198
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski,
3. seja 19. dne junija.
Gospod c. kr. deželni predsednik objavlja, daje presvitli cesar iz svoje zasobne blagajnice po toči poškodovanim Dolenjcem krškega in novomeškega okraja daroval  4000 gold,   podpore.    V  zahvalo  vsa  zbornica
199
Njeg. Veličanstvu navdušeno izklikne trikrat „Slava" in „Hoch"! —
Razne peticije izroče se dotičnim odsekom. Poslanec Lukmann poroča v imenu finančnega odseka glede dnevščin deželnih poslancev in zbor sprejme sledeče nasvete: 1) Dnevščine se pričnć s tistim dnevom, ko je poslanec prihod vpisal v imenik, kateri se koj od začetka deželnega zbora razpoloži. 2) Dnevščine se ustavijo vsakemu poslancu, ki odpust zadobi, ali če brez odpusta iz deželnega zbora izostane, in sicer se mu ustavijo dnevščine za čas odpusta ali njegove nenavzočnosti, ako nenavzočnost ni po bolezni utemeljena. 3) Ako se seje deželnega zbora za 8 ali več dni pretrgajo, se ustavijo dnevščine vsem poslancem , razen tistim, kateri pri delajočih odsekih neprestano sodelujejo; zvunaj Ljubljane stalno bivajoČim poslancem pa, ki se v takem prestanku zbora na svoj dom vrnejo, se potni stroški, kakor v začetku in koncu sesije povrnejo, a le takrat, če na dotične dni spadajo-čih dnevščin ne presežejo. — Po predlogu dr. Poklu-karja stopijo ti sklepi takoj v veljavo.
Potrdita se proračuna zaklada učiteljskih pokojnin za leto 1880. (potrebščine 15303 gold., zaklada 6708 gold., primanjljeja 8595 gid.) in za 1. 1881. (potrebščine 16.393 gold., zaklada 7048 gold., primanj-kljeja 9345 gold.); primankleja pa se imata pokriti iz deželnega zaklada. Pri tej priliki se dovoli učiteljski siroti Vilhelmini Tribučevi miloščina s 50 gold, na leto, učitelju Gregorju Palčiču pokojnina s 180 gold, na leto, in učiteljski vdovi Jožefi Jeromovi z otrokoma po  190 gld. na leto.
Nekatere deželno-odborne predloge   se izroče dotičnim odsekom.
Dr. Vošnjak predlaga v imenu finančnega odseka, naj deželni zbor dovoli Pavlu Skaletu, živino-zdravniškemu učencu 100 gold, podpore za 1. 1880, podpornemu društvu slovanskih vseučiliščnikov v Gradci 100 gold, podpore za leto 1880. ter v podporo učencev na podkovijski in živinozdrav-niški šoli v Ljubljani 180 gold, podpore za leto 1880. in 180 gold, za leto 1881., deželni odbor pa se pooblasti, te podpore privoliti 3 kranjskim učencem navedenega zavoda po 60 gold. — Uradniški vdovi Uršuli Zanoškarci se miloščina po 120 gold, na leto podaljša za 3 leta pričenši od 1. aprila leta 1881., — Francu Bajcu, pazniku prisilne delalnice, se mesečna miloščina po 5 gold, podaljša na 3 leta, pričenši od 1. aprila 1. 1881., Francu Zajcu, pazniku prisilne delalnice, ki stopi iz službe, se dovoli 388 gold, odpravnine. — Sledečim slikarjem se dovolijo podpore, in sicer Ljudevitu Grilcu 100 gold, za leto 1881., Avgustu Šle-gelju 50 gold, za leto 1880. in Ferdinandu Veselu ŠO gold, za leto 1880. — Prošnja ljubljanskih gonjačev Jožefa Altmana, Janeza Sifrerja, Karola pl. Novaka, Matija Epiha in Petra Mileka za stalno na-meščenje se ni vslišala, a pooblastuje se deželni odbor po predlogu poslanca Laschana, da prošnje dosluže-nih onemoglih gonjačev za miloščine priporočati sme deželnemu zboru, do tje pa dovoljevati podpore.
Poslanec Potočnik je v imenu gospodarskega odseka poročal o prošnji občine S mer je zastran podpore za stavbo nekega mostu. Prošnja se je izročila deželnemu odboru, da to reč bolj natanko pregleda in potem primerno podporo d& iz deželnega zaklada. Dalje nasvetuje: 1) naj se občini Osjlniški v okraji kočevskem za zidanje mostu čez Cubranko pri Papeži 500 gold, podpore dovoli iz deželnega zaklada s tem pogojem, da občina sama poplača mojsterska dela in potrebni materijal ter tudi skrbi za daljno dajatev v blagu; potem 2) naj se podobčini Vrbovo v okraji bistriškem
za dodelani most čez hudournik Spodsirmo dovoli 75 gold, podpore iz deželnega zaklada pod enakimi pogoji, kakor občini Osivniški; — oba ta predloga bila sta sprejeta. — Cestnemu odboru idrijskemu se je dovolilo 25%} radeškemu 19% > velikolaškemu 15% in krškemu 15% cestne priklade za 1. 1880.
Poslanec Detelja v imenu gospodarskega odseka nasvetuje, naj se ubogi občini Suhor za konjaške stroške vsled goveje kuge dovoli 60 gold, izvanredne podpore. Poslanec K lun predlaga, naj se jej povrnejo vsi dotični konjaški stroški v znesku 99 gold. 95 kr.; poslanec dr. Bleiweis živo priporoča Klunov predlog, kazaje, da je zelo revna ta občina in kako hudo je bila zadeta po živinski kugi; poslanec Deschmann temu nasprotuje, češ, da bi bili občani lahko sami zagrebii mrhovino in si tako prihranili konjaške stroške; dr. Bleiweis zavrača očitanje Deschmannovo sklicaje se na svoje lastne večletne skušnje o kugi, pred katero vsak občan beži, da ne bi te pošasti zanesel med svojo živino. Zraven Deschmanna še vitez Vesteneck spodbija Klunov predlog, ki potem tudi ne obvelja, temveč se sprejme odsekov nasvet. — Baron Taufferer v imenu gospodarskega odseka poroča o prošnji cestnih odborov Ribnica, Kočevje Logatec in Lož za dovolitev Štirih mitnic ali pa, naj se najbolj rabljene ceste izroče v deželno oskrbovanje, ter zato nasvetuje, naj se prošnja izroči deželnemu odboru v preiskavo. Poslanec Luk-mann nasprotno predlaga, naj se prošnja takoj odbije. Poslanec Pa ki ž v daljšem govoru razlaga, da to, kar odsek danes nasvetuje, nasvetoval je uže zdavnej, a ostalo je pri starem; ceste so tako silno povožene, da so ljudje prisiljeni, jih vedno posipati; poleg tega so ti kraji ubožni in prebivalci morajo tlako delati za voznike. Lahko je pri zeleni mizi postave delati in ukazovati, ali v praktičnem življenji se stvar pokaže drugače. Končeno govornik nasvetuje, naj se navedenim cestnim odborom za vzdrževanje cest dovoli po 1000 gold, podpore. Baron Taufferer spodbija Pakižev nasvet, ki se pri glasovanji tudi ne sprejme, ampak obvelja odsekov predlog. — Vitez Gariboldi nasvetuje v imenu gospodarskega odseka, naj soseski Jakovice dovoli, da neko vojaško odškodnino s 127 gld. 98 kr. porabiti sme za plačilo zaostalega davka, in soseski Bogu, da vojno odškodnino v znesku 121 gld. 89 kr. porabi za preložitev občinske ceste; oba nasveta obveljata. — Konečno poročevalec Deschmann v imenu gospodarskega odseka predlaga, naj se prošnja učitelja Matija Ranta na Premu izroči deželnemu šolskemu svetu s priporočilom, naj upljiva na napravo in vzdrževanje šolskih vrtov, če treba morda z državno pomočjo. Nasvet ta, toplo priporočan po poslancu Robiču, se je sprejel.
Deželni zbor goriški.
V  3. seji (11. junija) so bile razpravljene — razen v zadnjem listu „Novic" omenjenega šolskega predloga — še te-le reči. ,,Slogina" peticija zadevajoča prena-redbo župan i j slovenskih je izročena deželnemu odboru, da do prihodnje sesije to stvar prevdari in dotični načrt postave napravi. — „Slogina" peticija zastran prenaredbe sedanjih dež. cestnih postav je tudi deželnemu odboru izročena, da si bode prizadeval doseči, da prevzame nekatere skladavne ceste država, pa da v prihodnji sesiji svoje nasvete poda. Druge točke dnevnega reda obsega zgolj lokalne reči.
V  4. seji 15. junija je vladni komisar gosp. baron Rechbach predstavil novega namestnika deželnega glavarja dr. J. Tonkli-a (imenov. z najvišim skle-
200
pom od 12. t. m.). Tisti dan v Cervinjanu izvoljeni*) poslanec c. k. baron De Pretiš — že od začetka seje v zbornici pričujoč — je opravil obljubo. — Na dnevnem redu so proračuni raznih zalogov za leti 1880. in 1881. Potrdili so se računski sklepi za pretekli 2 leti. Kar se tiče Werdenbergovega zaloga (to je, tistega, iz katerega dobivajo gimnazijski učenci v nad-škofovem mladenškem semenišči svoje stipendije), odbijalo se je dosihmal po 5°/0 za oskrbovanje tega zaloga. Te stroške je prevzel zdaj deželni zalog in je s tem Werdenbergovemu prihranjenih 181 gold. (Poročal je o tem dr. M auro vi Č.) [NB. Kogar mika naš deželni zbor, naj bere v zadnji „Soči* (od 18. jun. št. 25) dopis ,,iz Gorice". Dovtipa se mu ne manjka.] — Prihodnja seja bo 23. junija t. 1.
Deželni zbor Tržaški.
V seji 14. dne t. m. je zbor sprejel resolucijo, naj se prošnja do vlade za ustanovitev pravne akademije z laškim učnim jezikom ponovi.
Deželni zbor stajarski.
Liberalna nemčurska večina je izrekla, da deželni zbor ni kompetenten, obravnavati predlog poslanca Karlo na o premembi postave za ljudsko šole! — To je pač najbolj priložna pot, odstraniti predlog, katerega temeljito izpodbijati si sami liberalci ne upajo.
Deželni zbor salcburski.
Liberalna manjšina se ne kuja več in je zopet prišla v zbor. Za deželnega glavarja na novo imenovani deželni glavar grof Chorinskyje v govoru svojem po-vdarjal, da stoji v vrsti konservativne stranke in da tej stranki zvest ostane tudi vprihodnje. Za deželnega glavarja namestnika je imenovan kanonik Lienbacher.
*) Izvoljen enoglasno z 67 glasovi.