom veselice.
Občinstvu je zgradba ugajala. Marsikedo bi rad poskušal, kako se knajpa, a ni mogel in ni smel.
Pev. društva „Vodnik" iz Doline, „Prešeren" iz Boljunca in rPrimorska" iz Mač-kolj so nas kaj dobro zabavala. Posebno pa moram pohvaliti vrle Borštanske tamburaše, ki so prvikrat nastopili, a so bili že ob prvem nastopu dovolj sigurni.
Kakor sem slišal, je tudi tinancijelni uspeh veselice povoljen za pevsko društvo „Vodnik".
Kličem na skorajšnje svidenje ob otvoritvi kneipovega kopališča !
Nis Vodoran III. Veselica pevskega društva „Slava" pri sv. Mariji Magdaleni spodnji se je vršila minulo nedeljo ob precejšnji udeležbi. „Slava': je pevala kakor zna le ona ter je morala na vseobčo zahtevo dva zbora ponavljati. Igra : „Gluh mora biti" je bila dokaj dobro uprizorjena. Tipi so bili zadeti. Pri tem, ko želimo, da bi se igralci v bodoče malo bolje naučili svojih ulog, pa ne pozabljamo, da se morajo ti naši narodni borilci čez dan in najprvo truditi za svoj življenski obstanek. Po igri je zavrvel ples s svojo privlačno močjo. Med posamičnimi točkami petja in k plesu je igrala domača godba pridno in prav dobro.
Sredi naznanjenega vsporeda nas je presenetil s svojim nastopom mešan zbor pevskega društva „Slovenija" iz Srednje Škotijc. Nastopil je s zborom „Večernica", žel viharno odobravanje ter moral ponatljati. Kdo bi si mislil kaj tacega pred, ko je bila Srednja Škofija celo še pred letom dni v rokah naših sovražnikov ? ! Ali kaj bi bilo še, ko bi prišel pevski zbor iz Spodnje Skoiije V ! „Kolaši" in tedanji tržaški izletniki se pri teh vrsticah gotovo spomnijo svojega lanskega izleta na Miljski hrib (kjer je priredilo „Kolo" veselico) in dalje čez Skotijo... Vedno in vedno prihajamo do zaključka, da ima slovanska pesem — zmagovalno moč! Ob tej priliki opozarjam gospode in gospice, ki le morejo, da se vpišejo v pevska društva ki so res naše narodne trdnjavic«. Tudi stu-riši morajo čutiti v svojih rodoljubnih srcih to dolžnost: če že sami niso členi pevskim društvom, pa naj pošljejo vsaj svojo deco, kadar je sposobna v to. Petje je človeku v zdravje v zabavo in razvedrilo sebi in drugim, domovini pa v močen bran in v pro-bujo „na višje povelje" tlačenega naroda.
Neumljiva pa mi je bila v nedeljo malomarnost naših Tržačanov. Kljub lepemu vi menu, lepi poti oziroma lepemu sprehodu in dobri postrežbi pri Miklavcu, je bila udeležba iz mesta jako slaba : recimo — kakili 15 oseb ! Namesto da bi se res razvedrili na sprehodu in na veselici vrle „Slave"4, kateri bi pripomogli s tem do potrebnega moralnega in materijalnega vspeha. pa po kavarnah in gostilnah igrajo ali pa lovijo — dolg čas. In to je njih zabava... ? !
Po veselici smo šli nekateri „Kolaši" na dom g. V. Kodriča, ki nam je postregel s prav slovansko gostoljubnostjo. V živahnem razgovoru o tem in onem nam je prenaglo potekel čas in gaala nas je domov pozna ur;t. Potoma smo se vstavili še v tamošnjen: „Obrtnijskem društvu", potem pa smo djali krepko pot pod noge...
K i r i l o v.
Aretacija veče družbe ponarejevalcev 20 kronskih bankovcev in razpeče-valcev istih. Teh dni prišla v roke polici.ii veča družba ponarejevalcev 20 kronskih bankovcev, oziroma razpečevalcev istih. Stvari je prišla na sled ljubljanska policija še v petek dne 26. t. m. zvečer.
V petek zvečer je bil v Ljubljani oddan v Cešnovarjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah falzitikat za 20 kron. Ko je policija o tem izvedela, je o tem obvestila razne gostilničarje, kar je imelo vspeb. V soboto sta po Voil-matu popivala dva neznana človeka in povsod plačevala zavžitek s falzifikati. Oddala st.; enega pri gi. Babnikovi v Zalokarjevih ulicah, enega pri g. Topolavcu na sv. .Martinovi cesti, enega v Trčkovi gostilni na sv. Petra ct -sti. enega pa pri gostilničarju g. Ivanu Fle-garju na Zaloški cesti. Gospa Babnikova je poslala ž njim svojo služkinjo nekaj kupit \ filijalko g. Mencingerja v Bohoričevih ulicah z opazko, da se ji dozdeva bankovec, katerega je dobila od nekega gosta, ki je ^e tan . ponarejen.
Tudi g. Mencinger je spoznal bankovec za falzitikat in je nato po vajencu obvestil na Zaloški ccsti službujočega nadstražnika Ivana Ažmana. Ta je šel takoj v Babnikovo gostilno in neznanca prijel in preiskal, pri katerem je našel pa le pristen denar. Mencingerjevega vajenca pa je naprosil, da je šel za že odišlim tujcem (preje sta bila v gostilni namreč dva).
Ažman je nato tujca hotel predstaviti k uradu in ko sta šla po Cegnarjevih ulicah, mu že pove Mencingerjev vajenec, da je oni drugi na Brenčevem dvorišču. Ko prideta mimo in tujec z dvorišča zapazi, da gre njegov tovariš s stražnikom, poskoči kakor zajec in steče z dvorišča naravnost v vrt gosp. dr. Šlajmerja in v tem trenotku steče še ta. Ažman videč, da ne more tega več ujeti, gre naglo za onim, ki pa je s Slajmarjevega vrta že pribežal na Zaloško ccsto in potem krenil proti „Leoniniju", kjer je bil prijet in areto-van.
Ko so ga potem preiskali na stražnici, so dobili pri njen 116 1'alzitikatov po 20 K. Aretovanec pravi, da se piše Anton Maglica, je rojen 1878 v Kolcah, občina Materija pri Volovskem, po poklicu je baje težak in stanuje v Trstu, via Ponzianino štev. 5. Svojega tovariša prvotno ni hotel poznati in je rekel le, da stanuje v Trstu, kupčuje z ogljem, katerega sta tudi sedaj hotela iti kupovat na Dolenjsko. Naposled pa je vendar povedal, da je oni Josip Kosič in da stanuje tudi v Trstu v ulici Fortino št. 3. Policija je takoj spora-
V sredo, dne 31. ostobra 1906
»EDINOST« štev. 300
Stran III
zuumo z orožništvom začela zasledovati še po pobeglem, a ni bilo sreče, da bi ga bili dobili v pest.
O tej stvari je ljubljanska policija obvestila takoj vse pristojne oblasti, a mej temi seveda v prvi vrsti tukajšnjo policijo. Rezultat tega je bil, da je tukajšnja policija tekom rninole nedelje in ponedeljka aretovala 7 oseb, ia sicer: 29-letnega ogljarja Josipa K o s i č a (ki je tisti, ki je bil z Maglico v Ljubljani] doma iz Volovske ; mešetarja A m a-deja Caturano, od nekje iz Italije; 31-1. krošnjarja Salvatorja M o n t u r n o. doma iz Caltanisette na Siciliji; 36-letnega krošnjarja Josipa S u p p i, doma iz Ca-tanzaro v Italiji; 44-letni mešetar Ivan Zotter, doma iz Feldkircliena : 58 letni krčmar Vin-cenc Martuzzi, doma iz Splita, in 28-letni agent Barnaba Donato, doma iz Monopoli v Italiji.
lvosič je bil aretovan v njegovi lastni zalogi oglja v ulici della Pescheria št. 1, ostali pa nekateri na ulici, nekateri pa na dotičnih stanovanjih. Štirje teh gospodov so torej doma iz Italije. Kosič in Cattunaro sta se takoj priznala krivima ter sta tudi povedala, da je družba dobivala ponarejene bankovce — po 10 in 20 kron — iz Verone. Vsi ostali aretovanci so pa tajili in trdili, da niti ne poznajo eden druzega.
Poskušan samomor. Iz Solkana nam pišejo: Včeraj dne 28. t. m. je tu v Solkana skočil v Sočo neki Ernst Kos iz Solkana. Nu, domačinom se je posrečilo, da so povlekli iz vode z drogom, ki ga navadno rabijo na potegovanju drv iz Soče. Ali pri :em so mu prizadejali težko rano na vratu. Možu je okolo 40 let, pa je prišel ob svoje imetje, kar utegne biti vzrokom ne>rečnemu inu njegovemu.
Koledar In vreme. Dane*: Volfang, škof; -rečko ; Stojaava — Jutri : Vsi Svetniki; Ljubomil ; Cirenija. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne 4- 13" Celsius. Vreme včeraj : oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Ruski kružok prireja letos društveni-kom sledeče tečaje : I. za učenje ruskega jezika | visi oddelek I v torkih in petkih od 7. do 8. ure zvečer ; [niži oddelek, za početnike] v ponedeljkih in četrtkih od 7.—8. ure zvečer ; II. za češki jezik v torkih in petkih od 6—7. ure zvečer; III. za hrvatski ali srbski jezik \ ponedeljkih in četrtkih od 6—7. ure zvečer. S poučevanjem se prične v ponedeljek, dne 5.. oziroma v torek, dne 6. novembra t. 1. v lokalu ul. Galatti 12, II., kjer se sprejemajo vsak dan, od 10—11. ure predp., oglasitve onih. ki želijo pristopiti društvu kakor členi, oziroma pohajati navedene učue tečaje, ( leni pravi j plačujejo kakor enkratno pristopnino K 1. in kakor mesečni prispevek K 2.
Odbor.
„Dramatično društvo*4 naznanja, da -50 -edeži in vstopnice za predstavo „Mlinar in njegova hči4* na prodaj v veži „Narodnega doma" vsak dan od 2. - 4. pop. in na
lan predstave od 9.—12. zjutraj in zvečer ji i blagajni.
Slovensko akad. društvo ..Adrija' v
'ragi je na svojem I. rednem občnem zboru Ine 20. vinotoka t. 1. izvolilo sledeči odbor : »relsednik: cand. ing. Pavlin Josip; podpredsednik : cand. iur. Lavrenčič Jjsip: ajiiik : cand. iur. Goljevšček Josip : blagajnik : stud. iur. Orožen Milan; knjižničar : stud. iur. Šemrov Franc ; gospodar: stud. ir. Bninčko Lev; časnikar: stud. iur. Kle-> 'c Josip : namestnik : stud. phil. Napotnik I osi i - ; preglednika : cand. iur. Lipold Franc n cond. iur. Rekar Kmest.
Norvežka trgovinska flota je leta1 1905 štela 1398 parnikov in 5807 jadrenic. UinaPSRO iD gOSpOd. dPUŠtVO
Norveška ima le 2 mil. prebivalstva, toda raz sežno morsko obalo.
Dutovljah
vabi na svoj
Brzojavne vesti.
Italijanski dijaki za italijansko vseučilišče.
DUNAJ 30. Glasom neke korespondence so imeli včeraj italijanski dijaki shod, katerega se je udeležilo tudi več državnih poslancev. Po živahni debati je bila enoglasno vsprejeta resolucija, da se zopet prične agitacijo v prilog italijanskega vseučilišča. Nadalje je shod sklenil odposlati k rektorju vseučilišča deputacijo s prošnjo, da se italijanskim dijakom dovoli pribijati svoje raz-j glase na črni deski, da se jim prepušča vse-j učiliščne prostore za shode in da smejo pri-; lagati italijanske spise brez nemških prevodov.
Iz odseka za volilno reformo.
DUNAJ 30. V poročilu o včerajšnji seji odseka za volilno reformo je popraviti, da ni bil predlog Pergelta glede zagotovitve nemških delegacijskih mandatov vsprejet, marveč z 22 proti 13 glasom odklonjen.
DUNAJ 30. Seja odseka za volilno re-1 formo, ki je bila določena za jutri, se bo vršila v ponedeljek dne 5. novembra t. I. ob 10. uri predpoludne.
I. občni zbor
ki ga priredi
dne II. novembra t. I. ob 4. uri pop.
v prostorih
,,13estavraeije na
pošti*
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Razno.
5.	Volitev novega odbora.
ODBOR.
Rusija.
PETROl^RAD 30. (Petrogr. brz. agent.) Danes je bil priobčen ukaz zaradi verske svobode drugovercev. Ukaz dovoljuje staro-vercem in drugim ločbinam pravoslavne cerkve, da smejo sestavljati cerkvene občine, graditi cerkve in voliti svečenike, v kolikor njihovi nauki ne nasprotujejo kazenskemu zakonu.
PETROGRAD 30. V Schlitsselburškem delavskem mestnem delu je včeraj velik požar vničil štiri hiše. Mestna sodrga je branila gasiti, prerezala je cevi, odnesla lastnino, ki so jo prebivalci znesli na ulico ter je razbila sode neke zaloge piva, nahajajoče se v neki goreči hiši. Na pomoč pozvana stotnija vojakov je bila napadena s kamenjem. Vojaki so ustrelili v zrak, nakar se je sodrga razkropila.
VILNA 30. T minoli noči je zaprla policija 24 oseb. med njimi tudi nekega gimna- j zijca, ker pripadajo revolucijonarni organizaciji.
Pooblaščena tehnična
zeiettainzeijemerska pisarna
v Trstu, na Acquedottu 22, II. nad.
nad restavracijo „Cambrlnus"
sprejema in izvršuje vestno in točno na podlagi mnogoletne izkušnje nje osobja vsa v nje stroko pripadajoča dela.
Št 2515 O. š. sv
Sežana, 29. okt. 1906.
Razpis službe.
Josip Oppenheim
švicarski kronometer in urar
priporoča svojo bogato opremljeno zalogo
pravih švicarskih ur
najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah)
Specijalist v popravljanju prav malih ur za gospe in starih hišnih ur.
ulica della $arriera vecchia 35 (nova palača.
Govori se tudi slovensko.
Trgovina z manufakturnim blagom
ZLossit & Kaucich
Nasledniki Lnlgi Rlcei-ja Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst
Za zimsko letno dobo
vdobi se po najnižjih cenah :
Blago gladko za gospe .... od nvč. 60 napre
„ ribelin „ „ ....„„ 90 „ Fuštanji žametasti novi vzorci . „ „ 20 „ „ s križnim tkanjem n. „ . „ „ 28 „ navadni novi vzorci . . . „ „ 2 O „ „ mešani „ „ . . . „ „ 22 „ VELIKANSKA ZALOGA maj, nogavic, volnenih rut, fianelnih šalov, volnenih in svilenih -prevez. z*ssxxx
Se-
C. kr. Okrajni šolski svet žani razpisuje službo pisarja. Dnina znaša 2 K 40 stot.
Prošnje s prilogami naj se predlože do 15. novembra t. 1. podpisanemu uradu.
C. k. okrajni šolski svet
v SEŽANI
Predsednik : REBEK 1. r.
Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich
Nasledniki Luigi Ricel-ja
Trst - ulica Malcanton št. 10 - Trst
-c-1
Turške	K 160,—
2. DOP	
včeraj	danes
99.S0	99.85
99.85	99.80
116.10	n«;.20
98.70	9d.90
88.5»	88.50
112.30	112 30
94 30	94.25
84.—	84.10
1755 —	1754 —
673 —	671.50
241 05	241.—
117.50	117.50
23.48	2:?.48
19.13	19.12
95.65	9565
11.31	11.31
i
i
t. ?
Razne vesti.
London obsega 118 angležkih štirjaš--kiii milj. Prebivalcev ima en četrt milijona reč kakor Irska in tri milijone več kakor \v-tialija, ki je 25-krat veča kakor Angležka. Hiv bi tvorile zgrajene ena poleg druge ulico od Mansion House do Moskve. Vsak dan se »ozi v Londonu nad 3 milijone oseb. Pismonoše raznesejo na dan 3 in pol mil. pisem in zavojev, prehodijo pa vsak dan daljavo štirikrat večo nego je dolg zemeljski ekvator. V Londonu je 57 gledališč, 4(> specijalitetnih gledališč in	koncertnih in plesnih
dvoran.
Dragoceno sv. pismo. Naj dragocene; a knjiga kralj ive knjižnice v Stokholmu je sv. pismo, ki nima para. Že njega teža in in velikost je nekaj izrednega. Kakor pravijo s o za liste te knjige porabili 160 oslovskih kož. Vsak list je dolg 8** cm. 50 cm pa širok. Plat-lice so iz trdnih, 10 cm debelih desek.
Borzna poročila dne 30. oktobra.	j
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —|
do —.—, London kratek termin K 241.--240.40
Francija K 95.50--95.75, Italija K 95.65— —95.90— I
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.50—117.70, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ecnotna renta K 9S. 15—98.41, ogrska kronska renta K 94.35—94.05, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 670.— — 672.—.
iržavne železnice K 676.--673.— — Lombardi K
18125—183.25 LJojdove akcije K 774 — 780 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—, lo 162.— Brbske —.— do —.— Dunajska borza o:i
Drža.ni dolg v papirju n	n srebru
Avstrijska renta v ziaiu
„	, v kronah V°
Avstr. investicijska renta 3. Ogrsia renta v zlatu 4B„ „ kronah 4S e
q»l O f	T» « /S O
ifccije nacšjocalne bunk«-kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mari 20 irark 20 frankov U K) itU. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 95.70, italijanska renta —.—, Španski esterieur 94.S7, akcije otomanake banke 670 -. Menji ce na London 252 30.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 191.— unificirana turSka renta 93.15 avstrijska zlata renta 98.30, ogrska 4% zlata renta 96 25, LAnderbank 482.—. turSke srečke 152.—, parižka banka 15.47. italijanske meridijonalne akcije 786.— akcije Rio Tinto 18.92. Vzdržana.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg S6.16/l6 srebro 32.'/„. Lombardi 7. Vi, Španska renta 93.% italijanska renta 101.% tržni diskont 57/„, menjice na Dunaju 24.44. Stalna.
Tržna poročila 30. oktobra.
Budimpešta. PSenica za okt. K —.— do K —'—, rž za okt K —.— do — —, oves za okt. od K —.— do —.—, koruza za okt. —.— do —
Plenica: ponudbe in povpraS&vacje skednje, tendenca mirna. Prodaja: 25 000 met. atot., vzdržano, druga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za oktober —.—, za december 36 —, za marec 361/-, za maj 37.—. Mirno. — Kava Rio navadna locu 35—37 navadna reelna £8—40 navadna dobra 41—43
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober 17.60, za november 17.50, za dec. 17.55, za jan. 17.65, za februvar 17.75, za marec 17.90. — Stalno. Vreme: lepo.
Pariz. Rž za tekoči mesec 18.—, za nov: 18.25, za nov.-februvar 18.25, za januvar-april 18.50 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.15, za nov. 23-25, za novemb»r-februvar 23.20, za januvar-april 23 25 (stalno). — Moka za tekoči mesec 34.80 za nov. 30.85, za november-februvar 30.70, za jan.-april 30.40 (trdno). — Repično olje za tekoči mesec 74*;» za nov. 75.--, za november-december 74.'/ft za jan.-april 7(mlačno). — Špirit i* tekoči mesec 41— za nov 41.7„ za januvar-april 42l/», za maj-avgust 43.Vt, (mlačno). — Sladkor aorov 83" uso nov
23.-23*/,, (mirno), bel za tekoči mesec 26.*/»» za
nov 26.—, za ok^-januvar 26. '/«> za januvar-april 27V„ (mlačno), rafiniran 60.-60.50. Vreme: oblačno.
Kdor išče službo ali kakoršno-koli zaposlenje: kdor liče uradnike ali službeno osobje; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor Želi posojila^ vkajižbe itd., prodati ali kupiti premičaine ali sploh rabljene predmete itd. itd. raj se posluži KALIH OGLASOV v „E d i u o s t 1", ki so najceueji, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namena.
- I O 11 O J: O 11 O • t O 11 O I» 011 O 11 011 OlfO I O	------X
99^ Tovarna pohištva
Aleksander £evi jinzi i
ul<>« T«n Siv. 52. n (lastaa MSa). ' '
ZALOGA: ^_
PiAZZn ROSRRIO (šolsko poslopjo). |f
I«
Cons, OO — ni bati nobono ksnkursnos. »r
u
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po [P
posebnih aaiitih. »5»ocwk« C
oomlk krosplaftmo ftm freah« f?
lOllOilOttOtlOHOHOilOllOli OltSI
^BH —— BB
NOVA PRODAJALNA
EDOARDO SCHAMBIK
XXXXXX Borzni trg. štc^. 8 XXXXXX
ZELO BOGATA IZBERA umetnih bronastih predmetov keramike, ki-nežkega srebra, igrač, dragotin, predmetov iz kože, predmetov za potovanje, pahljač itd.
Velika zaloja krasnih nagizflnili predmetov primernili za darove.
Trdne zelo nizke cene.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Melodija
SVOJI K SVOJIM?
Trgovina špecerijskega, kolonijalnega biagra in delikates
FRAN fERTOVEC, Trst
== VIA CA8ERMA št. 14. =====
o >
C/5
Bogato opremljena trgovina kave, riža. sladkorja, napolitauskih in Iliriklh Jes tenin ter vsakovrstnih salamov, praške šnnk<>, pristnih kranjskih klobas, najfln. siežeira masla.
Najfinejša čokolada iz prvih tvornic : Kakao, holandski BensdofF in Van Houten Ruski čaj prvo vrste itd. itd. — VELIKA IZBERA: prve vrste likerjev. Maršale, Malage, Madeira, Chery, Asti spumante, fini stari Refošk, Rum itd. itd. -- Fino jedilno ln namizno olje ; pristni vinski ki*.
Razpošiljam tudi na deželo v 5 kilo paketih, kakor tudi po železnici po najnižji ceni in se priporočam precastiti duhovščini, gospodom ućite'jem, gostilničarjem itd itd.
Pošiljatve izvršujem točno in natančno le proti poštnemu povzetju.
SVOJI K SVOJIM!
cn <
o
cn <
O
V prodajalnici
Struchel * Jeritsch
TRST — ulioa Nnova (ogel S. Katarine.) SE DOBE V VEUIKI IZBERI fištaiji, flanele, volnena in svilena roba, nogorice, nuje, rokovice, kožuhovina, pregrinjala, spodnja ženska krila, drobni predmeti in razni najmoderoeji lispi.
Siraii IV.
>EDINOST« štev. 300
V sredo, dne 31. oktobra 19(H;
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava Cene zmerne
r
MALI OGLASI.
U
Mali oglasi računajo se po 3 sto t. besedo; mastnotiskane besede se računajo 'enkrat ▼eč. Najmanjša pristojbina 40 stetink. . - Plača se takoj. .
Mor Izven Tr«ta pismen« naroči kak „BALI OGLAS", naj pai'Je ifenar v naprej, ker irugače ne bo njeijov ogla* objavljen če nI oseba poznana Upravi lista.
Tarifa Je natisnjena na čete „BALIH OGLASOV" In vsakdo afcka preračuni, koliko mu Je plačati s tem, tla prostele besede Oglase treba nasloviti na „■■SERATMI ODDELEK" „Edinosti". Ha vpraiar.Ja potom pisem bo dajal „l«SERAT«l ODDELEK' j Informacije edino le, č« bo pismu priložena znamk« za odgovor '
Živtc i dr.i
za polje in vinograde.
Trst, Trgovinska priporoča svoj novi
ulica *tev. 2, plug 1242
Ua£r> !#■•* 1300 Ozpkčati sam0 300> MIOU, Vil »li tudi celo POSESTVO na rujan-
skom hribu Kopru.
prodaja Josip Ahtik v
posojilnici v 1243
Lepo kranjsko zeije
vagonov po 3 gld. 50 uvč. kvintal — Ljubljana, Poljanska cesta GG.
„glave", ima za prodati okolo 10 — Jožef Potoka r 1244
Ugodna prilika. niča jestvin. dobro vpe-
ljana, v središču mesta, delek Edinosti11.
jestvin.
Naslov daje nIuseratni od-1245
VQI/fjH "li r'aJe 8e v naiem 9 novembrom OI\CU '|U hi^a (5tev. 101) sestoječa \z 3 sob, šupe. kuhinje in vrta. Hiša leži na glavni cesti pod cerkvijo. Pojasnila daje A. I> e j a k — ulica degli Artisti «	11*2
Restavracija Stol ta nasproti pošte toči sladki prosekar I. vrste, berza-min, kraški teran in rizling.	1107
Sv. Križ
Radi odpoto«anja
se takoj liphon'
proda ^Pope jalnom a
nov z 30 kovinskimi ploščami; izbrani, večinoma ru-^ki komadi. Igra mehko in harmonično, primeren za društvo in rodbino. — Cena 35 gld t vreden 00 gld, Naslov pove „Icser. oddel. „Edinosti".	1353
Dva družini
(skupno 8 oseb) iščejo za fe-bravar ali avgust) dve stanovanji (5—7 sob, dve kuhinji), vodo, ako možno plin in to v kakem dvorcu (villa) r.e preveč oddaljeno od glavne pošte. Ponudbe pod rD. D. 8U na ,.Inseratni oddelek Edinosti-.	17(J0
MnHktinm Pr'dna ee priporoča. Prenareja "»U UIO lilij d, tudi na novo klobuke vsake vrste po jako nizki ceni. Ulica Farneto 60, III. n. 1253
|opp cp dober čevljarski pomočnik. Plača se IOUC oC p0 dovršenem delu. Naslov „Servola št. 3S7"1.	124S
Poštena oseba
_Foscolou na .,Inseratoi odd. Edinosti".
išče službe kakor sobarica. Pisati je pod naslov
1,51
Krčma „Al Trifoglio"
strskr, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teri.n. IzvrBtna kuhinja, Piiporcča se si. občiustvu Katarina Vatovec.
'ssssss/ssssssssss*
Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice
Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj Pula (Dunaj)
5 30 0 Ilerpelje—Rovinj—Pula. 7*ro 0 Ilerpelje - Divača—Dunaj. «•50 0 Ilerpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7-40 g Herpelje—Divača—Dunaj. _(Kanfanar—Rovinj: 6-50, 9-20, 3, 8" 15)
Ob nedeljah in praznikih : 2 26 Boršt—Draga— 1 lerpelje—Divača.
Trst—Buje—Poreč.
6-10	0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3-10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 6*^ 0 Koper in medpostaje de do Buj)
Trst—Gorica— Jesenice— Celovec— Beljak— Monakovo.
6*— 0 do Gorice in medpostaje {Prvačina—Ajdovščina : 9 57)
7-25	B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9-57) Jesenicc—
Beljak—Celovec—Praga. 9"— 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo. 0 Opčine--Gorica <in medpostajej (Prvačina—
Ajdovščina : 3-^J Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 4*^ 0 do Gorice in medpostaje.
0 Opčine-Gorica (Pivačina—Ajdovščina : Jesenice—Beljak—Monakovo.	""
Ob nedeljah in praznikih : 0 do Gorice (Prvačina—Ajdovščina : 4'j-O) ~ _
ODHOD iz Gorice v Ajdovščino : 9-15, 9'08.
Prihod v Trst. Pula -Rovinj - (Danaj)
7'45 0 2 Dunaja--Divače—Herpelj in medpostaj. 9-46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 11*05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 6*3® 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj.
10"*^ B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj.
Ob nedeljah in praznikih : 9*£8 iz Herpelj in Divače.
Parač—Baje—Trat.
9*20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12*££ 0 iz Poreča, Boj, Kopra in medpostaj. 0 iz Poreča, Boj, Kopra in medpostaj.
■oaakevo—Praga—Calovec—Jeeeeice—Gcrica—Trat
5"— 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7-15 0 iz Gorice in medpostaj, 12'— B iz Prage, Dunaja, Celovca. Gorice. 2-2Ž 0 iz Celovca, Trbiia (Ajdovščine) Gorice, Opčin. fr«i 0 iz Monakova. Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8« B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin._
Ob nedeljah in praznikih : 9*^2 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami.
1 Šivalne stroje a
(tovarne S!NGER)
na male mesečne obroke
ter
moško in žensko perilo
prodaja po najnižji ceni
Avgust Jamšek
Trst, ulica Commerciale 15, II. n.
?KWyi HOTELBALKM
Pridite vsi!
Absolvent
trgovskega kursa
z več mesečno prakso želi dobiti službo konto r i s t a ; sprejme pa tudi mesto pisarja pri kakem advokatu ali notarju. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na „A. B.a, poste restante, Selca nad škofijo — Loko. Kranjsko.
GLAS.
V bogate} zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej (l«9f
__j Biica Snova 24 (pritiičje)
daj a novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. ~
V gostilni ulica Belvedere štev. IT ima lastnik orkestron »JUNO«. kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah HENRIK KOSIČ, lastnik.
Alojzij gregorič
Hočete se prepričati?
obiščite velika skladišča
Tovarna za krtače in čopiče PariJ® VdOVC SalftriSI
z zalogo
gaginega perja, iztepačev.
Cene zmerne. TRST — ulica Stadion 3
ut. Poete Nuovo 5 ..Alla Citta di Lor.

; Ponte della Fabra 2
i (vogal Torrente).
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, d ■ ' :.( kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi ir, i raznih psletotov. Obleke za dom in delo. Delavec« T11ST obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi pia<či (postni
____■ angleški). Specijaliteta: blago tu- in iuozen.kii.
i tovp.rn. Izgotovljnjo ee obleke po meri po najm:vo> modi, točno, solidno in elegantno po nizkih c.- .:»n
Cta I
ulica Tivarnella štev
3.
xxxxxxxxxxxxxxxx Prva cLvtorizovana agencija
za posredovanje „Gambri-
„lic£i (Prima aulorizzatta agsnzia di me-SiUb diaziane ,.GAM3RiNUS') v ulici Farneto št. 10, II. nadstr., se priporoča gospodom	gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti ali prodati gostilno, krčme in pi varne v mestu ali okolici, ki iščejo najem nike ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na omenjeno agencijo
MARIO JEBVRVM.
Velika zaloga istrijanskega iu dalmatinskega vina. belega in črnega iz najboljih kleti. maršala I. vrate na debelo in drobno Pošilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. Ul. Giov. Boccacoto U
FRATELLI de 6IOIA, Trat
Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in j drobno. p|T Pošiljanje na dom.
Telefon štev. 1664.
9 8388S-M-
Ces. kralj. priv.
(Assicurazioni generali) v TRSTU
(Društvo ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnilo svoje delovanje na vse ve ie zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega biaga in zavarovanje na življenje.
Stanje društva dne 31. dec. igos :
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1*J05. . .	K 270,052.078.64 Glavnica za zavarovanje življenja
do 31. decembra 1905. . .	, 771)S79.007.a4 Plačana povračila:
a)	v letu 1905....... 30,285.711.02
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1905.....„ 827,976.227.40
iti izdelovalec pohištva
J iBilca Ireneo delia crcce 4, in ulica Scossa c
[ilma vedno v zalogi zakonske in obedevalae -- nsijfiuejSo in tdno delane v lmtnl delal u ;. Posebna i z bera kuhinjske op m rv.
Specijaliteta:	OMARE-LEDE>!Cl
tfprejemlje kakoršno-koli naročilo za tu in m zunaj, kakor tudi poprave
FRANCESCO S. DONAT!
elektrotehnik TKST, ulica deli' Ac<juedotto st. 2o
Autorizovana EleitrotetmifiDa delalnlca s mfcii mehanično deialnico
' ^^ni računi, izi:az dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via delta Stazione štev. 88S1 (v lastnej hiši).
m
o*)
havadne znane fave
_J jjgg z najflnejimi fondants
---kilogram po 2 kroni 60 atot. —--
FURLANSKO VINO NOVO po 68 stot. liter
G-IOVJkNNI SPA1GHE1G
TEST
zapriseženi cenilec ulica Carlo Ghega štev. 3
TRST
ulica XI col o Maccliiavelli
Št.	Telefon 1729
DOMENICO RAVALICO_
XOV A ZALOGA VIKA
Ustrska vina, furlansko belo in crno vino, dpolo in kraški Uran.
Vino v steklenicah od enega litra 72 «tot., v steklenicah od pol litra 36 «tot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K 104, od pol litra 52 stot. skupno z steklenico. HF Fina vina. v buteljkah različnih vrat. ————— Za krčmarje in gostilničarje posebne cene.
Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, /v. m telefonov, strelovodov, kakor tudi mehanična dela. i so v zvezi t. elektrotehniko, kuk«>r popravo dinai;:. -nil) motorjev iu preosuove avetiljk kakorloogasi bod. sistema.
Cene jaka zmerne in izvršitev popoina.
h
Fran Koclančič, Trst
Via Campanile št. 11 (P. Ponteros-o
Naznanjam vsem slovenskim družinam in r. ricam, da sem prevzel
Veliko trgovino jest^ni*
z mešanim blagom
blago prve vrste po jako nizki ccni. PoSiljam blago tudi od 5 kg naprej na deželo p povzetju ter se priporočam za mnogobrojn. obi?k.

I'odpisani sem v ulloi Lazzarotto vecohio štćv 1& (na voglu ulice dan Ciorgio) otvorit
W ZALOGO VINA "M
za domačo rabo, pridelek iz mojib vinogradov v Bolu ■ ot ■ Pr i' iu ga prodajam v sodčekih in »teklenlcah. Ze sam l.r- Vat. zagotovlja, da je kakovost najbolja. I»a /amoreni « i.ii o«ijemale m jamčiti za pristno vino, fem »kleiil. da	i. >:■■■
v originalnih sodčekih naravnost iz mojih kloti v Bolr in <la ga tako razpošiljam tudi na btanovanja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne ce e.
V nadi, da me počastite z Va$o naroibo )>eležjiu mi udanej e
IVAN CVITANIC.

Trat — Anatro - Američana — New-York
- Anonimno parobrodno društvo.	=
Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med
■ 1
z najmodernejimi parniki, ki so večini delom zgradjeni navlašč
IT za prevažanje izseljencev. "VI
V Trstu dobivajo potniki pred odhodom parnikov hrano in stanovanje v novozgrajenem hotelu: „PENSION-AUSTRO-AMERIČANA*. Is TISTA odhajajo parniki vsakih 8 Osi. — Brsl in alagantni sovi parnih
Sofia Hohenberg
odpotuje v NEW-YORK dne 31. oktobra t. I. ■	Cene Jako nizke. =====
Za utaačacja uvodila Ma se jc riniti sa opravo drvitva: Trst, vi. Jffolin piccolo 2
Ermano Cattelam
Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst Inštalacija za vodo in plin.
Velika zaloga držal za svetiljke, tulipanov, apnrato. in vseh drugih predmetov za žarno In . Zaloga mrežic prve kakovoatl. Izvršuje povodom piemeščenj stanovanja ali trgovine
prenos svetiljk. Izposojuje svetiljke po tovarniški ceni. Naročbe se izvršujejo točno.
Prva in ediua
pisarna v vojaški stvari
koncesijonirana od vis. c. k. namestniatva
ulica Bachi št. 12, II. nadst.
(uhod pod prehodiščem.)
Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe.
Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno do-brovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole itd. itd.
Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami.
Posreduje v najtežavnejih slučajih.
L Reševanje hitro in točno.
UliSIZUBE
Ob d«l Ob ne-
Ob delavnikih od 9.—12. predp. in 4.-7. popol. Ob nedeljah 1& prainikib od 10.—12. opoludne.
I
\ >
» >