Razne politione v^sti, Na Dunaju je iraelo dne 7. marca predsodstvo Hrvatsko-slovenskega kluba s^kupno sejo s Ceško zvezo, v kateri so združeni vsi Celii. Dognalo se je, da vlada v vseh sedaj perečih političnih vprašaniih med Cehi, Hrvati in Slovenci popolrio sporazumljenje. Hrvatsko-slovenski klub je nato objavil to-le izjavo: Predsedstvo kluba je prepričano, da bi rešifev notranje-političnih vprašanj brez sodelovanja narodov, kojih življenjski interesi zahtevajo močno stališče monarhije med državami srednje Evrope in no^ tranjo ojačenje celokupne monarhije, na obe strani imela kot nasledek naravnost nasprotni učinek. Zaradi tega je nujno potrebno, da se s k 1 i 6 e d r ž av n i z b o r ter da se vspešno rešijo narodnopoliti6na, kakor tudi vprašanja, ki omogofiujejo vstrajanje narodov, n. pr. prehranjevalno vprašanje in skrbstvena vprašanja, ki jih razmotriva vlada, ob enem z vprašaniem o povračilu za vojne poškodbe in oskrbi za begunce. Tudi glede na priprave prehoda v mirovno gospodarstvo je neobhodno potrebno. sklicanje državnega zbora. Dne 9. t. m. je bilo klubovo predsedstvo sprejeto od ministrskega predsednika grofa Klam-Martinica, kateremu je raztolmačilo žel> Hrvatov in Slovencev, Mi si ne ^elimo sedaj, kakor nernške stranke, novih narodnopolitičnih bojev, ampak da pošteno preživimo svoje vojaštvo in sebe in da po zmagonosni vojski pridemo kraalu do rednih mirnih razmer. Znano je, da P o 1 j a k i v srcu nočejo ločitve Galicije od osiale Avstrije, posebno sedaj ne, lco. bo treba celo Galicijo vsled vojnih poškodb nanovo popraviti in zgraditi. Sedaj so izdelali in objavili načrt za ločitev Galicije od ostale Avstrije, kakor si jo oni mislijo. Vse hočejo imeti samostojno: šols^vo, sodstvo, politično upravo, le 'iinance še ho&ejo imeti z nami skupno, NemSke stranke, ki vedno govorijo Poliakom zaradi ločitve na srce, so osupnile, ko so videle ta program. Nemški krščanski socialci so odpovedali pokorščino nacionalverbandu, s katerim so dosedaj skupno zalitevali, da se sme državni zbor sklicati le, 6e se prej zakonito dolofti nadvlada Nemcev v Avstriji nad drugimi narodi. Dne 7. t. m. je imel krščansko-socialni klub sejo na Dunaju, v kateri niso bili samo gospodje navzofci, ampak tudi kmetje, ki so povedali, da imajo nemški kmetje zdaj vse druge skrbi. no>.m il ifiit! druge narode ob steno. — Khib se je izrokcl brez iogojno za sklicanje parla* menta. Bivši dovolii trlavar kranjski Oton pl. D e t e1 a je dne 13. marca na svojem gradu pri Skofjlloki nmrl. Pripad:1! :o !: st. ri Šlovenski Ljudski Stranki, kateri jo r-*li ft^-s pvojega političnega delovanja zvesto in nnso^iftrn sbrv' 1. V Zagrolm ,jo dr,e 10. marca umrl predsednlK stnrčeviftanske f-trp'ike pr.nvr. dr. Mile Starftev i S, odvetnik in nTirodu znstapnik v hrvatskem sa- bpru. Star je bil komaj 55 let. Dr. Mile Starfievič je bil rojen v Liki in je izhajal iz znane narodno odlične rodbine Starčevičev. Njegov stric cir. Anto Star-čevift je bil ustanovitelj radikalne hrvutske strankeprava, Ko je stric umrl, je provzel uečak dr. Mile vodstvo pravaške strauko. Polagoma so nastale različne struje v stranki in sicer milinovci (zvesti pristaši dr. Mile Starčeviča), Irankovci (pristaSi dr. Franka, sedaj dr. Horvata) in kršfianski. socialci (pod vodstvom di\ Pazmana). Leta 1912 feo se na zborovanju v Ljubljani vse struje med seboj združile in obenem z našo Vseslovensko Ljudsko Stranko. Dr. Mile Starčevič je bil izvoljen za predsednika osrednjega odbora te velike hrvatsko-slovenske pravaške stranke. Stal je neomaieno na stališču,- da se morajo Hrvati in Slovenci v okviru liafasburške raonarhije združiti, ker le tako združen katoliški narod je mofien dovolj, ustavljati se In zmagovito nastopati proti pravoslavnemu srbstvu na Balkanu. Z dr. Mile Starčevičera smo torej tudi Slovenei izgubili ne lo svojega prijatelja, ampak tudi svojega politi6ncg:i voditelja. Zadnja leta je dr. Mile vedno bolehal in ni mogel veft javno nastopati. Umrl je ubog, ker je bil kot politik nesebiCen in je delal le za svoj ljubljeni hrvatsko-slovenski narod. V Ljubljani so si ustanovili nekateri upravni svetniki Ilirske banke Zadružjio c e n t