Posamezna številka 10 vinarjev
Šlev. 47.
Leio XLI1I.
s Velja po pošti: s Za oelo leto napre] . , K 26-— za en meseo „ . . „ 2-20 la Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za eelo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi preteman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: s
za celo leto........ 7'—
za Nemčito oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Iuserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
ParoCna oznanila, zahvale, osmrtnice \\L
enostolpna petitvrsta po 2} vin.
====== Poslano:----
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzerašl nedeljo in praznlko, oh 5. ur: pop.
Redna letna priloga Vozni rea.
£3" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teloloua štev. 74. =
Upravništvo jo v Kopitarjevi nllol št. G. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-lioro. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Min leče.
Prva kranjska deželna elektrarna v obratu.
Prva naša deželna elektrarna na Završnici jc pričela svoj obrat.
Ko smo započeli obsežno akcijo za preskrbo kranjske dežele z električnim tokom, se pač nihče ni nadejal, da bomo otvorili prvo deželno napravo v takih razmerah. Naše delo je bilo zamišljeno kot delo miru dobrodelnega gospodarskega napredka. In vendar sc to delo miru ni moglo mirno izvršiti, ampak je bilo v boju od prvega počet-ka in se je izvršilo v sredi krvave vojske. Ravno to, da se je morala ta naprava boriti s tolikimi težkočami, katere jc vse zmagovito prestala, dokazuje notranjo moč ideje, ki jo jc rodila.
Bilo jc zares nujno potrebno, da je kranjska dežela vzela na svojem ozemlju v roke električno akcijo, ta najnovejši faktor sedanjega gospodarskega življenja. Na celem svetu je električna moč poslala gibajoča sila gospodarskega življenja in jc segla v najširše ljudske sloje. Sosedne države so jo znale že pred desetletji upreči v voz svojega napredka z največjim uspehom. Tudi v noši državi si je elektrika priborila od leta do leta važnejše mesto v gospodarskem razvoju. Ako ne bi bili mi započeli te akcije, bi bila kranjska dežela daleč zaostala za drugimi deželami, v katerih se ta razvoj z velikimi sredstvi od dne do dne bolj pospešuje. Na Štajerskem se grade velikanske naprave, ki bodo tvorile podlago za mogočen nadaljnji razvoj. Cela Primorska bo v kratkem saturirana z električnim tokom od akcijske družbe, ki si je znala ustvariti monopol v deželi. Ali smo mogli pustiti, da bi edina Kranjska, ki ima vsaj toliko pogojev za gospodarski razvoj kakor vsaka druga dežela, ostala v ozadju in nudila žalosten pogled nazadnjaštva v dobi vseobčega napredka?
Po treznem preudarku jo kranjski deželni zastop započel svojo akcijo, katere prva etapa je sedaj dovršena na Gorenjskem. Svoj načrt smo zasnovali na najširši znanstveni podlagi, izvršitev smo pa započeli v malem obsegu, primerno svojim finančnim silam. Iz malega raste veliko. Trdno nado imamo, da bo uspeh te prve naprave raz-gnal vse dvome, razpršil vsako nezaupanje in bodril k nadaljevanju zapo-četega dela, dokler ne bo po možnosti zadoščeno potrebam cele dežele.
Zanimivo zgodovino ima za seboj
delo deželnega zastopa. Danes ni primeren čas, da bi prihajal z rekrimi-nacijami. Velevažno delo zasluži, da se njegova zgodba natančno popiše. Ta zgodba bo interesanten kulturnozgodovinski dokument, ki bo pokazal naše politične, gospodarske in upravne razmere v jako poučni luči. Tedaj se bo marsikaj pojasnilo, s kakšnimi težavami se ima boriti, kdor hoče nesebično z javnimi sredstvi ustvariti kaj koristnega za javni blagor, pokazalo se Iio pa tudi, cla ni nobena težava prevelika, da je ne bi premagal, kdor pošteno in vztrajno zasleduje visoke smotre v korist svojega ljudstva.
Turbine se vrte, stroji delujejo in luč sc je zasvetila.
Zdravi razum jc tudi v ljudstvu premagal moč zlobe in nevednosti. Velika masa je bila po deželni akciji postavljena pred nekaj čisto neznanega in nepričakovanega. Ni se čuditi, cla jo bil marsikdo nezaupen, ker ni imel še nobene izkušnje in ni poznal soliclnosti naših načrtov, v katerih seveda nismo mogli pred izvršitvijo dela pred celini svetom razgrniti. Sedaj bo prišla jasnost. Vsak bo lahko videl na lastne oči, kaj se jc naredilo, in bo mctgel sklepati na nadaljevanje započetega dela. Ze sedaj jc marsikateri nasprotnik deželne naprave postal njen prijatelj in odjemalec. Kar je zdravega in dobrega, zmaguje samo od sebe. Naprava je v tehničnem oziru tako vzorna, da — dasi še davno ni dovršena v vseh svojih možnostih — že sedaj uživa priznanje poklicanih strokovnjakov. Podrobnosti bodo razvidne, ko izide knjiga z natančnim popisom tehničnih del.
Pa tudi gospodarski uspeh je že zagotovljen. Dasi stopamo v obrat v najneugodnejšem času, ki si ga jc mogoče misliti, se oglaša že toliko odjemalcev, cla gledamo popolnoma mirno v bodočnost. Nastala vojska nam je delo pač zakasnila za več mesecev, a ustaviti ga ni mogla. Ustaviti ga niso mogle niti angleške bojne ladje, ki so zasegle naš baker na morju, niti priro-dno sile, s katerimi so se borili naši tehniki, niti papirnate težkoče, ki so nam jih delali ljudje neblagc volje.
To je bilo.
Prišel bo mir, prišel bo nov čas razvoja, prišla bo, kakor upamo, boljša doba, v kateri bodo deželne naprave služile kot mogočen faktor vseobčega napredka v naši deželi!
Dr. Evgen Lampe.
Slavnost vesoljne odveze.
Na bojnem polju, kjer si gledata junak in bela žena smrt hladnokrvno iz oči v oči, jc vsaka stvar, ki je z verskim življenjem v kaki zvezi, globokega pomena.
Tak dogodek je bil tudi 20. septembra 1. 1. Ta dan je zbral gosp. polkovnik naš 17. pešpolk, da podeli hrabrostne svetinje hrabrim našim kranjskim fantom. V nagovoru, ki ga je imel ob tej slovesni priliki, je gosp. polkovnik naglašal posebno hrabrost in junaštvo našega polka. Dokaz te hrabrosti so mnoga odlikovanja, katerih je polk takoj po prvih bojih deležen. Spominjal se je pa tudi padlih tovarišev katere krije že hladna zemlja, katerim jc bilo usojeno, da so dali kri in življenje za drago domovino. Slednjič nas je pozival, naj se še vnaprej izkažemo vredne naših prednikov. H koncu pravi: Stojimo zopet pred novimi boji in marsikateri od vas bo še poklican, da umre junaške smrti na bojnih poljanah. A prepričan sem, da bo polk še nadalje kazal lisi o žilavost in hrabrost ki ie lastna našemu malemu narodu, in da se bo število odlikovanj množilo ter da bo on kot pove^nik lahko ponesen na naš 17. polk, kakor so bili dosedaj še vsi poveljniki, ki so ga vodili k bojem in zmagam.
Nato prosi navzočega Dolkovnega ku-rata naj podeli polku vejolino odvezo. Gosp. kurat si čez sivi vojaški plašč natakne štolo, moli kratko molitev s primernim nagovorom, nato pa zadoni povel e »K molitvi!« Roke celega polka kakor enega moža se dvignejo k salulu, sablje častnikov se povesijo k: tlom, zas'iši se knratov krepki »In Nomine Patris- itd. Oko vsakega, kdor še ni izgubil vere, se je orosilo, drhteče ustnice marsikaterega pa so šepetale kratko molitev.
Z zavestjo, cla ie sedaj spravljen z Bogom, zaLo pripravljen na vse, kar ga v vojni lahko doleti, je vsakdo s krepkim korakom odhajal od pomenljive slavnosti in takoj drugi dan zopet k novim bojem, zmagam in žrtvam.
Kako si. je častniški sluga Kuk priboril hrabrostno svetinjo.
Radi njegove originalnosti je cel polk poznal slugo Kuka. Pri častnikih je bil vsled svoje postrežl ivosti in skrbi, ki jo je imel za svojega gospoda, jako priljubljen. Pa tudi kot vojak je bil vedno na svojem mestu. Natančno po predpisu je stopal vedno 3 korake za svojim gospodom in naj so še tako gosto letele sovražne svinčenke. Bil je vedno vesel in dobre volje; posebno ga je veselilo, ako je mogel
kakemu Judu kako zagosti, a o tem prihodnjič. Le nekaj mu je grenilo njegovo veselo življenje. Z nekako zavistjo je namreč opazoval, kako si mnogi njegovi tovariši ki nosijo puške, s hrabrim obnašanjem v nevarnem trenotku pribore hrabrostne svetinje. Bolelo ga je, da njega, ki ne nosi puške, r.e more doleteti taka sreča, dasi ie čutil v sebi dovolj poguma, da izvrši kak tak čin; a ni mu dano, ker nc nosi te preklicane puške, ki je bila po njegovih mislih neobhodno potrebna v dosego svetinje. To ga je peklo. A sreča je muhasta ter se je enkrat tudi Kuku nasmeh-Ijala.
Bilo je v bojih na prelazu Dukle. Levo kril o stotnije, pri kateri jc služil Kuk kot častniški sluga, se je naslanjalo na vas Pi-iavo, katera je služila Rusotn v dobro skrivališče, Sedaj, si misli Kuk, js prišel zame veliki trenotek, ko si lahko priborim svetinjo, ako zažgem one nevarne koče. Pod večer dotičnega dne prosi Kuk svojega gospoda za dovoljenje da sme za par ur proč. Na vprašanje, kam da hoče, se odreže: op medaljo, in obrazloži svoj načrt. Po daljšem moledovanju mu njegov gospod dovoli, da poskusi ta spas<. kakor ec jc Kuk proti nam bahavo izrazil.
:.Co se napravi noč, si Kuk od svojega tovariša izprosi po njegovih mislih neobhodno puško, dene nekaj nabojev v žep in najdi po medaljo-.. A ta špas ni bil tako lahek. !;cr vas je stala na drugi strani precej globokega potoka, katerega je bilo treba prebresti; teren je nudil malo kritja. Zato smo nestrpno pričakovali, kdaj se pokažejo rdeči petelini na strehah omenjenih koč. Ni. dolgo trajalo, ko opazimo inal plamenččk, ki se je kmalu razširil v pravi poJFar. Le Kuka ni bilo dolgo nazaj. Po do-gem čakanju prisopiha skoro rlo pri moker venomer ponavljajoč: Medalia bo, medalja bo! Ker se ie tudi v strelskih jarkih izkazal naustrašenega, ko je šel po dnevu večkrat koraižno v hiše kuhat kav- za častnike, pri čemur so ga lovile vedno vuske granate, kakor jc sam pravil. Zate je bil predlagan v odlikovanje. S tem se mu jc izpolnila njegova najgorkeir.a želja;
Za slavo dvoglavega avstrijskega orla.
Kak o globoko je vkoreninjena ljubezen do domovine v našem narodu, in s kakim navdušenjem se bore naši fantje proti sovražnikom očetnjave, priča pismo, katero nam je drage volje prepustila gospa P. in katero je pisal njen mož, ki služI pri domačem 17. polku.
Piše: Sicer grme topovi in puške prasketajo, jaz sem pa nekoliko prost, zato Ti pišem ie vrstice, ker vedno pišeš o žalosti. Ne žaluj preveč, ker tudi jaz tukaj nisem žalosten, ampak misli, da sem srečen,
o; il esej dom!
(Po pesmi: Oj ti moj dom, ti zemlja mila )
Oj ti moj dom, ti zemlja mila! Najbolj te vroče ljubim zdaj, ko toliko si izgubila sinov, ki jih ne bo nazaj.
Ti raj si bila jim edini, Iz raja jih izgnal je meč. Odšli so, padli tam v tujini, za raj domači sc boreč.
Moj narod ljubljeni trpeči, tolažiti le več ne znam. Tolažbe najti v tej nesreči ne merem srcu niti sam.
Le bojnih trum Gospod in Mati, ki njej si v varstvo izročen, tolažbo, moč ti more dati, zemljan nikjer noben, noben!
Fran jo Neubatier.
(Vojni kurat Leop. Turšič.)
15. februarja 1915.
Na svečnico sem mislil iti maševat v bližnjo, 5 km oddaljeno vas, kajti nobene stvari v vojski tako zelo ne pogrešam kakor svete maše. A žal, malokrat pridem do tega. Orkve so po teh krajih povečini unijatske in poleg loga čisto opustošeno in razdr e. Komu pa vojska prizanese?
Že na predvečer sva sc s kuratom sosednjega polka dogovorila in vse potrebno ukrenila glede odhoda. Zjutraj ob prvem svitu jc že stal precl hišo, v kateri smo bivali, moj skromni Sibirec — clrugi ga nazivi jejo Moskala pripravljen in oscdlan ter nestrpno bil s kopiti ob zmrzla tla. Tudi on sc je veselil lepega izprehoda v mrzlem zimskem jutru. Pa oba sva bila ob svojo radost, ko je prišlo povelje za odiiod v drugo smer. »Tu imaš,« sem si mislil, »v vojski nc smeš imeti nobenega svojega načrta, ker li ga gotovo prekrižajo. Sc bom že kako Bogu oddolžil, z današnjo sveto mašo pa ni nič!« Spravil sem svoie stvari skup«j icr jih naložil na rame zdehajočega Štefana, zajahal Sibirca ter jo ubral za regimentom, ki je že stal ob glavni cesti, pripravljen na odiiod.
Nismo šli daleč in prišli v vas, v kateri smo šc danes. Leži kakih 20 minut za fronto. Saj bi Vam povedal ime, pa ž njim Vam ni veliko pomaga-no: na navadni karti ga itak ne najdete. Odkazali so nam hišo sredi vasi, lesno in dolgočasno, obubožano, kakor so vse druge. Zategnili smo svoje vozove v lepe vrste, sredi trga, okrasili hišo z zastavo rdečega križa in se prav po vojaško naselili. Zamrmra! je gazela, ko smo mu posteljo znesli iz hiše, da smo na tleh dobiti zase prostora, morda je zaklel, ko so se morale kraviee v hlevu bolj stisniti, da so dobili bivališče naši konji — pa kaj se hoče v vojski ne gre drugače. Pa mož se nas je že privadil; kar zahtevamo ocl njega, vse nam cla, če le ima. Celo tako prijazen je postal, da, ponoči, ko ga prime njegov godrnjavi kašelj, sc hodi ven pod milo nebo oclkašljevat.
Ze tisto svečnično popoldne so začeli ocl vseh strani grmeti topovi, naši in sovražni. Sovražne granate so udarjalo naravnost v vas, v kateri smo bili prej. Strašen jo tak dan. Po zraku tuli, žvižga, cvili, bobni v vseh mogočih melodijah in nijansah, da so trese zemlja in nebo. Na jasnem nebu se pokaže zdaj pa zdaj beli oblaček eksplodira nega šrapnela; čedalje več jih jo in se pode tio jasnem ozračju drug za drugim,
dokler ne zastro gladkega neba; zdaj pa zdaj butne kam granata z vso svojo orjaško silo, cla votlo zadoni zemlja in se stresajo šipe v oknih, in to dan za dnem; nekaj čudnega je in skoro dolgočasno nam postane, če jo dan tih in miren, še groznejše pa so noči, kadar se oglašajo topovi. Zamolklejše je njihovo grmenje in njihovi ognji so kakor žar pekla.
in od Svečnico že traja neprenehoma ta artiljerijski dvoboj, včasih z večjo, včasih z manjšo silo. t boga ušesa, ubogi živci!
bo nolnoči 4. februarja sc jc sovražnik okorajžil in prilezel iz svojih lukenj. Proti jutru je začel s svojim napadom. Najbolj mu je seveda dišala cesta in prehod iz doline v dolino. Ta prehod, ki ga ima zasedenega ravno naš polk, je silno važen za nadaljnjo prodiranje. Zato so ga naši na vso moč zavarovali z žičnimi ograjami daleč na okrog. No obeh bregovih nad cesto jc bil postavljen oddelek strojnih pušk. Ko se je sovražnik približal žičnim ograjam, so strojne puške otvorile nanj uničujoč ogenj. V bližini za fronto sla bila skrita dva topova, ki sta tudi začela bruhali iz svojih cevi strah in smrt. Sovražnik je obrnil hrbet, a jo bilo že prepozno. Strojne puško so želo in padali so Rusi kakor klasje pod
ker vidim vojno in dogodke, kakršnih svet še ni videl; da ne gledam samo od daleč, ampak da se tudi jaz bojujem za mir in slavo dvoglavega avstrijskega orla. Živeli boste pa potem mirneje, ko bo strt na tleh ležal hinavski ruski medved. Ta igra se je morala izvršiti, politično ozračje je bilo preveč napeto, da bi se moglo še dalj tako držati. In če me iz tega boja ne bo nazaj, imej zavesi, da sem tudi jaz eden izmed mnogih, ki so storili svojo dolžnost nasproti domovini, ker brez žrtev ni zmage. Četudi sem težko zapustil milo domovino, si mislim, da čc padem na bojnem polju, sem storil svojo dolžnost in moje življenje ni bilo zastonj.
Krvavi Karpati.
»Ura!« — Sanitejc, pomagaj! — Kdor je ujetnik, ni več sovražnik.
Josip šušteršič, Orel in član Marijine družbe v Šmartncm pri Litiji, ki je že od začetka vojne na severnem bojišču ter je bil že ranjen in ujet, a je ušel, je pisal domačemu gosp. kaplanu naslednje pretresljivo pismo z ene 15. februarja letos:
Prečastiti gospod! Naj Vam pišem%e-kaj besedi z našega bojišča, da bodete vsaj nekoliko vedeli, kako se pri nas godi.
Jaz sem, hvala Bogu in Materi Božji, kateri se imam edino zahvaliti za to milost, še vedno živ in zdrav. Sicer nevem, če bom tako dolgo, da skončam ta list, ker ruske granate padajo ravno sedaj tako krog naših zakopov, da se vse trese in da se kar zemlja vsipava na nas. Vsak čas pride naznanit: Ta in ta je mrtev! Ta in ta je ranjen!
Z Rusi stojimo v neposredni bližini. Rusi nas vedno napadajo, mi jih pa prav dobro odbijamo. Jako hud napad smo imeli 4. t. m. Naj Vam ta dan malo popišem. Saj imeli smo že veliko hujših bitk, ali ni vselej čas pisati. 4. t. m. na vse zgodaj so se nam pričeli Rusi bližati, misleč nas napasti in nas zapoditi iz naših pozicij. Ali zmotili so se! Takoj, ko se je začelo daniti, je bilo sovražnika pred našimi strelskimi jarki vse črno kot mravljincev. Mi smo jih pustili prav blizu, skoraj že na trideset korakov, potem smo jih pa začeli. Padali so, kot bi jih sejal. Pa bili so trdovratni. Ko je padla ena vrsta, prišla je dru-da, tretja itd. Ali mi smo domala vse po-strelili.
Streljali smo, kolikor je kdo mogel. Nazadnje so vendar uvideli, da ne bo nič in zapustili so pred nami cele kupe mrtvih in ranjenih in so zbežali. Okrog 9. ure dopoldne je bil napad odbit. Tudi mi smo imeli izgube, pa ne prav velike. Ali grozno je bilo pogledati pred naše zakope na mrtve in ranjene Ruse. Takoj pa, ko je bil napad odbit, pride povelje z našega desnega krila (tam je bil namreč neki drug regiment), da je bil sovražnik premočan, da so se morali naši umakniti in da so Rusi zasedli neko važno našo pozicijo. Takoj se mora naš bataljon odpraviti dotičnim regimentom na pomoč in sovražnika nazaj vreči, Takoj smo se odpravili. Okrog 2. ure popoldne smo prišli na dotični kraj. Bili so na nekem precej visokem hribu. Naši so se bili umaknili že precej daleč nazaj. Ta- I koj otvorimo še mi na sovražnika ogenj. Takoj, ko je sovražnik videl, da so naši do- j bili pomoč, se je začel polagoma umikati i
z vrha hriba. Na drugi strani hriba je bil do polovice hriba gozd, Ob robu gozda so bili naši strelski jarki, ki so jih bili Rusi zavzeli. Te strelske jarke moramo mi za vsako ceno nazaj dobiti. Imeli smo namreč prodirati s hriba navzdol. Rusi so se vsi umaknili v naše zakope in so streljali na nas, da je pokalo, kot bi šla toča. Z nasprotne strani je pa že ruska artiljerija streljala na nas, da je bilo groza. Le sreča da jc bil velik sneg, cla ruske granate niso ' eksplodirale; le malo katera se je razletela; drugače bi bili vsi pobiti. Poleg mene je mojemu tovarišu granata odnesla roko. Ko bi bila eksplodirala, bi bila oba mrtva. Jaz sem imel komando enega voja, namreč dvanajst mož. Sami mladi fantje re-grutje so bili. Šli so za menoj, ne da bi jih bilo treba goniti. Dokler smo šli po gozdu, je bilo dobro. Pa prišli smo do neke planote, da so imeli Rusi lep cilj na nas. En čas premišljamo. Pa naprej se mora. »Torej naprej za menoj!« — zakličem moštvu in skočimo proti sovražniku. Rusi podvojijo ogenj. Na kakih deset korakov se zopet vržem na tla in se ozrem nazaj po moštvu. Ali kaj vidim! Strahopetneži so se zbali. Nobenega ni za menoj. Sam sem. Vstanem, da grem nazaj, da jih naženem naprej. Ali ko pridem kakih trideset korakov nazaj, vidim strašen prizor: Vse moštvo leži, stoka, prosi, ječi: »Sanitejc! Pomagaj, obveži! Pomagaj, obveži!« Ali sedaj ni časa ranjencem pomagati, pa če bi bil ravno moj brat med njimi. Vržem se zopet na tla, da pričnem streljati. V tem že slišim z leve strani klic za naskok: »Ura!« Kakor en mož planemo vsi z bajoneti proti sovražniku v strašni ;ezi, da vse pokoljcmo. Rusi še enkrat podvojijo ogenj, nakar jih še mnogo pade izmed naših. Pa ko smo že čisto blizu njih, si mislim: zdaj bo strašno klanje. Pa ni bilo tako. Znano je že, da se Rusi nobene stvari bolj ne boje kot naših bajonetov. Tudi sedaj, ko zagledajo bajonete pred seboj, pomečejo svoje puške proč in roke kvišku in kličejo: Brate! Brate! Ko jih vidimo kot svoje ujetnike, nas mine vsa jeza in začeli smo si podajati roke in se smejati drug drugemu. Delili smo jim kruh in druge reči, a oni nam cigarete in tobak. Ko bi nas tedaj kdo videl, bi mislil, da smo stari prijatelji po dolgem času zopet skupaj prišli. Vsak si je mislil: Vi ste storili svojo dolžnost in mi pa svojo; zdaj, ko ste naši ujetniki, niste več naši sovražniki.« Potem jih je nekaj naših mož odpeljalo proč. Bilo jih je okrog 300. Mi smo pa zasedli okope.
Pripis: Šušteršič je danes korporal. Z Bogom! , , , Ne poznam Vas. Vseeno se priporočam v molitev. Molite, da zdravi pridemo. Franc, pristaš slovenske naše stranke od Gorice.
Noši hrabri domobranci.
Bilo je 4. februarja; Rusi so na desnem krilu prodrli do naših strelskih jarkov in jih zavzeli. 1, stotnija 27. domobranskega pešpolka, ki je bila v rezervi, dobi povelje, da potisne sovražnika nazaj. Odrinili so; sneg jim je segal do pasu in bili so popolnoma izpostavljeni ruskemu ognju. Bilo jih je skupaj 40 mož. Ko jih Rusi opazijo, jih takoj obsujejo s krogljami in granatami in več naših fantov obleži v snegu. Drugi gredo naprej. Ko pridejo na rob gozdiča, si hočejo malo oddahniti in premisliti, kako in kaj, kajti kakor hitro bi bili stopili iz gozdiča na piano, bi Rusi lahko vse do zadnjega postrelili, predno bi prišli na čili. Četovodja Kovačič, doma iz Gorice, pogleda po fantih, da vidi, koliko mož še ima. Gledali so se in šteli, a kakor in kjer so začeli, jih je bilo vseh skupaj le še pet! Druge so ubile ruske granate. Kaj storiti? Rusov je bilo krog 50. Da bi šli nazaj, nobenemu niti na misel ni prišlo. Medtem zleze neki Peter Nar-din iz Vrtojbe pri Gorici do nekega drevesa na robu gozdiča, tam nekoliko pomisli, potem pa skoči naprej in zakriči: Ura! In kaj se zgodi? Rusi se prestrašijo, skočijo iz jarka, pomečejo proč puške in dvignejo roke v znamenje, da se udajo. Nardin gre proti njim, tedaj pa Rusi opazijo, da ie sam. Takoj mu zažvižgajo ruske kroglje krog ušes. V istem trenotku se pokažejo iz gozda še ostali in Rusi znova pomečejo puške proč in se udajo. Naši so hiteli pobirati njihovo orožje, da bi prezgodaj ne opazili, da v gozdu ni nič več naših vojakov. Tako jc pet naših domobrancev ujelo 33 Rusov z enim poročnikom. Imena teh junakov, ki so vsi predlagani v odlikovanje, so: Četovodja Anton Kovačič. Peter Nardin, Anton Jakon-čič iz Vipolž pri Gorici. Jožef Šribar iz Gornje Dule pri Krškem in Ivan Čadej iz Celja. — Zanimivo je tudi to: Narednik Ivan Boštjančič iz Št. Andreža pri Gorici, četovodja Anton Kovačič in Peter Nardin so že od začetka vojne skupaj in so se udeležili vseh bojev r Rusi, Vsi trije so bili ! že po večkrat predlagani v odlikovanje, 1 'n sicer Boštjančič in Nardin po dvakrat,
Kovačič pa trikrat. Dosedaj so še vsi trije popolnoma zdravi in neranjeni, kar je pač redka stvar; največ je pri našem polku takih, ki so se po ranah pogumno vrnili nazaj na bojno polje.
Pustni torek pri jarpalskem Judku".
Tako nazivlje gospod poročnik našo podzemsko »vilo«, kjer naše moštvo dobiva potrebna navodila za bolne želodce.
Pustni torek je bil precej gorak; obsevalo nas je zimsko solnce, pa tudi ruske granate in šrapneli so nas želeli ogreti. Padli so pa vsi prekratko, zato smo sc kmalu splazili iz strelskih jarkov in posedli na štore posekanih dreves. Zamislili smo se v zlate čase pustnih krofov, a kmalu spoznali, da je to neumnost. Kaj bi si človek sline delal po stvareh, ki so morda nekje v deveti deželi. Misli na dom se je na glas otresel star kamniški meščan, Faj-diga, češ: »E, kaj bi zmeraj čepel v domači kuhinji pri svoji ljubi Žefki; saj imamo tudi mi svojo guljaš-kolono, puško pa za ljubo!« Medtem je tudi našega »Zagarca« obšlo pravo pustno veselje, da je začel igrati nogomet brez žoge in spravil celo družbo v glasen krohot, tako da bi bili še Rusi kmalu kaj imeli od našega pustnega veselja. To je dvignilo našega mladega poročnika, pristnega Dolenjca, iz njegove luknje. Ves zaspan in zmršen se priplazi med nas in pravi v nepotvorjeni do-lenjščini: »Za zlodja, kdo se jc pa danes zopet obesil na lim? Kakšno fantovsko petje pa je to? Naj bo že enkrat, konec teh oslarij. Ali ne veste, kaj je danes?« Njegov obraz je bil silno resen in mi smo začeli prestrašeni gledati drug drugega. »Napad!« Tedaj se je poročnik začel smejati: »Kje pa imate Družinsko pratiko? Danes je pust pa ne napad,« Vsi se tiho namuznemo, to nam je bilo všeč. Sedaj pa le nad pust, da ga dostojno proslavimo. Spravili smo se v podzemsko kabino k tovarišu »Zagarcu« in najprej priredili koncert; vsak je posnemal kako glasbilo in godba je bila taka, da so še uši poslušale kakor omamljene. Opoldne smo imeli dobro govejo juho z zmečkanim krompirjem, da jc še gospodu poročniku dišala. Po kosilu zopet koncert. Za večerjo smo izvolili za kuharico »Zagarca«, ki zna najbolj imenitno kuhati. Imeli smo prihranjenega nekaj vina, ki ga dobimo skoraj vsak dan, in napravili smo vinske rezine iz konusa, zraven pa zmečkan krompir. Vse je šlo po sreči, dokler se nazadnje niso povabili k nam Rusi, ki jih pa nismo gostoljubno sprejeli.
Korajže prave nimajo...
Neki vojak piše svojim s severnega bojišča in opisuje, koliko naši vedno Rusov pobijejo in ujamejo, a kaj, ko pa vedno nove ruske čete prihajajo: »Če enega ubijemo, trije na njegovo mesto pridejo. Le nekaj tem ljudem »fali« in grozno jih mori: Korajže prave nimajo, se kar sami uda-jajo. Ko bi tako korajžni b'li, kakor smo kranjski fantje mi, potem bi nam že pokazali in mi bi se prav malo z njimi igrali. A Rusi nimajo tiste krvi, kakor slovenske matere sinovi; ko ostro bodalo jim pokažemo, se nam ponižno udajajo. In tudi konca prej ne bo, dokler ne bomo vseh polovili. Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo, da bi se lahko zopet enkrat mirno naspali in odpočila ušesa od gromenja topov in žvižganja krogelj.
Poeiien Kranjec.
Neki mož, ki je na severnem bojišču, tolaži svojo ženo, ki močno za njim žaluje in trepeta, da bi ga ne doletela kaka nesreča, med drugim tako-le:
Ljuba žena! -Nikar se toliko ne razburjaj iz strahu zame, ker to Tebi na zdravju škoduje, meni pa nič ne koristi. Posnemaj mene, ki moram tudi prenašati ločitev od Tebe in otročičev, a vso žalost, ki se me hoče kdaj polastiti, s silo preganjam in se delam trd kakor kamen. Ko zasedeni svojega vranca, ki je čil kakor ogenj, si zažvižgam našo pesem: »Oh, ti si pa doma ostala ,..« ter kakor blisk zdirjam s poveljem, kamor me pošljejo. V zraku žvižga in rohni in tuli in ječi, za mano, pred mano in ob straneh udarjajo kroglje iz pušk in topov. Pade granata in izkoplje 5 m globoko in 4 m široko jamo ter vrže zemljo 10 m visoko. Jaz pa ne poznam ne strahu nc žalosti ter dirjam naprej in naprej, dokler ne izvršim povelja. Tako gre življenje naprej. Tudi Ti vrši svoje dolžnosti, misli ne delo in ne poslušaj srca.
Usodo šiirii prijaleijev.
France Ncmec, doma od Sv. Jurija ob Ščavnici, ki je služil pri 26. domobranskem pešpolku na severnem bojišču, piše dne 14. februarja iz bolnišnice v Be-sterezebamja:
Celih šest niesccev smo bili štirje pri* , jalelji skupaj ter sc vojskovali proti so-
ženjičnini srpom. Baje jc bil uničen ob tem napadu en cel sovražni polk, ostali polki so pa bili tudi zelo zredčeni. Tako so nam pravili ruski ranjenci, ki so v razmeroma velikem številu prihajali na naše obvezovališče.
Pretresujoč je bil drug dan poglecl na bojišče. Po obronkih na obeh straneh ceste je ležalo na stotine in stotino mrtvih Kusov. Sneg vsepovsod okrvavljen in steptan, razmetane puške in streljivo, nahrbtniki in jedilne posodice, vse je ležalo križem po bojišču. Kako uničujoč jo bil poraz za Ruse, priča dejstvo, ua niti ranjenih niti mrtvih niso mogli vzeti s seboj, ko smo do zdaj le redkoma videli nepokopane ruske mrliče. Naše izgube so bile prav malenkostne.
Od tedaj naprej si sovražnik ne tipa več napadati. Z glavami vred je bil ubit tudi njegov pogum.
Tako sc ne ganemo iz svoje vasi in se bojimo, cla ne bi dobili v njej domovinsko pravice. Iz svoje srede smo izvolili tudi že župana, ki pa so brani na vse kriplje poverjene mu časti. Vsak dan nas obišče enkrat ali večkrat — menda po potrebi — raztrgan in umazan cigan čok, poba 15. let, a mu jih ne bi prisodil niti sedem ne. Očeta nima, materi je zgorela bajta in živi od miloščine, ki mu jo daje vojaštvo. Kadi že od tretjega ]r,ta. poje od sedmega, zadnja leta :e jc mučil tudi plesati. Za kos komisa s Ji za cigareto )>leše in poje (lo vrtoglavosti in r.am dela kratek čas. Namazan je z vsemi mazili - pravi falotek. Breti ne znu, moliti ne zna, samo prositi in krasti zna dobi o.
Podnevi je torej r.aš gost ci;;an-
ček, ponoči pa miši in uši. Neodpravljiva, trdoživa zalega! Miši skačejo po našili skromnih slamnicah, oškrtajo vse, kar jim pride pod zob, cvilijo in delajo nočno muziko, brž ko ugasnemo luč. Šc hujše so uši. Vsa sredstva smo že poizkusili — mazila, praške — nič ne pomaga. Na večer se preobleči, zjutraj jih imaš zopet toliko, če ne več! In prišli smo do zaključka: najboljše zdravilo je potrpežljivost in vztrajnost do konca tudi proti temu sovražniku.
Polagoma je začel po rebrih in bregovih izginjati sneg in z njim mraz. Kažejo se rjave, ponekod tucli že zelene lise — znamenje, da se bliža pomlad. Kadar jo ozračje mirno in ne grme topovi, sc oglašajo z drevja ptiči, cla jc veselje. Solnčen dan, zelena livada, ptičjo petje, prijazni tovariši, domači slovenski fantje — vse kakor doma! In vendar smo tako daleč od doma, dom nam živi in ga čutimo v svojih srcih. Kdaj sc nam izpolni srčna želja, da ga uglodamo?
Po dolinah so narasle vocle od laja jočega se snega in preplavile dolinice in vse stranske ceste. Radi tega dobivamo pošto pozno v noč. Čakamo jo ob taroku. Karte v kot, pošta jc tu! Skočimo pokoncu in gledamo, kaj nam je došlo. Parkrat je pošta prišla šele ob 11. uri zvečer, ko smo že spali. Pokoncu, zaspanci! Slajši jo pogovor z domovino, z znanci in dragimi prijatelji, kakor pa spanje . . .
Tako nam mineva dan za dnem, drug drugemu podoben. Vsak nas dovode bližjo domu, bližjo miru, ki nam ga Boe skoro daj!
vražniku. Veliko smo prestali. Ti štirje prijatelji smo bili: korporal Franc Segula, Franc Pevko iz Kapele, Kari Rep od Male Nedelje in Franc Nemec od Sv. Jurija ob Ščavnici. Bilo je dne 26. januarja. Pričakovali smo sovražnika. Dopoldne ob 10. uri zagledamo v celih bojnih vrstah sovražnika korakati proti nam. Naša čela ooča-ka, da se nam Rusi približajo. Na 800 korakov začnemo z mrtvaško uro. Rusi so padali, kakor bi že! žito z veliko koso. Kar slišim vpiti zraven mene Franca Per-ko: »Jezus, Marija!« Dobil je dum-dum-krogljo ter obležal takoj mrtev. Tovariš K. Rep voraša: »Ali je prijatelj Perko mrtev?« Odgovorim mu: »Da.« V tem trenutku je dobil Rep krogljo v grlo ter je izdihnil v štirih minutah. Jaz jima naredim grob med padanjem krogeij ter zasadim na grob mojima padlima tovarišema križ. Poslovil sem se od groba v molitvi. Tri dni za tem me zadene sovražna dum-dum-kroglja v levo roko ter me težko rani. Ležim v bolnišnici na Ogrskem. Blaga žena K. Repa in dobri slariši Fr. Perko bodite potolaženi! Franc Nemec.
Ivan Jagodic, drsgonec pri 5. dragon-skem polku, doma z Visokega pri Kranju, piše svojim domačim:
Dragi domači! Prejel sem vse, kar ste Tli poslali in se Vam lepo zahvaljujem; vse mi pride prav. Kar ste mi poslali za Božič, sem sprejel šele po Božiču, sicer ie pa vseeno. Na božični večer sem bil celo noč zunaj in sem se zelo prehladi1; misli so mi pa vedno uhajale domov, češ, kako prijetno je bila druga 'leta, ko sem praznoval praznike v krogu svodih dragih bratov in sester in svojih ljubljenih starišev. Dobro vem, da ste se me tudi Vi spominjali. Ko sem prejel zadnje Vaše pismo, t. j. 29. januarja, sem bil čez dan trikrat v ognju, in sicer dvakrat v infanterijs.iem in enkrat v artiljerijskem. Srce mi je pokalo ob strašnih prizorih; vrhu tega mi je pa šrapnela ranila konja. Trije konji so mi bili — kakor veste — že preje ubili, četrti mi je ranjen in sedaj imam petega, ki je črn in zelo lep in mir d. Je" z sam sem pa i božjo pomočjo še vedno čil in zdrav, le uši me, kakor vse druge, silno nadlegujejo. V prvem boju so šli Rusi po velikem snegu proti našim utrdbam, kjer so se nahajali naši hra.bri junaki. Vsak Rus je bil zadet, kdor se nam je približal, in sovražniki so padali kakor snopi za ženji-cami. V drugem boju so nas Rusi ne radii in naši so jih takoj 1500 ujeli. Sicer jih pa vsak dan ujame o. Bil sem oridelien z devetimi dragonci in enim korooralom k pehotni brigadi. Dne 21. januara ob 11. uri ponoči me pride budit moj tovariš in mi naznani, da naj pridemo trije dragonci k polkovniku. Jaz sem prišel nrvi in dobil povelje, da moram jahati k 27. domobranskemu regimentu in izreči'i neko nove'je. Kmalu je bilo slišati udarce kopit po mrzli cesti, da se ie razlegalo daleč v temno noč; sicer ie bilo vse mirno, le iz daljave so se čuli posamezni zamolkli streli. Čez dalj časa pridem do 4. regimeta in povprašam za poveljnika. Major pride in jaz ga ponižno vprašam, kje da je 27. domobranski regiment, k:er je moj cilj. Dal mi je enega infanterista, da mi je kazal pot, in počasi sva korakala po cesti, kajti jahati ni bilo mogoče, ker je bilo temno kakor v rogu. Nenadoma naju preseneti strašno streljanje in bolni klic: hura! Rusi so napadli v temni noči naše in kroglje so mi neprestano žvižgale mimo ušes, a zadela me ni nobena. Naenkrat mi pade konj krvav na tla., bil je do smrti zadet. Skoro sem že pozabil, kaj mi je bilo ukazano, tako mi je b;lo žal zvestega konja, a bela kuverta s poveljem me je spominiala na strogo dolžnost. Zamišljena sva odkorakala z infanteristom, on naprej, jaz za njim. Hkrati se zvrne vodnik na tla zadet cd sovražnikove kroglje, s<cer ne mrtev, ampak le hudo ranjen. Ravno jc- pogledala luna izza črnih oblakov in obsvetila s svojo svetlobo bledi obraz, Z žalostnim srcem sem ga moral zapustiti in po mnogih zaprekah sem vendar konečno dosegel srečno svoi cilj. Hitro izročim povelje in naznanim, kje da leži ranjeni infanterist, katerega so šli takoj iskat. K O sc m dobil potrdilo, da sem oddal ukaz, sera se napotil nazaj in ob 5. uri zjutraj sem prišel zopet k pehotni brigadi zdrav, a brez konja nazaj in povedal, kaj sc mi je bi1 o zgodilo. Polkovnik me je vprašal po mojih razmerah, koliko časa sem pri vojakih, koliko sem star itd. Odgovoril sem mu, e'a sem šei že predlanskim prostovoljno k vojakom in da sem šele 19 let star. On me pa po'rka po rami in reče: Prav dobro, sinko moj! Če bodo vsi tvoji sobojevalci tako vestni in točni kot si ti, bo gotovo zmaga naša!« — Drugače mi gre še kar dobro. Zdrav sem, in upam, da bo moje pismo h:di Vas dobilo pri najboljšem zdravju. Mraz 'e, toda. za domovino človek ~ lah' oto in po'rpljenjem vse prerpi. Sr "o Vas pozdravlja Vaš udani s'n in brat I v ..n.
Jože Korpar iz Oslušovc pri Veliki Nedelji piše svojemu prijatelju Jožefu Lah dne 5. februarja: Pišeš mi, da ste imeli hudo zimo, tudi pri nas je bil hud mraz. Kakor sem ti že pisal, opravljam službo malega poštarja, zato se ne morem dostojno Bogu zahvaliti, ker sem radi ie službe večjidel v topli hiši. Seveda moje mesto tudi ni preveč utrjeno, ker vsak čas me lahko pokliče g. stotnik k bateriji. Topničarji ne trpimo tako hude zime, kakor pri pešpolkih. Radi svinčenk in pušk smo tudi precej zavarovani. Ali dragi, vedi, da so priprave za človeško smrt tukaj različne. Včeraj popoldne nas je začel Rus, ki ga zovemo »Moskal«, prav urno pozdravljati s šrapneli in granatami. Ker pa je naša baterija tako dobro skrita, da je ni mogoče lahko videti, nas je sovražnik iskal s svojimi streli na široko okoli. Tako se jim je žalibog posrečilo, da nas je zadel s polnim strelom. Mrtvi so bili trije vojaki in trije konji. Pri tem žalostnem dogodku sem se znebil pri.iatclja-Slovcn-ca, doma iz Primorja, drugi pa je bil Nemec, pa drugače blaga duša. Kakor je povedal g. ognjičar, ki jc prinesel pušice z imeni v pisarno, ju je strel raztrgal tako močno, da ni bilo od no-henega in niti konj prav nič najti. Roko od Nemca so našli čez 30 m v stran od prostora, kier je bil clotični zadet. Oprava od vseh treh koni je. bila na drobne kosce raztrgana. Take smrti umira io tooničarii. Za Erbartič Blaža in Mc?ria .Tanka iin»m (in sp bndete že zvedeli. Te dni ie bilo ujetih čez dva ii«oč >-Mo®l<ftlnv<<. ijipu so Mli faiV i c od naše 22. in 28. divizije. Ako bo šlo tako naprej, bodo menda vendar enkrat zmanjkali. Iskrene pozdrave na vse poznane!
V Ijntih bojih v ICarpaMh je b" ranien i"di član šentferjanskega Orla vrli Jožko Ki-rišr"eV, Za svoie junaško vedenje je bil že dvakrat cd iuovan s hrabrert^o svr-ti-n'o. sedaj se n-haja v vojaški bolnišnici v Hodo^inu na Moravskem. Odtod piše s^o-:emu bra.tu domov 14. t. roes.: » ... Jaz upam, da ooidem v par dneh odtod. na:-brže v Ljoblimo in od tam domov. Tež1 o •fe '"pk-tr. Č~s~. da še er'-i-st vidim domače 'judš Ijrbi Št. Ferjan, slišim njegove zvonove. se s-idem z lpdvmi domačimi, sta-riši, b-a'i in sestrami. To bo veselje. Tudi
na našem cerkverem keru imam še enkrat zapeti. Potem podlem Pa zopet na Rusa — še po tretio svetinjo. Taoa m<">ra biti zlata. Z dvema še nisem zadovoljen . . .
»51« ml
Izgube 17. pešpolka.
Mrtvi. Bahovec Ignacij, 1, odo. stroj, pušk, iz Račne 123. nov. 1914 do 2. jan. 1015); Draksler Franc, 10. stot. (28. nov, 1914 do 2. jan. 1915): F!uf Andrej, 9. stol.. iz Moravč (27. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Gerčar Franc, 1. odd. stroj, pušk, iz Moravč (23. nov. !914 do 2. jan. 1915); Mrvar Josip, 6. stot. iz Ljubljane (23. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Gregorčič Franc, ! odd. stroj, pušk, iz Seia (23. nov. 1914 do 2. jon 1915)' Groboljšek Kare'. 2. odd. strojnih pušk (23. nov. 1914 do 2. jan. 19151 Jakšič Josip, 6. stot. (23. nov. 1914 do 2. jan. 1.915); Javomik Ivan, 9. stot, iz Kranja (23. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Jerman Franc, 1. odd. stroj, pušk, iz Št. Petra pri Novem mestu (23. nov, 1914 do 2. jan. 19i5); Kmetic Franc, 2. odd. stroj, pušk, iz Dola (2S. nov. 1914 do 2. jan. 1915): Koncilja Mihael. 9. stot. (2!?. nov. 1.914 do 2. jan. 1915); Kcstlcvy Ernest, 2. stot.; Koželi Anton. 1. odd. stroj, pušk, iz Dobernika (23. nov. 1914 (■''■> 7. jan, 1015); Lavrmšek Karel, 1, stot. (23. nov. 1914 do 2. ian. 1915); Mrvar io$io. 6. stot. (28. nov. 1914 do 'J. jan. 1915); Ovijaš Franc, 1. stot. (23. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Pavlič Franc,
1.	odd. stroj, pušk (23. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Proseu Jožef, 1. odd. stroj, pušk (23. nov. 1914 do
2.	jan. 1915!: Ribič Aloizij, 1. cdd. stroi. pušk, iz Predoslja (23. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Simčič Andrci. 9. stol., iz Vdovske (28. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Simončič Martin, 1. odd. stroj, pušk (2?. nov. 1914 do 2 lan. 1915); Šlibar Franc, 2. odd, stroi. nušk. iz Moravč (23. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Šmalc Brane, 2. stot., iz Toplic na Do).; štern Franc, 9. stot., iz Kranja (.??. nov, 1914 do 2. jan. !915;: Sulic AJoizii. 9. stol. (23. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Vihtelič Ivan, 9. stot (28. nov. 1914 do 2. jan. 1915); Zupančič k,vin, 9. stot., iz Litije (23. nov. 1914 do 2. jan. 1"!5).
Patven;. Androina Ivan. 1. stot.- Artclj. Franc, 9. stot., \7. Radovljice; Avbeli Franc, 6. stot., iz Moravč; Bačič Mihael, 9. stot ; Bručan Henrik, li, stot.; Bidovec Franc. 0. stol,- <>hun Valentin, f>. stot,; Dcbeljak Aloizij, 9. stol,; Debeljak Franc, 9. sto',, iz Kočevja; Dobevec Jožnf, 2. ste!., iz Trušča; Dolar Jakob ;0, stot.. iz Broznice; Drolc Jn. žef. 9. stot.. iz Kamnika; Držaj Ivan, 1. stot., iz Dragatuia; Epnich I> -- tolf, ?.. stot.; Erjavec Jakob, 9. stot. '7. Ljubljano F rman Ivan, 6. stot.; Fabjančič Anton, 2. stot , iz Krške';.1* Festen Vinko, 9. stot., i- Loke r^d K.--mri'-oni; Fistar Franc. 7. stot.. iz Tržišča: Girrpc'j Franc. 11. siot., iz Črnomlja; Onstl Franc, 10. stot.; Gramer Karel. 11. stotnijaj Gregorčič Josip. 1. sto!., iz Kriza; Gril Ivan. 9. stot: Jnkovčič Anton. 11. slot.. iz Podzemlja; Jp-konič Andrej, 10. stot.. iz Ježicc: Jonkc Ivan. I sto!.; Kplan Avgust, 1. stot., iz Medvod: Keber Ivan. 6. stot.; K^ržišni1' Blaž, 7. slot., iz Selc nad fkofjo l oko; K'aus 4nton, 6. sto!.; K'cmenčič j Alojzij. 2, sto1 ■ ICem-n^ič Jo-in, 2 sto!., baje t"di | ujet; Knalt- Blaž, 6. sto!., W Doba pri l itiji; j '<"ocjančič Anton 11. s'ot„ iz Moravč; K ode-ca Franc, 11 sto!,, Konda \ntr>n, 6, stot.; Knig Pavel. 1. stot.; Korenčon Jakob 9. stot.. iz Horjula; Košir Ivan, 11. stot.; Kozančič Matija, 11. stotnija;
Kozlevčar Rudolf, 9. stot.; Kramar Ivan, 11. stot.; Krvina Franc, 1. odd. stroj, pušk; Kuhclj Jožef, 1!. siot.; Mahne Andrej, 11. stot.; Marolt Franc, 9. stot., i/. Cerklja; Malko Alojzij, 9, stol.; Mediževec Franc, 9, slot., iz Kranja; Medved Mihael, 2. stol., iz Vinice; Megušar Franc, 9. stot.; Mehle Ivan, 2. stol. (baje tudi ujet); Mikec Karel, 6. stot.; Mohar Franc, 9. stot.. iz Kamnika; Mokotar Franc, U. stot.; Mol Karel, 6, stot.; M ožina Jakob. 9. stot., z Vrhnike; Noč Josip, U. stot.; Oblak Anton, 3. stot.; Ogrin Franc, 9 stot., z Vrhnike; Ogrinc Ivan, 11. stot,; Oražem Franc, 11. stot.; Oslanek Franc, 2. stot.; Pavlešič Nikolaj, 3, stot., 7. Vinice; Pavšelj Ivan. 11. stot.; Pernat Andrej, 6. siot.; Perovšck Jakob, 2. stot.; Pctcrnelj Valentin. 6. stot.; Pe-trovčič Ivan, 2. odd. stroj, pušk; Petschc Alojzij,
2.	slot.; Petsche Josip, 1, stot.; Potočnik Valentin, 11. stot., iz Selc nad Škofjo Loko; Prclesnik Ivan,
11.	stot., iz Ribnice; Razboršek Alojzij. 8. stotnija; Rogelj Anton, 7. stol.; Rugelj Franc, 11. stotnija; Škofič Jakob, 9. stot.; Štancar Anion, 9. stot., iz Idrije; Stermljan Franc, 11. stot.; Sulhar Franc iz Drage; Svelličič Anton, 11. stot.; Toman Alojzij, 6. stol,, Ulčar Ivan, 6. stot,; Ulčar Leopold, 6. stot.; Urenjak Ferdinand, 1. stot.; Usiar Franc, 11. slot.; Vesel Alojzij, 11. slot.; Videčnik Anton, 11. stot.; Vidmar Anton. 2. odd. stroj, pušk; Vidmar Franc, 2, stot., iz Zagradca; Vrečar Mihael, 10. stot., iz Ljubljane; Vrtačnik Franc, 11. stot., iz Medvod; Zakrajšek Anton, 11. stot.. iz Vidma; Žele Mihami, 11. stot., iz Št, Petra na Krasu; Zidan Jakob, 11, s!ot„ iz Ljubljane; Zurman Jožef, 11. stot ; Žužek Alojzij, 11. stot.
Ujeti, Bončina Franc, 6, stot., iz Ribnice; Benedik Franc, iz Selc; Kumer Matija, 6 stot., iz Dobrunj; Kumlanc Ivan, 6. stol.; Merljak Rudolf,
12.	stot., iz goriške okolice; Mlakar Valentin, 6. stot., z Dobrove; Novak Ivan, 6. slot., iz Trebnjega; Novak Jožef, 6. stot.; Oman Luka, 1. odd. strojnih pušk, iz Stacu Loke; Pipan Leopold. 1. stot,, iz Planine; Porenta Anton, 6. stot., iz Ljubljane; Ranz-meier Andrej, 1. stot.; Rozman Anton, t. stolnija, iz Adlcšič; 'ikrajner Mihael, 1. stol., iz Trebnjega; Slobanja Valentin, 4. stot., iz Dola; Šlrebenc Jozei, 6. stol., iz Loža; Strumbelj Jakob, &. slot.; Tramte Anton. 2. stot., iz Mokronoga; Tonr.ar Jakob, 4. stot.; Zrimšek Anton. 6. stol., iz Orel.
J(zgube 7. lovskega bataljona. Ujeti. ,Andrejčič Alojzij, 1. stot., iz Šmarjete; Bremšak Ivan, 1, stot., iz Rov; Černigoj Franc, 3. stot.; Cirar Franc, ?. stot.; Dolenc Franc, iz Javorja; Gašperlin Jožef, iz Klanca; Izgoršek Franc, 4. f t o t., iz Šmartna pri Litri; Kaižer Štefan. 1, sto., iz Št. Vida nad Ljubljano; Kastelec Anton, 3. stot., iz Luč; Kastrelcc Franc, stot.; Krašovic Ivan, 3. stol., iz Št. .Jerneja na Dol.; Murenc Anion. 3. stot., iz Tržišča; Novak Andrei. 3. stot., iz Dev. Marije v Polju; Oblak Karel, 3. siot.,. iz Smlednika; Obreza Franc. 3. stot., iz Zagorja ob Savi; Ocepek Lovrenc, .T slot.; Ogrincc Matej, 3. stot.. iz Luža-rij; Palir franc. 4. stot.; Perz Adolf, 2, stot.; Rus Ivan, 4. stot., iz Lokvice; Seidl Avguštin. 3. stot.; Skočir Mihael, 4. stot.; Suhadolnik Franc. 3. stot., iz Borovnice; Urbas Anton, 1. stot.; Vidic Franc,
3.	stot,; Vidmar Jov'p, 4. stot., iz Ajdovce: VVkar Franc, 4. stot., iz Zgor. Tuhinia; Vuznik Franc, 3. stol.; Zaje Franc, 3. stot., iz Dcv. Marije v Polju; Zavašnik Peter, iz Zgor. Tuhinja; Zupan Ivan, 1 stotnija.
M
Ker kmet letos ne krmi živini žita, jc naravno, da je že sedaj nastalo pomanjkanje močnih krmil. Veliko oljnatih tropin, kar jih izdelaio naše tovarne, je že v mirnih časih pokurila Nemčija, kjer so pač veliko višje znali ceniti njihovo vrednost, kakor mi. Vsled izvoza v po'etirih in jesenskih mesecih so sc zaloge zdatno zmanjšale. Ako bi naši kmetje pravočasno posegli po oljratih tropinah, bi biii danes preskrbljeni. Ker pa je z izbruhom vojske ponehal uvoz surovin in že izdelano blago se je odposlalo izven države, danes oljnatih tropin za drng denar ni mogoče dobiti. Gospodarska zveza se je obrnila do vseh znanih tovarn, da preskrbi čim največ močnih krmil. Nekaj vagonov ima že zagotovljenih, a prejela jih še ni. Kadar pride blago, bode Gospodarska zveza v listih objavila. Že sedaj opozarjamo lune-IcvaJce. na.j o tem z naročili ne čakajo, ker bede blago primanjkovalo in bo težko vsem zahtevam ustreči. Kljub vladni prepovedi krmi marsikateri živinorejec še vedno živini ječmen in koruzo in ker ima slučajno sedaj žita še dosti, ne misli, da sc razmere utegnejo spremeniti. Žito je dano pod zaporo 'in kmaiu bode vlada konsta tirala nahajajoče se zaloge. Da bode moral oni, kateri ima več kakor potrebuje žita za preživljenje svojih, prodati ostalo tistim, katerim žita manjka, jc gotsvo. Čc si tedaj ne preskrbi nadomestila v močnih krmilih, kaj bode z živino! Ni zamuditi nobenega trenotka.
Pisnio iz Amerike.
Ker jc vsled vojne zaprla pot v Evropo vsem slovenskim amerikanskim lisiom, bo, upam, ustreženo marsikateremu Slovencu in Slovenki v stari domovini, da napišem -- kakor vem in znam — nekaj novic iz tukajšnjih slovenskih delavskih krogov. Delavsko razmere v Združenih državah, kjer živi in trpi na tisoče in tisoče Slovencev, so domalega še tako slabe, kakor so bile.
V Gleneoe, O., traja delavski št raj k žc več mesecev. Kaj se io pravi, bi najbolje povedali prizadeti delavci, ki morajo živeti \ pomanjkanju, da se Bog usmili. Če se pičlemu zaslužku pridruži še druga delavska stiska, namreč draginja, potem je delavski stan smrtno zadet. Draginja se risi o nič ne ozira, če kdo dela ali ne, če kaj zasluži ali ne. Kapitalistom je seveda lahko, ko imajo polne mošnje srebra in zlate, in so vsak dan belega kruha pijani. Vse drugače je pa z nami, ubogimi delavci, daleč od doma v daljni, brezčutni tu-
jini. Temu ali onemu Slovencu utegno biti znano, da je v Detroitu, Mich. Fordova tvornica, ki plačuje svojim delavcem {10 pel dolarjev na dan. Pomisliti pa je, da ves Detroit ne gre in ne moro v Kordovo tvornieo. Fordovi petaki pa l»'i tej draginji toliko zaležejo, kakor če hi Jude metal v pekel. Od jutra do somraka stoje pred t vernicami gruče gladnih, brezposelnih delavskih beračev, ki prosijo za delo. Srečen listi, ki ga dobi, vse ga blagruje. Kakor po tvornicah, tako jo po premogovih jamah. Tako 11. pr. se dela v premogovih jamah v Black Diamond, Wasl. na teden le po dva dni, eden pa ne obratuje že leto in dan. Dela ni mogoče dobiti, še dosti starih delavcev jo brez dela. Upali, smo, da bo po novem letu kaj boljše, ali naš up je šel po vodi. Tudi v Adamsonu, Okla, so delavske razmere skraj no slabe. Tamošnji premogovi jarki slabo obratujejo. V enem je lansko jesen podsulo 13 premogarjev, mod njimi je bil tudi en Slovenec. Enake žalostne delavske razmere so tudi v Blocktonu, Ala. Tuda tam je na stotine slovenskih družin brez dela in zaslužka. Nesrečni ljudje!
Za vojsko, ki divja v Evropi, se vsi Slovenci, živeči v Ameriki, jako zanimamo. Želimo pa vam kakor tudi samim sebi, da bi kaj kmalu utihnila bojna tromba, da bi bilo kmalu konec prelivanju krvi in, da bi za Slovence v stari domovini napočili lepi, jasni d novi.
Nev/jorška banka I. P. Morgan in Co. je posodila ruski vladi 25.000.000 dolarjev. Sodi se, da bo Rusija ta denar potrebovala za nakup nrovianta in drugih vojnih potrebščin, katere je ruska vlada zadnji čas tukaj naročila. Med drugim je naročila tudi 1 milijon podkev. Dotične tvornice delajo noč in dan.
Dne 7. januarja je ponesrečil v rudniku St. Michael, Pa., Matija Koče-var, doma iz Roba pri Velikih Laščah, kjer zapušča starše, tri brate in dve sestri, tukaj pa ženo s tremi nedoraslimi otroki in enega brata. Anton Gorjanec, star 45 let, je umrl za jetiko; Jožef Ahec, star 25 let. za pljučnico; Ferdinand Kus, star 41 let, je ponesrečil v rudniku; Martin Perko. star 41 let, jo ponesrečil na lovu s puško; Anton Pogačnik. star 46 let, je umrl za jetiko; Anton Kočevar, star i-8 let, vzrok smrti: izkrvavlionje pljuč.
Svoje pismo končam s prisrčnim pozdravom vsem Slovencem, živečim v stari slovenski deželi! Z Bogom! I. P.
Notranje ministrstvo je naročilo deželnim vladam, da "omejijo vživanje opojnih pijač, ker v gotovih krajih tudi v teh resnih časih alkohol neusmiljeno uničuje zdravje in premoženje prebivalstva.
Deželna vlada na podlagi odloka trgovinskega ministra lahko poljubno dolčijo bolj zgodnje zapiranje žganja-rij ali pa jih dajo zapreti za gotovo dnevne ure, n. pr. opldne, policijsko "lahko prepovejo, da se gotovim obiskovalcem, predvsem mladim in pijanč-koin ne dovoli vstopa v žganjarne. Lahko še tudi prepove, cla bi se eni in isti osebi večkrat ali v ečji množini dajalo žganje. To se lahko določi za omenjene osebe, po potrebi udi za delavce, vojaške osebe, zlasti pa pri prevozu vojakov. V onih krajih, kjer jo več žganjaren, se lahko določi, da so posamezne žganjarne v nekem redu samo gotovo dni v tednu odprte. V dneh, ko odhajajo in prihajajo črno-vojniki ali rezervisti ali se vrši prebiranje, ali če se kali javni red in mir, ali če se je bati takih nemirov in posebno v pretečno delavskih krajih, se lahko vse žganjarne zapro za krajšo ali daljšo dobo. Iz policijskih in zdravstvenih razlogov naj se tudi iiosebno pazi na osmice (točenje pod vejo) pri vinogradnikih. Po potrebi se ho tudi to točenje policijsko uredilo.
Deželna vlada kranjska je te dni podelila v Ljubljani novo žganjarsko koncesijo.
HiDeiisKi vpad v Srbijo.
Dunaj, 27. februarja, (Kor. ur.) Srbski brzojavni urad v Nišu poroča 24. t. mes.: Ob zadnjem albanskem vpadu na naše ozemlje jc bilo ujetih večje število Albancev, ki so izjavili, da je napad pripravil nvslro-ogrski konzul v Skadru sporazumno s Hassa.n bejom, kateremu da je izročil večjo vsoto den lil* j O f iN t se je razdelila med albanske glavarje. Albancem so dali njih glavarji 2 do 3 funte. Za napad sc jc agitirab ludi med Albanci, ki nc stanujejo ob srbski meji. Dognalo se je, da biva v Albaniji veliko avstrijskih in mladotur-ških agentov, ki so dobavili Albancem orožje in strelivo. — K tej izjavi se pri-
pomni: Predobro je znano, s kakšnimi sredstvi da znajo Srbi prisiliti uboge ujetnike, da izpovejo, kar žele niški mogotci. Naglasa sc, da so navedene trditve izmišljene. Zastopnikom monarhije v samoupravni Albaniji je naročeno, naj strogo varujejo nevtralnost Albanije. Albanski nastop jc predvsem provzročila srbska krutost nasproti mohamedancem v nekdanjem vilajetu Kosovo. Napadli so Srbe predvsem mohamedanci, ki so se odtegnili s kruto silo izvedenemu srbskemu novačenju.
Iz bojev 3. armadnega zbora.
Pod naslovom: »Pri železnih Štajercih« opisuje neki vojni poročevalec boje našega III. domačega armadnega zbora:
Z avtomobilom se pripeljemo v neko vas, kjer biva generalni major Schmidt, ki s svojimi sivimi, velikimi brkami in s svojo mogočno osebnostjo takorekoč najboljše pripada štajerskim polkom, ki jim poveljuje.
Prve dni potem, ko je izbruhnila vojska, v bitki pri Przemyslanyju, je nepopisna hrabrost zaman poizkušala, da premaga surovo postavo številke. Nasproti III. armadnemu zboru je stalo 6 ruskih divizij; 120.000 mož proti našim 40.000. 120 tisoč mož se je skrivalo v svojih zemeljskih utrdbah, ko je dirjalo naših 40.000 mož po obširni, prazni ravani, kakor divja bik s pobešenimi rogovi. Nakopičile so se gore mrtvecev, a mogočnost nečuveno silovitega napada je končno podrla vse jezove, ki jih jc zgradil sovražnik in je zadavila sovražnikov trikrat premočni ogenj. Z naskokom se je vzel przemyslanski železniški nasip; bajonet štajerskih domobrancev si je napravil nato še pot v mesto. Zdelo se je, da je vse dobljeno, a ukazalo se jc, naj se naši umaknejo. Povelje je učinkovalo tako, kakor učinkuje udarec s kopitom puške na glavo: zmešano je bilo vse; niso razumeli, kar se je ukazalo; marsikateri višji častnik se je bal naliho-ma, da to zlomi duševno silo njegovih ljudi. Minulo je le nekaj dni in železni zbor napade zopet Grodek. Gradčani so z napadom vzeli višine Cuniov, slovenski Štajerci vzamejo z bajonetom Powilenski; 47. slovenski pešpolk osvoji močne ruske postojanke pred Msano. Medtem ko naši zmagujejo, pride povelje: Umaknite se. Z nezlomljeno silo hiti III. armadni zbor, da oprosti Przemysl.
Sam sem videl pri Przemyslu trdo preizkušeni železni zbor. Videl sem tisti strašni ponočni pohod iz Radymna v Ni-šankovice, 40 km hoda po cesti brez trdnega dna. Ko pridejo vojaki železnega zbora na določeni jim kraj, spe eno uro v blatnem obcestnem jarku in na mokrih travnikih; takoj nato odrinejo v bojno črto, v vroči, strašni boj .proti ruskim utrdbam na vrhu Magiere. Videl sem, kako so se vojskovali; videl sem tudi v Przemyslu, kako so vozili ranjence na vozovih, ki jih ni hotelo biti konca. Železni zbor vzame z naskokom, izgube so bile težke, glavne utrdbe na Magieri; sledila je vojska v strelskih jarkih, ki je takrat, ko so še Rusi tratili strelivo, izgledala drugače, kakor zdaj. V rojni črti so morali ostati začetkoma vojaki štiri dni, ne da bi bili jedli kaj toplega. Izkopati so morali namreč še dolge jarke, predno so mogli dobiti varne zveze z vojnimi kuhinjami. Ni bilo drugače mogoče, ker so brenčale kroglje ponoči in podnevi nad strelskimi jarki. Izbruhnila je še kolera. V vsakem jarku je zahtevala žrtve; v nekaterih postojankah so oboleli na koleri kar celi roji in voji. Pred jarki so ležali kupi mrličev, ki jih niso mogli pokopati. Hujše so trpeli ljudje vsled tega smradu, kakor po sovražnikovih granatah. Najstrašnejše je bilo, kadar je ponoči za-donel od spredaj v tišini klic: Saniteta! Saniteta! Med mrtveci je ležal kak ranjenec, a pomagati mu ni bilo mogoče. Ruske strojne ouške so namreč strašno kosile, če se je pred njih žičnimi ograjami kaj zganilo. Klici ranjencev po pomoči so vedno bolj pojemali in so končno utihnili, a na njih tovariše v strelskih jarkih je stokanje ranjencev v celi vojski najstrašnejše vplivalo. V Przemyslu sem takrat govoril z nekim štajerskim stotnikom, signum laudis je krasilo njegova hrabra prsa, a priznal mi je s solzami v očeh, da njegovi živci trajno ne morejo takega strašnega trpljenja prenašati. Vse, vse se prenese v vojski, samo boletni klici ranjencev ne, če jim ne morejo pomagati in če jih morajo prepustiti njih usodi. Sreča je le, ker se to zgodi le malokdaj.
Odkar so minuli dnevi pri Przemyslu, je železni III. armadni zbor izpil še marsikateri krepki požirek iz kupe trpljenja. Od konca novembra stoji v Karpatih: ni minul skoraj dan, ki ne bi bil prinesel bojev in naporov, a njegova sila je nezlomljiva. Može preveva volja, da vzdrže, dokler ne zmagajo in so bolj jekleni kakor kdajkoli.
Naročajte »Slovenca".
vojska z Bosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Izjalovljeni ruski napadi v dolini Ondave in pri Volovcu. — V jugovzhodni Galiciji naši ujeli zopet 1240 Rusov.
Dunaj, 26. februarja. Uradno se poroča: Na Rusko-Poljskem se je včeraj vzhodno od Przeborza vršil živahen topovski boj. Na ostali fronti severno od Visle in v Galiciji je vladal po večini mir.
V	Karpatih so se izjalovili sovražni napadi v dolini reke Ondave kakor tudi na naše postojanke severno od sedla Vo-lovca.
V	jugovzhodni Galiciji smo z naskokom osvojili neko višino in vnovič ujeli 1240 Rusov,
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. februarja. Veliki glavni stan: Z vzhodnega bojišča ni nič bistvenega poročati.
Najvišje armadno vodstvo.
BITKA V VZHODNI GALICIJI.
Dunaj, 26. februarja. Vojni poročevalec »Reichsposte« poroča o bojih južno od Dunajca med drugim sledeče: V gozdnih Karpatih in v Bukovini so naše čete povsod vrgle Ruse z gorskih višin. Sedanji boji pri Stanislavu in severno od Kolomeje se lahko smatrajo kot uvodni boji ruske protiakcije. Ravnokar sem prišel iz tega kraja in dobil utis, da odločitev v teh bojih še ni končana. Nevarnost uspešnega sovražnega vpada na gornje Ogrsko je pa odstranjena, Vendar pa tvorijo ruske sile še vedno trden zid okoli naših čet v Prze-myslu, ki je oblegan od 7. novembra,
BOJ ZA STANISLAV.
Budimpešta, 26. februarja. »A Nap« poroča: Boj južno od Dnjestra se neprenehoma nadaljuje. Del zelo važnih ruskih opirališč je v naših rokah, ki nam dajejo upanje, da v kratkem zmagonosno končamo ta boj. Rusi se bore z nadčloveško močjo in žrtvujejo velikansko število ljudi, samo da obdrže Stanislav. V velikem zelo vročem boju ujamemo čezdalje več Rusov, Boj se razvija na ravni planoti ter ima na sebi nekaj enotnega, ne kakor v Karpatih. V tem boju se vidi, da zelo prekašamo Ruse v moralnem oziru in kar se tiče vodstva. Po došlih poročilih se bore naše čete z navdušenjem in z neomajljivim zaupanjem v končno zmago,
POMEN RUSKEGA UMIKANJA V VZHODNI GALICIJI.
Nemški listi pišejo: Velike zmage v Bukovini so v prvi vrsti vplivale na uspešno prodiranje v Karpatih. Od Črnovic je moglo avstrijsko desno krilo ruske čete obkoijevalno ogrožati. Pomena ruskega umikanja na črti Stanislav—Kolomeja tudi Rusi sarni ne podcenjujejo, ker vedo, da gre pri tem za najvažnejše ceste proti Lvovu.
RUSKI POLJAKI V SALIŠKI LEGIJI.
Krakov, 26. februarja. »Nowa Reforma« poroča, (la je zadnje dni vstopilo veliko mlacleničev iz zasedene Rusko-Poljske v gališko poljsko legijo.
XXX
POLOŽAJ V KARPATIH.
Budimpešta, 26. februarja. Posebni poročevalec lista »Magyar Orszag'- poroča o položaju v Karpatih: Na celi karpatski fronti od Dukle do Marmaros-Szigeta se bližajo boji odločitvi. Na važnih točkah, kakor v dolinah pri Dukli in na gališkem pobočju užoškega prelaza do Vereczke je pripravljalno delo artiljerije doseglo že dosedaj velike uspehe. Ljutj boji za prelaz Duklo, ki so stali Ruse že tako veliko človeških žrtev, izpreminjajo svoj značaj. V okraj Felzo-Vizkosz udrli Rusi so morali ustaviti svojo ofenzivo. Od srede decembra niso mogle priti ni koraka dalje kot do dolin gorovja Makovica, kjer smo jih ustavili.
BOJI PRI DUKLI.
Budimpešta, 26. februarja. »Magyar Orszag' poroča s severnega bojišča: Silovitost bojev pri Dukli se je zmanjšala; posebno na ruski strani so nastopili manjši odmori.
BOJ Z MINAMI.
Hamburg, 26, februarja. Poročevalec lista »Hamburger Nachrichten« poroča iz, Karpatov: Na karpatski fronti je igral veliko vlogo boj z minami. Sam sem dognal, da je od 21 strelov zadelo 20. Opustošenja, ki jih napravijo mine, so grozna. Stroje izprožijo na brezžični način, ki more j ostati skrivnost vojnega vodstva, skozi j zrak na. nekak Marconijev način.
KAKO JE BIL RUSKI GENERALNI ŠTAB V RADAVCU UJET.
Posebni dopisnik Az Esta poroča: | Imel sem priložnost govoriti z nekim čast-' nikom, ki se je udeležil obkolitve ruskega
generalnega štaba v Radavcu. Ruski ge-enralni štab je mislil, da se bodo čete mogle umakniti iz Kimpolunga v Radavc in da sc tam postavijo v bran proti sovražniku. Podnevi in ponoči so se morali z vso hitrostjo umikati. Vsak mora gledati, da se brez ozira na svojo četo reši v Radavc, kjer se bo izvršila nova grupacija, tako se je glasilo rusko povelje. Kako nagel je bil beg iz Kimpolunga v Radavc, dokazuje to, ker so Rusi topot rabili samo 36 ur. Mi smo zasledovali Ruse z isto hitrostjo v popolnem redu. Nismo jim pustili časa, da se urede, ampak smo prišli z njimi skupaj v Radavc in obkolili mesto od treh strani. Ruski generalni štab, ki se je za časa boja pri Kimpolungu nahajal v Radavcu, ni imel nobenega pojma, da se bo zasledovanje izvršilo v taki hitrosti in obširnosti. Generalni štab je skušal sicer zbežati, pa ni več mogel. Poveljujoči general se je sicer ustrelil, vsi drugi generali, arhiv itd. so pa prišli v naše roke. Ujeti častniki so oddali svoje meče našim ordo-nančnim častnikom, nakar so jih na avtomobilu odpeljali v notranjost.
XXX
V MAZURIH UJETI RUSKI GENERALI.
Berlin, 26. februarja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Ruska uradna poročila deloma zamolče velik poraz v po-zimski bitki v Mazurih, deloma ga poizkušajo prikriti. Kot dokaz za velik poraz naj služi naslednja lista ujetih generalov: Od 20. armadnega zbora: poveljujoči general, poveljnik artiljerije 28. in 29. pehotne divizije. Poveljnik zadnje divizije je kmalu potem, ko je bil ujet, podlegel ranam. Od 3. armadnega zbora: Poveljnik 27. pehotne divizije in od te poveljnika artiljerije in 2. pehotne brigade; od 53. rezervne divizije divizijski poveljnik in poveljnik 1. brigade; od 1. sibirske kozaške divizije poveljnik neke brigade.
ANGLEŽI O RUSKEM PORAZU V MAZURIH.
Amsterdam, 26. februarja. »Times« pišejo: Naša poročila iz Petrograda so zadnji čas odrezana. Verno samo približno, da Rusija na vojsko ni bila pripravljena (?) in da šc sedaj potrebuje časa, da postavi na bojišče armade in pomožne vire. Negotovost nas sili, da dogodke previdno presojamo. Povodenj novih nemških zborov, ki je udrla na vzhodno Rusko, je očividno popolnoma iznenadila štab velikega kneza Nikolajeviča. Pripravljeni moramo biti še na nadaljnja taka iznenadenja.
26 RUSKIH GENERALOV ODSTAVLJENIH.
Kodanj, 26. februarja. Zadnja številka ruskega lista »Nowoje Wremja« objavlja s privoljenjem petrograjske cenzure listo 26 generalov ruske armade, ki so bili deloma vpokojeni deloma odstavljeni. Med njimi je 12 divizij-skih generalov.
RADKO DIMITRIJEV — MARŠAL.
Sofija, 26. februarja. »Dnevnik« poroča iz Petrograda: Bivšega bolgarskega generala Redko Dimitrijeva, višjega poveljnika 3. ruske armade, je car imenoval za maršala.
NEMŠKO PRODIRANJE PROTI NO-WOGEORGIJEVSKU.
Curih, 26. februarja. »Tagesanzei-ger« poroča o vojnem položaju: Nemci so pod Vislo prodrli že do izliva reke Wkre v Vislo, odkoder imajo nemške čete le še en dnevni pohod do zunanjih utrdb trdnjave Nowogeorgijevsk. (Ta vest je zelo pomanjkljiva, kajti reka Wkra se, kakor kaže zemljevid, sploh ne izliva v Vislo, ampak v reko Bug in sicer tik vzhodnjih zunanjih utrclb trdnjave Novvogeorgijevsk; reka Bug se pa v trdnjavskem ozemlju izliva v 'Vislo. Op. ur.)
NEMŠKI ZRAKOPLOVEC NAD VARŠAVO.
Budimpešta, 26. februarja. Neki nemški letalec nadporočnik je vrgel na varšavske utrdbe več bomb in jih je tako poškodoval, da so morali delo prekiniti.
FIZIČNE BOLEZNI MED RUSKIMI VOJAKI.
Petrograd, 16. februarja. (Kor. urad.) »Ruskoje Slowo« prinaša pod naslovom »Ranjene duše« pretresljiv članek o nešte-vilnih pojavih fizičnih bolezni pri ruskih vojakih. Lazareii na bojišču so prenapolnjeni.
RUSKI UPI.
Rotterdnm. 26. februarja. Daily Tcle-grapli- poroča iz Petrograda: Nemci napenjajo vse sile, da bi iztrgali Rusom prehod čez Narevv pri Jedwalenu. Trdnjavi Lomza sc Ncmci še niso približali; očividno iščejo na tem delu fronte slabo točko, kjer bi lahko prodrli. V vojaških petro-grajskih krogih še vedno upajo, da se bo večjemu delu 20. armadnega zbora, ki jc tvoril desno krilo uničene 10. armade in bil od Nemcev obkoljen, posrečilo priti skozi gozd pri Avgustovu in doseči ruske čele pri Njemenu.
RUSKI VOJNI STROŠKI — NAD 10 MILIJARD RUBLJEV.
Berolin, 26. februarja. »Nat. Ztg.« ceni na podlagi zanesljivih podatkov dosedanje ruske vojne stroške na več kot deset milijard rubljev. Pri tem niso všteti mobilizacijski stroški pred vojsko.
PROTI SOCIALNI DEMOKRACIJI V RUSIJI.
Petrograd, 27. februarja. (Kor. urad.) »Rječ« poroča: Na šestletno prisilno delo so obsodili sedem delavcev, ker so pripadali socialnodemokratični stranki.
XXX
V RUSIJI PRESELJENI NEMŠKI NASE-LJENCI.
Petrograd, 27. februarja. (Kor. urad ) »Ruske Vjedomosti« poročajo iz Tambo-va, da se je peljalo skozi mesto meseca januarja 11.920 nemških naseljencev, ki r jih odposlali iz zahodnih gubernij v Sar tov in Arhangelsk.
NOVO VOJNO POSOJILO V NEMČIJI, 4
Nemška vlada je razpisala novo vojno posojilo. Prvo je znašalo 5 milijard, sedaj višine niso določili. Izdajale sc bodo 5% zadolžnice in 5% državne zakladne nakaznice. Podpisno ceno so določili za zadolžnice z 98-50, za nakaznice pa z 98-30 za 100 mark. Najkasneje 14. aprila je treba vplačati 30%, 20. maja 20%, 22. junija 20%, 20. julija 15% in zadnjih 15% pa 20. avgusta. Zneski do 1000 mark morajo biti popolnoma vplačani že do 14. aprila.
HidenbHro po opisu svojega bralo.
Berlin, 24. februarja. Izšel je življenje- i pis Hindenburgov, ki ga je napisal njegov brat, znan pod psevdonimom Bernhard von Burgdorff. Iz tega spisa naj priobčimo nekaj vrstic:
Znano je, da se je Hindenburg udeležil vojn leta 1866. in 1870. Glede njegove udeležbe v bitki pri Kraljevem Gradcu pripoveduje zgodovina tretjega gardnega polka sledeče: Neka baterija, ki se je nenadoma pojavila, je otvorila ogenj na strelce poročnika Hindenburga, ki je čez nekaj minut pospešenega streljanja zapovedal naskok. Toda že po prvih korakih ga je zadela krogla v glavo, da se je nezavesten zgrudil. Ko se je zopet zavedel in vstal, so se bili njegovi vojaki že polastili treh I topov ter so zasledovali sovražnika, ki /e k hotel ostale topove spraviti na varno. Za 1 ta čin je bil Hindenburg odlikovan z Rdečim orlom 4. razreda.
Pisma, ki jih je Hindenburg pisal v tej dobi, kažejo vojaka. Svojim staršem je pisal: »Za vojaka je vojna normalno stanje. Če padem, umrem najlepše in najslavnejše smrti; če bom ranjen, je prav; če se vrnem nepoškodovan, še boljše. Medtem sem že dosegel svoj namen: dihal sem vonj smodnika in čul žvižganje krogel; bil sem lahko ranjen in vzel sem sovražniku pet topov. Postal sem osebnost, ki nekaj pomeni; pri vsem tem pa sem čutil nad sabo usmiljenje nebeške milosti. Bodi zahvaljena na veke, amen! Krogla mi je prebila orla na čeladi ter me oplazila po glavi. Moji vojaki so mislili, da sem mrtev. Pol prsta nižje, pa bi ležal mrtev na bojišču.«
V drugem pismu opisuje razburjenje pred bitko. Najprej neko veselje, da vdihava vonj smodnika vase — ta okolnost sc v pismih večkrat ponavlja —, potem nemir mladega častnika, ki ni popolnoma gotov, da je svoji nalogi dorasel.
»Prvi streli,« tako piše, »sprejeti t ura-klici, vzbudijo navdušenje. Kratka molitev, misel na drage, ki so doma ter na dobri glas družine, pa naprej! Ko prispejo ranjenci, stopi na mesto navdušenja hladnokrvnost, celo neobčutljivost za nevarnosti. Pravo razburjenje pride šele, ko je boj končan in ko moramo na lastne oči gledati strahotne učinke boja. Opisati jih ne morem. Pozneje se bo dalo ustno poved di kakšno podrobnost.«
Poglavje o bitkah se zaključuje s tei. .& kratkim pismom z dne 20. februarja 18'. »Ura! Pariz kapitulira. Zavzete že t. utrdbe in Saint-Denis. Premirje, in če Bo^ da, mir!«
Smeri ruske polile.
Graški listi poročajo preko Bukarešta po Novem Vremenu«: V seji petrograj-skega dobrodelnega društva jc govoril podpredsednik Basmakov o smereh ruske politike v vojski. Razvil je sledeči program: Vsi Slovani naj se združijo pod rusko hegemonijo. Nemškemu plemenu naj sc nakaže za stoletja podrejena vloga. »Novo Vreme« nadalje objavlja uvodnik, da ustvarja rumunski ministrski predsednik Bratianu proli srbsko-ruskemu bloku na Balkanu rumunsko-bolgarsko-grški blok in da se mora zato Rumunija zdaj prištevati sovražnikom Rusije.
Francoski iomedni rnlec zadel ob mino pri Baru.
Pariz, 26. februarja. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Francoski torpedni rušilec »Da-gue«, ki je spremljal za Črnogoro namenjen prevoz živil, je predsinočnim ob pol 10. uri v pristanišču Bar zadel ob mino in se potopil. 33 mož posadke pogrešajo.
Novo srnsko prodiranje proii .Idriji.
Sofija, 26. februarja. Bolgarski listi in politiki se živahno pečajo s srbsko-alban-skim sporom, katerega je po splošnem mneju izzvala srbska diplomacija, da bi se polastila dela Albanije in jadranskega obrežja. Z močnimi silami vpeljane srbske napade so utemeljevali z albanskim vpadom. Tu vidijo v tem postopanju Srbije le začetek.
It
Carigrad, 27. februarja. (Kor. urad.) Z egipčanskega bojišča poroča Agence Telegraphique Milli«: Egipčani, ki so preplavali Sueški prekop, so pozdravljali turške čete v imenu svojih tovarišev. Sovražnikovi patruljni čolni ne trpe zbiranja mo-hamedancev na zahodnem bregu, a ponoči se le shajajo Egipčani in Turki. Patrulje poročajo, da Angleži hitro popravljajo utrdbe, ki so jih porušile kroglje turških toppv.
i.
v
Kodanj, 27. februarja. (Kor. urad.) O nemirih v Singapori poročajo ruski časopisi: V Singapori je razdrlo 800 Indijcev hišo, v kateri so bili zaprti nemški vojni ujetniki. Angleži organizirajo zbor prostovoljcev, ki mu pripadajo tudi Japonci, da onemogočujejo nadaljnje razdiranje. V Singapore pričakujejo japonsko bojno ladjo »Jodo«. Z ozirom na nemire sta došli v Šangaj dve japonski križarki.
Splošno popisovanje žila in mlinskih izdelkov.
Dne 24. t. in. je stopila v veljavo nova odredba glecle žita in moko. Vse zaloge bodisi v rokah trgovcev, pridelovalcev in privatnikov so bile z dnem 24. t. m. postavljene pod zaporo, to je da ostanejo clo nadaljnjih odredb nedotakljive. Pocl zaporo ni le pšenica in pšenična moka, temveč tucli koruza, ječmen, rž in oves. Ta določba je začasna in ne vzame lastniku njegove lastninske pravice, temveč jo le omejuje in zabranjuje prevoz in premembo lastnika, predelavanje (n. pr. mletev, predelavo moke v testenine itd.) Vsaka sprememba in prevoz je dovoljena le z dovoljenjem okrajnega glavarstva.
Dovoljenje okrajnega glavarstva se zahteva za prevoz in predelavo. Ni pa potrebno oblastveno dovoljenje za prehrano v lastnem gospodarstvu in fcicer je dovoljena za vsako osebo poraba dnevno 240 gramov moke ali :100 gramov žita, oziroma za en mesec 7*2 kg moke ali 9 kg žita za vsako sobo posebej. Kor pa je mnogo družin in posameznih oseb, ki nimajo svojega lastnega gospodinjstva, dovoljuje odredba, da smejo trgovci ■/. moko prodati tucli "pekom, mokarjem in sladčičarjem in sicer toliko, kolikor potrebujejo za svojo odjemalce za nekaj clni, vendar si. oblast pridrži pravico to oddajo natančneje z novimi odredbami določiti. Da vsled nove odredbe ne nastopi pomanjkanje v posameznih občinah sme politična oblast zahtevati ocl lastnikov, cla svoje zaloge prodajo'v občino, kjer jo nastopila, potreba in sicer po cenah, katere določi oblast.
Neposredni namen to odredbo je dognati, kake zaloge žita in moko se nahajajo v državi. Pri vodnem spreminjanju lastnika bi ne bilo mogočo natančen pregled dobiti. Tudi je res-noba odredbe v stanu, ljudstvo k resnosti pripravili lastnike. Nova odredbu šele bode ustavila vodno naraščanje cen in špekulacijo s skrivanjem žitnih zalog. Počenši z 28. februarjem bodo vlada popisovala zalogo pšenice, rži, ječmena, koruzo in moko in sicer deloma po svojih organih deloma pa po zaupnikih, katere bode za ta posel imenovala in sicer zanesljive, nepristranske osebe bodisi uradnike, učitelje, trgovce, tudi lahko uslužbence. Za zaupnike imenuje vlada lahko možke kakor tucli ženske,
Služba zaupnika je častna služba, namenjena v splošno k orisi irj službi sc nihče ne more ustavili, in j() j,. ,|()|_ žan sprejeti. Kdor bi ne sprejel ie službe, zlasti pa. če bi izdajal tajnosti, katero jc zaznal v spolnovanju svoje
službe, bodo kaznovan z denarno kaznijo clo 5000 K ali s zaporom do 6 mesecev. Zaupniki bodejo imeli pravico vstopa v shrambo in se jim more dati možnost, prepričati se o nahajajočih se zalogah žita ter jim jo na zahtevo predložiti tozadevno zapiske.
I)a so lastniki žitu in mlevskih izdelkov ne bodo bali vslocl prejšnjo napačno ali nenatančne prijave, je odpuščena kazen, ki hi jih morala zadeti.
Zaloge je treba napovedati clo dno 5. marca in sicer bodo na razpolago po-pisovalne pole, v katere je treba napovedati natančno, koliko posameznih vrst žita ali moke jo kdo posedoval z dnem 28. februarjem. To po posameznih vrstah ločeno napoved je podati vsakemu, kdor ima skupno več kot 20 kilogramov zaloge. Kdor ima lo 20 kg ali manj, je dolžan sicer dati napoved, vendar lo skupno in ne ločeno po posameznih vrstah. Kakor se dozdeva, bodo pri nas, vsaj na deželi, popisovali zaupniki in ne bode treba iskati šele popisovalnih pol.
Resna in potrebna jc bila izdana vladna odredba. Posamezniku je morda neprijetna in nepričakovano došla, a pomisliti je treba, cla jc stotine in stotine družin, ki s kruhom niso preskrbljeno iu bi se preskrbeti nc mogle. Špekulacijam z žitom bo narejen konec. Sedaj šele bodo prišlo clo veljave določbe o conah in upali je tudi, cla bo vsak pameten in trezno sodeči človek tudi odkrito priznal, kaj ima v zalogi. Kar se bode zahtevalo ocl lastnikov zalog, za to dobe tudi postavno plačano, kdor pa bi utajili hotel svoje zaloge, mu preti nevarnost, da njegove zaloge brez odškodnine zapadejo državi in čaka ga huda kazen, in sicer denarna clo 20.000 kron in zapor clo enega leta. Namen popisovanja sam žc bi moral biti zadostni vzrok, da vsak napove resnično, kar ima; a komur patrijotičen namen to odredbe ne zadošča, naj dobi vsaj hudo kazen, ki čaka neodkritosrč-ne zadostno moč do resnice.
Ko bo popisovanje gotovo, izide v nekaj tednih nova odredba, ki bo določala, kako so smejo zaloge porabiti, ker sedanja določba o porabi je le začasna in se šele nadomesti z novo, ki bo končnovoljavna. Ker je popisovanje namenjeno splošni koristi, bo določba'o porabi taka, da bo prišla v korist vsakemu posamezniku. Koliko sme kdo za so ohraniti, bo vsakemu znano, ostalo naj odda tisti organizaciji, ki bo določena, cla preskrbi porazdelitev. Kako bo ta oddaja izpeljana, se ho šole določil o in določilo tudi cono, in sicer najprej za one, ki prostovoljno odstopijo odvisne zaloge. Kogar pa ho treba šele neprostovoljno pripraviti do prodaje, bo dobil 10 odstokov manjšo ceno.
Izdana odredba jo globoko zamišljena. Njen neposredni namen je poiz-vedeti velikost zalog in porazdeliti med vse enakomerno. Pa še drugo ozadje ima nova odredba. Ogrska ima več žita kot naša državna polovica in na Ogrskem je vlada že zaloge ne lo popisala, ampak jih tucli rekvirirala. Te zaloge bo razdeliti najprej na Ogrskem samem v krajih, kjer jo premalo zalog in potem v Avstriji. Da pa ima ogrska vlada zagotovilo, da bo razdelim povsod pravična, bo dalo sedanje popisovanje in eventualna razlastitev opravičeno podlago. Dolžnost ljudstva je, cla vidi v novi odredbi ne neko breme, ampak resen trud preživeti vso iu preprečiti nakano naših sovražnikov, ki nas upajo sestradati.
Zaporo in popisovanje žila in moke.
Jutri v nedeljo 28. febr. se prične popisovanje žita in moke po celi deželi in državi. — Zaupniki bodo hodili od hiše do hiše in popisovali zaloge.
Neizogibno je potrebno, da vsak svojo zalogo po pravici naznani. Na vsako neresnico stoje kazni — zapor do enega leta in v denarju clo 20.000 K in povrh se Še utajeno blago konfi-scira.
Kdor pa zdaj po pravici napove, je prost vsake kazni, da je pri prejšnjih popisovanjih kaj utajil.
Sedaj se gre samo za zaporo in popis. S tem še ni rečeno, cla se bo od popisanega in zaprtega blaga kontu kaj vzelo.
šolo, ko ho popis izvršen v celi državi, bn vlada izdala posebno nareribo, kako je popisano blago porabiti. Razume se, da bo vsakdo smol obdržati, kar rabi do prihodnjo želve zase in za svojo družino kmet pa tudi. kar rabi ?a pomladansko in jesensko seme. Kmet je pa še zdaj opravičen oddajati drugim kmetovalcem žilo /a seme proti tozadevnemu potrdilu.
Ni tedaj nobenega razloga, kaj bati sc, ker ni dvomiti, du sc; cesarska
naredba izpelje tako, kakor jc mišljena.
Tudi ni prav nič dvomiti, da se bodo zaloge, ki se nahajajo v eni občini, porabile najprej v pokritje potreb dotične občine same.
Za sedaj jo pa najnujnejc, cla vsakdo po svoji vesti po pravici napove svojo zalogo.
Bog ne daj, da bi prišlo radi napačnega razumevanja stvari po posameznih do številnih sodnfjjskih obsodb. a
Tedaj, šo enkrat:
Resnično povedati, brez skrbi!
Skrb bo imel samo tisti, ki bo lagal!
Važno zlasti za kmete !
Ajda in ajdova moka nista navedeni v cesarski naredbi in tedaj ajde in ajdove moke ni treba napovedati in se lahko še naprej svobodno porablja.
Tudi proso (kaša) jc prosto napovedi in se prosto porabi.
japonska proti Kitajski.
MOBILIZACIJA JAPONSKE.
Berlin, 26. februarja. Iz Tokia poročajo: Admiraliteta je pozvala vse japonske križarice, ki se nahajajo v inozemstvu, naj takoj odplovejo v domače vodovje. Tajna mobilizacija armade traja dalje. Nakupili so veliko parnikov, ki bodo prevažali čete.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA NA JAPONSKEM.
Berlin, 26, februarja. Iz Genfa poročajo: »Agence Havas« potrjuje v neki včeraj objavljeni brzojavki iz Tokia začetek splošne mobilizacije na Japonskem.
AMERIKA IN JAPONSKA.
Ženeva, 27. februarja. Pariški »Herald < poroča iz Nevv Yorka: Prvo in drugo ameriško brodovje je odplulo v Tihi Ocean. Ameriško brodovje, ki leži preti Šanghajem na Kitajskem, so pomnožili za 6 vojnih ladij drugega brodovja.
A
X X
Zedinjene države imajo tri brodovja: atlantsko, pacifiško in azijsko; prvo ima 4 divizije po 5 linijskih ladij, drugo ima 4 ojtlopne križarje na zapadni ameriški obali, aj&jjsko brodovje, ki se ima sedaj pomnožiti, leži v vzhodni Aziji in pred Filipinami ter šteje 5 križarjev. Prvo in drugo brodovje ima za rezervo 12 linijskih ladij in 12 križarjev. Nove velikanske ladje s 27.000 do 39.000 tonami bodo gotove šele deloma prihodnji mesec in prihodnje leto. — Japonci teh jeklenih gostov ne bodo prav veseli.
AMERIKA ŽELI MIRNE PORAVNAVE MED KITAJSKO IN JAPONSKO. — RESEN OPOMIN JAPONSKI.
Petrograd, 26. februarja. (Kor. urad.) »Rječ« poroča, da je ameriški poslanik v Pekingu izrekel odločno željo, cla se ja-ponsko-kitajski spor poravna mirnim potom, drugače bi se japonsko-ameriški od-nošaji znatno poostrili. Glasom istega lista se vstaja na južnem Kitajskem vedno bolj širi.
AMERIKA ZAHTEVA RAZSODIŠČE.
Frankobrod, 26. februarja. »Frankfurter Zeitung« izve naravnost iz Petrograda: Neki pekinški brzojav lista »Ruskoje Slovvo« trdi, da ameriški poslanik vztraja pri japonski vladi na razsodišče v japonsko-kitajskem sporu.
KITAJSKI DIJAKI V TOKIJU PROTI JAPONSKIM ZAHTEVAM.
Petrograd, 26. februarja, (Kor. urad.) Ruski listi poročajo, da so v Tokiju kitajski dijaki priredili politične shode proti japonskim zahtevam nasproti Kitajski.
Podmorski boji proii Angliji.
PODMORSKI ČOLNI NA DELU.
Vlissingen, 26. februarja. (Kor. urad.) Danes popoldne došli poštni parnik poroča, da je med vožnjo srečal dva nemška podmorska čolna.
Immuiden, 26. februarja. (Kor. urad.) Danes je došel sem stockholmski parnik »Svarton«, ki je na poti iz Rotterdama v Upsalo. Včeraj popoldne mu je napravila mina ali pa torpedo veliko luknjo. Izgubil je dva čolna. Od posadke ni bil nihče ranjen.
PARNIK S 1800 MOŽMI POTOPLJEN.
Milan, 2(j. februarja. »Corriero dol-la Sera« poroča iz Londona: Iz Last-bourne (angleško pristanišče) brzojav-ljajo Llovdovi agenturi, cla se jo dne 2i. t. m. ob 1. uri popoldne nekaj morskih milj od Eastbourne potopil parnik s 1800 možmi.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLN POTOPLJEN.
Berlin, 26. februarja. Iz Pariza sc poroča: Mornariški minister objavlja naslednje poročilo z dne 23. februarja Predvčerajšnjim zjutraj jc neka križarica drugega francoskega brodovja pričela obstreljevati
nek nemški podmorski čoln, ki jc plul po morski površini, osem milj jugovzhodno od rta Alprecha pri Boulogni. Nekaj projek-tilov je zadelo podmorski čoln, nakar se je potopil.
OD 18. FEBRUAjRJA POTOPLJENIH 20 ANGLEŠKIH PARNIKOV.
Amsterdam, 26. februarja. »Tijd« po« roča, da obsega lista parnikov, ki so zadeli na mine ali bili torpedirani, od 18. februarja naprej 20 ladij. O uspešnih protinapadih angleških in francoskih podmorskih čolnov ali hitrih križaric ni ničesar čuti.
POTOPLJENE ANGLEŠKE LADJE.
London, 27. februarja. (Kor. ur.) Ad» miraliteta poroča: Nemški podmorski čolni so potopili ocl 18. februarja sedem brit-skih ladij; v angleška pristanišča sc je pripeljalo v tej dobi 708 parnikov. V tednu, ki se je končal 24. t. m., je zapustilo 673 ladij Anglijo. V osmih tednih pred 24, t. m. je pripeljalo v Anglijo 5772, odpelja-lo se je pa 5507 ladij.
GOSTA MEGLA V ROKAVU.
Berolin, 25. februarja. »Tagl. Rundschau« poroča iz Haaga: Tri dni že leži nad prelivom med Anglijo in Francijo gosta megla, ki jo samo proti poldnevu tu-intam prodro solnčni žarki. Mnogo angleških ladij si ne upa zapustiti pristanišč, ker sc boje, da bi ne naletele ob izhodu na kak nemški podmorski čoln.
TEŽAVE V ANGLEŠKEM POMORSKEM PROMETU.
Kod.anj, 26. februarja. (Kor. ur.) » Ber-lingske Tidende poroča iz Londona: Prevoz v večjem obsegu se ne vrši več. Ladje se težko dobe. Prevozne cene se višajo. Glavni vzrok so predvsem težave pri razkladanju in pa vladna zaplemba ladij. Tudi v Ameriki sc je zvišala prevoznina na Angleško in Francosko. Trg je zelo napet.
Poročila o Italiji.
Milan, 26. februarja. »Avanti objav--lja pregled vojaških izdatkov Italije v letu 1914/15. Od 16. avgusta 1914 do začetkom februarja je bilo izrednih izdatkov eno mi-njardo 170,078.000 lir, v prvih dneh jc bilo določenih še 170 milijonov lir, lako da znašajo dosedaj izredni izdatki 1.340,078.000 lir. Tej svoti je treba prišteti še redne vojaške izdatke v znesku 852,524.000 lir Skupni izdatki leta 1914 15 znašajo tedaj 2.192,609.000 lir. »Avanti« pripominja, da je ta znesek skoro enak skupnim dohodkom države.
BURNE DEMONSTRACIJE V REGG.IO D' EMILI A
Rim, 27. februarja. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča iz Ileggio d Emilia: V gledališču Teatro Ariosto .lo priredila predvčerajšnjim zvečer! neka narodna skupina zaseben shod, na katerem naj bi bil govoril prejšnji poslanec Battisti iz Tridenta. Ko so dohajale na shod povabljene osebe, se je zbirala na trgu precl gledališčem zborovalcem nasprotna množica, ki je pričela žugati. Vojaki so pričeli trg zapirati, a ljudje so motali kamenje na vojake; ranjenih jo bilo veliko ka-rabinierov, zastopnik policije, neki ka-rabiniorski stotnik in neki major, ki jo bil nevarno ranjen. Na neki' oddelek karabinierjev, ki j0 transportiral nekega ranjenega vojaka, so tudi metali kamenje, nakar je oddelek ustrelil-on mož je bil po strelih ubit, pet oseb je bilo ranjenih; med ranjenci je umrl ponoči še eden. Ponoči .je bilo ranjenih so 11, karabinierjev in 4 policisti. V Keggio <T Emilia so odposlali vojake m karabmiere. Preiskavo je poverila vlada nekemu generalnemu nadzorniku notranjega ministrsva. Sodišče je uvedlo preiskavo.
Rim, 27. februarja. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Ministrski svet jo sklenil, da naroči profektom glede prireditve, ki bi lahko ogrožale javen red in sicer ne glede na lo, čc sc prirejajo na javnih ali v prostorih, ki so reclno občinstvu dostopni.
STALIŠČE ITALIJE.
Rim, 26. februarja. »Giornale d' lta«. ha« pobija v uvodnem članku mnenje, da' bi ruski porazi za Italijo zmanjšali nujnost, da konca svoje vojaške priprave. O obsežnosti nemških zmag list noče soditi. Vendar naj bodo velike, kakor hočejo, na potrebo mobilizacije duhov za zmago naci-jonalnih zahtev niti najmanjše ne uplivajo/ Nihče ne more prorokovati, na kake nc-v varnosti, ali celo izzivanja mora biti Italija žc jutri pripravljena. Od vseh strani jo
Zobna krema
z isto strastjo snubijo, s katero bi vsi skušali preprečiti, da doseže svoje nacijonalne želje. Zato bi bil zločin, čc bi Italija opustila nadaljne priprave.
Beigrail po o&slreljevanju.
Eudl.mpešta, 26. februarja. O posledicah obstreljevanja Belgrada poroča -Esti Ujsag : Stebri zemunskega železniškega mostu so se podrli ob obeh straneh. Srednji obok konaka je utisnjen, zgornja nadstropja novega konaka so se podrla; pri hotelu »Moskva« so se odstrelili balkoni, hotel »Balkan« ni poškodovan, poškodovana je poštna palača, muzej, pehotna vojašnica v notranjem mestu in vojno ministrstvo.
Budimpešta, 26. februarja. Naši piloti ne obiskujejo le Belgrada, marveč tudi druge utrjene kraje. Pripovedujejo, cla je življenje v Bclgradu izumrlo. Civilistov biva v mestu še manj, kakor ob prvem oddelku vojske. Posadka ni velika, topov je pa veliko v mestu. Srbskih topov niso postavili le na Kalimegdanu, marveč tudi med tistimi redkimi hišami, ki še stoje ob Savi. Belgrajski posadki poveljuje general Živkovič, trdnjavi podpolkovnik Gjukič; župan Nestorovič posluje kakor prej.
jI aa zaMii.
Francosko uradno poročilo.
Genf, 2li. februarja. Francoski generalni štab poroča z dne 24. t. m.: Ob o. uri popoldne: Od sinočnega poročila se ni nič važnega zgodilo, razen nekaterih srečnih akcii naših čet pri Aube-live sur Suippe in severno od Per-thcsa.
Poročilo ob 11. uri zvečer: Med Lyse in Aisno so so vršili precej živahni artiljerijski boji, ki -o bili vsi za nas ugodni. V Champagni severno od Le-mesnila smo dosegli nove uspehe in odbili več protinapadov. Naša artiljerija je na višinah ob Maasi prisilila več sovražnih baterii. da so umolknile. Naknadna poročila poudarjajo pomen našega usoeha pri Epargesu in visokost sovražnih izgub. Na prav malem osvojenem delu fronto smo našli nad fiOO mrtvih Nemcev. Po izjavi ujetnikov sta dva nemška polka izgubila nacl 3000 mož. V gozdu Brule pri Apremontu smo napredovali.
Ženski avtomobilni zbor.
Kaver, 27. februarja. Semkaj je došel avtcmobi'ni zbor sufragetk obstoječi iz 1000 žensk.
Zadnji zračni napad na Ostende.
Amsterdam; 24. febr. Listu »Tijd« poroča njegov sotrudnik iz Sluisa: Angleško uradno poročilo o zadnjem zračnem napadu se mi je zdelo takoj pobarvano. Požgan naj bi bil tudi kolodvor Ostende jezero. Sam sem se prepričal, da je kolodvor le nekoliko in ne hudo poškodvan.
Caillaux se bije s pestmi.
Iz Lizbone se poroča: V atriju hotela »International- sta se sporekla bivši minister Caillaux in sin bivšega portugalskega ministra grof Burnay. Iz besed so kmalu nastala dejanja in gospoda sta drug drugega obdelavala s pestmi.
Turčija v vojski.
NA KAVKAZU.
Carigrad, 27. februarja. (Kor. urad.) Iz Erzeruma se poroča: Na kavkaški bojni črti je mirno, ker pokriva do 1 m debel sneg vrhove. V pokrajinah, kjer ni toliko snega, so izvcjevale turške čete znatne uspehe. Predvčerajšnjim so vzeli Turki z napadom Taschet in Daškoj. Sovražnik se je umikal v Batum, Turki so ga pa zasledovali.
CESAR VILJEM ODLIKOVAL ENVER PAŠO.
Frankobrod, 27. februarja. (Kor. ur.) »Frankfurter Zeitung- poroča iz Carigrada: Cesar Viljem je podelil vojnemu ministru Enver paši železni kr'ž.
Z ANGLEŠKE KRIŽARKF. STRELJALI NA TRI MOHAMEDANSKE KMETE.
Carigrad. 27. februarja. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Milli- poroča iz ! zasebne strani: Neka angleška križarka in neka angleška torpedovka, ki sta manevrirali v zalivu Saron, sta se približali na 500 metrov do obrežja. Angleži so iz topov streljali na tri mohamedanske kmete, ki so molili pod nekim drevesom.
Olv«ri!ev psmskep prekopa zone!
Novo oBMievaaje Darsaoei. -Pomorska ika oa Črnem morju.
Carigrad, 26. februarja. Turški glavni stan poroča: 25. t. m. ob 10. uri dopoldne je deset sovražnih oklopnic zopet pričelo obstreljevati forte ob vhodu v Dardanelc. Ogenj je trajal clo pol šeste ure zvečer, nakar so se ladje umaknile v smeri proti otoku Tcnedos. Opazili smo, da so bile oklop-nice tipa »Agamemnon« ift dve drugi oklopnici poškodovane od krogelj, ki so jih izstrelili forti ob anatolski obali.
Geni, 26. februarja. Pariško časopisje se živahno peča z obstreljevanjem Darda-nel. »Matin« izvaja, da je ta akcija bro-dovja največjega pomena, ker gre za to, da se Rusija na tej strani razbremeni.
Carigrad, 27. februarja. (Kor. ur.) Veliki glavni stan poroča: Vsied včerajšnjega 7urneya obstreljevanja ir velikih kalibrov sovražnih ladij so bili zunanji dardanelski forti na nekaterih točkah poškodovani. Mi smo imeli le 5 mrtvih in 14 ranjenih. Turli danes jo sovražno brodovje nadaljevalo obstreljevanje. umaknilo se je pa popoldne iz ognjene črte baterii na Sedil-Bahru.
Dne 10. februarja je neka francoska križnrica izkrcala pri Akabi okoli 100 vojakov. Po dveurnem boju se je sovražnik s težkimi izgubami umaknil nazaj na lactie. Kljub silnemu ognju sovražnih ladijskih topov in strojnih pušk smo imeli le tri mrtve in tri'ranjene.
POMORSKA BITKA V ČRNEM MORJU.
Carigrad. 27. februarja. Pri pomorski bitki v Črnem morja sta. bili dve ruski volni ?at?>» težko nnškodovr^"
Vinoma seja Dolarskega soDronjn.
Sofija, 25. februarja. V sobranju sta se sprla med razpravo o vojaški kazenski postavi pravosodni minister Popov in bivši minister Takev. Žalila sta se osebno. Opozicija jo pritrjevala Take-vu. Večina je izključila Takeva in demokrata Mileva, ki je podpiral Take-va. Sojo so morali prekiniti. Voditelji opozicije so izjavili ministrskemu predsedniku Radoslavovu, da nadaljujejo obstrukcijo, če Popov nc prekliče žaii-tev. Racloslavov je izjavil, da namerava pomiri je valno vplivati.
Mm poročila.
IZJAVA LLOYD GEORGEJA O SKUPNEM POSOJILU ZAVEZNIKOV.
Milan, 25. februarja. Iz Londona se poroča: Glede nameravanega najetja skupnega posojila zveznih držav, ki bi naj znašalo velikansko vsoto 20 milijard lir, je Lloyd George odkrito izjavil, da Velika Britanija tega načrta ne gleda s simpatijo, da bo pa v tem vprašanju morala še enkrat razpravljati konferenca, ki se po potrebi skliče v London. Zbornica je soglasno odobrila finančno politiko državnega tajnika.
ČLANI MORNARIŠKEGA DRUŠTVA ZNOVA ARETIRANI.
Kijev, 26. februarja. (Kor. ur.) Glasom moskovskega lista »Ruskoje Vjedorriosti« so na svobodo izpuščene člane mornariškega društva v Kijevu takoj zopet vse zaprli, baje iz drugih vzrokov.
KAPITELJSKI VIKAR IN UPRAVITELJ POZNANJSKE NADŠKOFIJE.
Poznanj, 27. februarja. (Kor. ur.) Po-znanjski kapitelj je izvolil prosta pomožnega škofa poznanjskega dr. Jedzinka za kapiteljskega vikarja in upravitelja po-znanjske nadškofije. Dr. .Jedzinko jc imenoval za oficielnega vikarja poznanjske nadškofije kanonika prelata dr. Dalborja.
Ljiililjflflske novice.
i'
Kristianija, 26. februarja. Norveško T poslaništvo v \X'ashingtonu brzojavlja: Oficiclna otvoritev Panamskega prekopa, I ki bi se imela izvršili v jeseni, se je na ne-» določen čas odgodila.
lj C. in kr. vojaško postajno in krajno poveljstvo se nahajala od danes naprej na Dunajski cesti št. 29, II. nadstropje (Bavarski dvor, hiša »Gospodarske zveze«),
lj Spored simfoničnega koncerta združenih godb c. in kr. peh. polkov štev. 17. in 97,, ki se vrši jutri ob Vi>8. uri zvečer v »Tonhalle«, je: 1. C. M. pLWeber: Uvod-nica k operi »Obcron«. — 2. Ludv. van Beethoven: Simfonija št. 3, Es-dur (Eroica): a) Ailegro con brio; b) Marcia Funebre, Adagio; c) Scherzo, Ailegro vivace; d) Finale, Ailegro molto. — 3. Edvard Grieg: Prva orkestralna suita k »Peer Gyntu«: a) Jutranja razpoloženosl; b) Asejeva smrt; c) Anitrin ples; d) V dvorani gorskega kralja. — 4. Anion Dvorak: »Dramatična uvodnica«.
lj Štetje žitnih in močnih zalog. Stranke se še enkrat prosijo, da po možnosti počakajo zaupnika oblastva doma, četudi bi zaupnik morda ne mogel takoj priti. Napovedno polo lahko podpiše gospodar ali gospodinja. Seveda je dotičnik osebno odgovoren za pravilnost napo-vedbe. Zaupnik ni dolžan hoditi k stranki, katere ni našel doma, še enkrat, in za to tudi časa ne bo imel. Če h kaki stranki zaupnika vse tri dni, v nedeljo, ponedeljek, torek ni bilo, bodisi da stranke ni bilo doma, bodisi da je bila slučajno prezrta, ima stranka sama strogo dolžnost, da pride najkasneje do vštetega 4, marca na magistrat in poda tam svojo napoved, ker bi jo sicer morala zadeti občutna kazen, kakor je razvidno iz lepakov, vrhutega pa bi ji država zaplenila vso moko oziroma žito. Poudarja se pa še na tem mestu izrečno, da celo to popisovanje nima namena, komurkoli odvzeti to, kar si je nabavil zase in za svojo rodbino, posle itd., v kolikor zalogo po pametnem preudarku zares lahko le za te osebe porabi.
lj Uradovanje mestnega magistrata, Vsled vporabe velikega števila mestnih uslužbencev pri štetju zalog žita in moke bo pri mestnih uradih v ponedeljek in torek, 1. in 2. marca, uradno delo vršiti le v zelo skrčenem obsegu. Zato se vse stranke prosijo, da ta dva dneva z vsako količkaj odložljivo uradno zadevo počakajo.
lj Kap zadela je danes zjutraj poštnega poduradnika Mihaela P a 1 o u c a. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na njegov doni.
Ij Vloma. V Kolodvorski ulici so neznani tatovi vlomili v leseno barako Marije Habunikove in ji pokradli več klobas, špeha in raznih slaščic v vrednosti 30 K. — Frančiški Zoranovi pa je bilo pred sv. Petra cerkvijo vlomljeno v lesen zaboj in iz njega pokradenih raznih slaščic v vrednosti 18 K. Tudi pri tem vlomu ni nobenega sledu o tatovih.
Morilec irzašii Kocijažev
še vedno ni najden. Pred časom smo poročali, da se je bil oglasil v Koperski jet-nišnici neki Aleksander Hammerle, ki je povedal, da je on umoril vse tri tržaške kočijaže in tudi onega devinskega voznika. Toda sedaj je stvar dobila zopet drugo lice. Hamerlejev zagovornik dr. Robba sporoča v tržaškem »Piccolo« z dne 21.- t. m., da se je dognalo, da je Hammerle duševno bolan in da si je vse te stvari o umorjenih kočijažih izmislil v svoji bolni fantaziji. Drž. pravdništvo je spoznalo le razloge kot opravičene in ustavilo oroti Hammerleju vsako postopanje radi koči-jaških umorov. Ti umori ostanejo tedaj še na dalje kriminalistična uganka.
Skale se irgajo.
lj Skuoni prejem sv. zakramentov.
Vojaki, nastanjeni v bivšem Alojzišču, so imeli v četrtek popoldne sv. spoved v stolnici. Kanonik Ign. Nadrah jih je v primernem govoru pripravil na sveto opravilo, nakar se je okrog 350 mož poraz-vrstilo ob spovednicah. V petek zjutraj so vsi pobožno prejeli sv. obhajilo. Bilo je vzpodbudno.
lj Socialni kurz S. K, S, Z,, katerega \odi dr. Jan. Ev. Krek, se prične pojutrišnjem, v ponedeljek, dne 1, marca, ob 1 8. uri zvečer v prostorih »Ljubljane , Ju rčičev trg št. 3, II. nadstropje.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo vljudno vabi vse člane in prijatelje društva, da se polnošievilno udeleže poslovilnega večera društvenega ur-lanov-nika, gosp. P e l r a J a n c a, ob priliki odhoda v Vodicc. ki bo v nedeljo, dne 28, t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Florijanski ul. 15. Spored: 1. Petje. 2. Govor predsednika. 3. Delda-macija. 4. Poslovitev Orla.
Iz Kranja poročajo: Zjutraj 24. t. m. se je v Polajnerjevem bregu odtrgal del skalovja ob državni cesti na Kokro. Velike težke skale so zdrčale čoz cesto in se ustavile spodaj na travniku ob Kokri. Pretrgana je bila brzojavna žica in poškodovani držaji pri ograji. Blizu tam se je tudi ob zadnjem deže-vanju precejšnji del ceste pogreznil v dolino. Na drugi strani reke Kokre pa se je večja ilovnata plast zemlje pomaknila navzdol in z njo vred tudi nekoliko tamkajšnjega Mengerjevega poslopja.
Dnevne novice.
-f- Od deželne elektrarne. Z Bleda' se nam poroča: Dolgo zaželjeno električno razsvetljavo imamo vendarle iz deželne elektrarne. Zdaj je Bled šele to, kar bi moral že davno biti. Razsvetljava je krasna. Okoli celega jezera venec luči — to je naravnost čarobno. Če se razsvetlita še grad in otok, potem ima Bled ilumina-cijo, ki jej ni več podobnega najti. — Iz Radovljice se nam piše: Zdaj smo pa kar velikomeslni. Glavni trg je razsvetljen kakor salon. Silno močne, svetle luči razširjajo tako svetlobo, da se lahko po trgu izprehajaš in časnike bereš. Je vredno po-, gledati! Hvala deželi za to lepo napravo! I Doslej je, kakor čujemo, priklopi jenih v l celem okraiu že okoli 3000 luči. Ker gre
s petrolejem trda, je zanimanje seveda ravno sedaj tako veliko, da instalacije ne morejo zadostiti odjemalcem dovolj naglo. Ko se po vojski začne novo obrtno življenje, bodo gotovo takoj prišle mnoge instalacije za motorje na vrsto. Za kmetijske stroje jc že sedaj zanimanje.
-j- Kaj spada pod zaporo? Da ne bo nesporazumov, naj si vsak natančno zapomni, kaj spada pod zaporo in kaj ne. Pod zaporo spada žito, in sicer so naštete sledeče vrste: pšenica, rž, ječmen, oves in koruza ter iz žita dobljeni mlinski izdelki, nri primer: moka, zdrob, ječmenček (ješprenjl i. dr., izvzemši otrobe. Pri žitu našteva § 1. cesarskega izkaza vse vrste, ki jih je smatrati kot žito v zmislu naredbe, torej se nič drugega ne sme dati pod zaporo, kot to, kar je našteto. Fižol, ajda ne spadajo pod zaporo, Pri mlinskih izdelkih se pa cesarski ukaz ne omejuje samo na naštete predmete, ampak je splošen ter izvzame samo otrobe. Opozarjamo zlasti še na določbe o semen u, ki se mora poljedelcem pustiti!
-j- Zadnje žito. Cesarska naredba A prometu z žitom in mlevskimi izdelki ima v mislih le tako žito, ki je za mletev. Semkaj pa ne spada takozvano »zadnje žito«, ki se more porabljati le za šrotanje in služi kot živalska krma. Tako žito je iz napovedi izvzeto.
Glasovanje o sklicanju državnega zbora. Dobro poučena mariborska »Straža« piše glede glasovanja za sklicanje državnega zbora: »Na željo odstopivšega viteza Bilinskega so zbornični podpredsedniki dr. German, Romanczuk in Perner-storfer zahtevali sejo zborničnega predsedstva, da v njej izrečejo zahtevo po sklicanju državnega zbora. Nagibi so bili stran-karsko-politični. Ker Hrvatsko-slovenski klub ne čuti potrebe, da bi se dal vprega ti za vožnje v interesu drugih strank, se je njegov zastopnik v predsedstvu vitez Pogačnik omejil v seji na izjavo, da je njegov klub že pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu jasno izrekel in utemeljil svoje stališče glede državnega zbora in še vedno vztraja pri svojem stališču. Vsled tega se vitez Pogačnik ni udeležil glasovanja. Časniška poročila, da je glasoval proti, so neistinita.« — Tudi to poročilo, kakor rečeno, dobro poučene mariborske »Straže«, beležimo kot kronisti.
-f »Pismo iz Amerike,« Danes priob-čujeino zanimivo pismo iz Amerike, ki ga je nam poslal prijatelj. Pismo odkriva, da radi vojne tudi »nevtralna« Amerika precej trpi. Prijatelj je pa pismu priložil tudi vprašanje, ako je res, kar pišejo nekateri ameriški slovenski listi, da je v Ljubljani revolucija itd. Smejali smo se, ko smo to brali. Take laži širijo po Ameriki razni špekulanljc, ki so v zvezi s tovarno laži, ki se tudi pri nas često pojavi s svojimi izdelki. Rojaki v Ameriki in drugod naj vedo, da so vsa taka poročila o »revoluciji v Ljubljani, pri kateri je bila napadena palača deželnega predsedslva in več oseb ustreljenih, da revolucijo širi duhovščina itd.« — nesramne laži, podle izmišljotine špekulantskih sleparjev, ki se ne sramujejo v tujem svetu krasti dobro ime našemu narodu. Morda bi si kaj takega klika lažnjiv-cev želela; naš narod pa v sedanjem resnem času kaže popolno svojo zrelost in nima nobenega slika z izvržki, ki širijo v svet zgoraj omenjene laži.
-r Beroiinski list o slovenskih vo* jakih. »Slovenski Gospodar« piše: Vojni poročevalec lista »Bcrliner Tage-blatta« posebej omenja slovenske štajerske fante v bojih pri Dukli. Graškl nemški listi so poročilo »Berliner Ta-geblatta« izpromenili v toliko, da so poročali o »nekem štajerskem polku«. V istini pa stoji v berolinskem listu: »Proti večeru so vrli Spodnještajerci in Slovenci z naskokom zavzeli vas Bzar-na«. Nam spodnještajerskim Slovencem, ki srno morali začetkom vojsko prestati marsikatero sumničenje, je mnogo na tem, da ves svet izve o zanesljivosti, pogumnosti in clomoljub-nosti vrlih sinov slovenskega ljudstva!
Vojaške zadeve. Z redom železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je bil odlikovan polkovnik Vincencij Latka, poveljnik 17. pešpolka; z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo nadporočnik Pavel Higersperger, 9. polj. lov. bat. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik v rez. Arlur Zmerzlikar, brz. polk; zlati zaslužni križec na traku svetinje za hrabrost namestnik provijantnega častnika Emil Jordc, 17 pešp. Zlato svetinjo za hrabrost pa Ladislav Budnar, 29, polj. 1 ov. bat, — Imenovani so za praporščake v rez.: rez. podčastnika Ivan Jurko-vič in Jaroslav Volek in enoletna prostovoljca Ivan Nanut in Ivan Gasparin, vsi štirje 27. dom. pešp,
Hinkovič v Rimu. Pobegli hrvatski poslanec Ilinkovič jo pisal nekomu poslancu iz Rima, cla se vrne v Rasel, ker sc mu zeli, da v Italiji ni dovolj varen.
Osebne novice s pošte. Za c. kr.
poštne asistente so imenovani ti-le c. kr. poštni praktikanti: Frančišek Mezck in Janko Tavzes v Ljubljani ter Valter Hof-bauer v Tržiču.
+ Za poljske begunce je danes presvetli ljubljanski knezoškoi dr. Anton B. Jeglič poljskemu odboru pri deželni vladi izročil 1738 K 36 vin., kot zbirko župnij in nekaterih posameznih duhovnikov na Kranjskem. Odbor izreka vsem darovalcem najtoplejo zahvalo.
Deželnemu glavarju goriškemu dr. Faiduttiju se je zdravje obrnilo na bolje m je mogel že odpotovati na Dunai v deželnih zadevah.
—	Vest o posadki ladje »Kaiserin Elisabeth«. Bivši kvartirni mojster na vojni ladji »Kaiserin Elisabeth«, Ernst Jiing-ling iz Arnsdorfa, piše svojemu nekdanjemu šolskemu ravnatelju Henriku Riedl v Zvvickau med drugim: Japonci so se pokazali nasproti nam zelo prijazne. Med našimi padlimi so: Jellinghauer (Graslitz), Tauchmann (Trutnov), Kautz (Dunaj), Aspek (Gradec), vojni prostovoljec Kli-manek, Act, Todt, Pokorny, Obelbacher, Diicke, Kopetznik; 25 mož se pogreša. Ranjeni so WeiB, Sadotzi, Hubner, čhl-weiner, Poli, Seiner, fregatni poročnik Baierle in Christl. Vsem se zdravje že vrača. Ostali ranjenci so iz Istre in drugih južnih dežel. Ujetnikom se razmeroma dobro godi.
—	Iz Idrije. Znana oseba našega mesta nas je ta teden zapustila. Č. g. F r a n -čišek Onušič, bivši kaplan, jc 24. t. m. umrl. Bil je v Idriji od 7. novembra 1872 do 13. februarja 1914 v službi, tedaj je 41Vs leta pri nas kapelanoval. Iz govora g. dekana posnamemo, da so ga celo trije duhovni v Idriji glede službenih let prekosili. Leta 1678. je nastopil novomašnik Anton Bonča, rojen Idrijčan, službo 2. kaplana, umrl tu 30. avgusta 1832, tedaj je prebil tu v pastirstvu 54 let. Drugi je bil benefi-cijat Urban Ozink. Prišel je leta 1750., bival tu do smrti 20. februarja 1803, tore) 53 let. Leta 1697. je dospel kot pomožni duhovnik Josip Wihtelič pl. Wichtenstein, postal župnik 1707 in umrl 1741, služboval tu 44 let. Četrti jc šele Frančišek Onušič, ki je leta 1872. stanoval v Idriji. Bil jc v službovanju točen kot ura, ni minute zamudil pri svojem poslu. V prostih urah se je pečal s staro klasično literaturo. Ho-mera je znal na pamet in latinske klasike je citiral, da je bilo veselje. Bil je prijazen tovariš, veliko storil tudi za uboge. Imel je med meščani veliko ugleda. Gospod »Fronc« so rekli in vsaka debata je bila izključena. Dovtipen v občevanju in vedno vedrega lica jc dobrodošel v katerikoli družbo. Zadnje leto je preživel v pokoju v hiši, katero je kupil za župno cerkev. Rane na nogi so se zacelile, a menda prezgodaj, kajti udarilo je na možgane in bil je poldrugo leto omračenega duha. Trpel je veliko v svoji bolezni, a čutil ni toliko. Naj v miru počiva!
_ Iz Tržiča. Krasen nov »Naš dom«
je dodelan. Občni zbor izobraževalnega društva sv. Jožefa se bo žc vršil v novem domu, in sicer v nedeljo, 7. marca ob štirih popoldne, h kateremu se prav posebno vabijo vsi tukaj bivajoči društveniki in društvenice. Neposredno pred občnim zborom bo blagoslov dvorane. — Teden kasneje ima svoj občni zbor domača hranilnica, tudi ob štirih popoldne.
—	Veleizdajalski elemet v vzhodni Bosni. Uradni »Sarajevski List« prinaša v številki od srede zopet cclo vrsto »lojalnih« pravoslavnih izjav iz rogatiškega in kladanjskega okraja, ki s tem izgube bos,-herc. pristojništvo, ker so bili v sporazumu s sovražnikom z druge strani Drine. Vseh je 181 oseb. — V včerajšnji številki uradnega lista je zopet naštetih 385 pravoslavnih (moških in ženskih) iz rogatiškega okraja, ki izgube iz istih razlogov bosen-sko pripadništvo.
—	Bivši češki državnozborski poslanec Myslivec, voditelj krščanskoso-cialnih Cehov, ni bil vjet, kakor se je poročalo, marveč se nahaja, kakor nam poroča v »Cehu«, v bolnišnici v Budimpešti.
_V ruskem ujetništvu se nahaja učitelj Ignacij Jug iz Zakriža pri Cerknem. Ranjen jc bil v desno roko. — Tam se nahaja tudi France Trojar iz Podbrda, ki jc bil odlikovan za hrabrost, a so ga pozneje Rusi ujeli. Njegovo sliko je prinesel »Ilu-strovani Glasnik«.
Smrt slovensega visokošolca. V Frankobrodu na Nemškem je umrl visoko-šolec Marij Besednjak iz Gorice. Študiral je tam na trgovski visoki šoli. Bil je s študijami skoro pri koncu, kar ga jc nenadoma doletela smrt.
—	Smrtna kosa. Na Selih pri Volčah je umrl Ivan Š t u r m, odločen pristaš
naših načel. Dočakal je starost 80 let.
—	Povišanje. V nadporočnika je bil povišan c. in kr. poročnik g. Fran Borštnar, poveljnik 2. črnovojniške nadomestne stotnijc v Ljubljani.
—	Na grobu svoje prve žene se je zastrupil v Celovcu c. kr. finančni računski revident Rihard Glauninger. Pred 14 dnevi je poročil sestro svoje žene. Zapušča sedem otrok. V pismu, ki ga je pisal prijatelju, izjavlja, da je tako hudo bolan na živcih, da noče nikomur biti v nadlego.
—	Obdelovanje zemljišč državnih železnic. Železniško ministrstvo je sklenilo, da odda v najem svojim uslužbencem vsa neobdelana zemljišča; gnoj in seme jim preskrbi železniška uprava.
—	Obesil se jc v Celovcu ključavničarski pomočnik Anton S o d j a, doma z Bleda. Vzrok »nesrečna ljubezen«.
—	Umrl je v Tuhlju na Hrvaškem trgovec in posestnik Ivan Zabukošek, rodom Slovenec.
—	Slovani v avstrijski armadi. »Moravska Orlica« je objavila splošen statističen pregled, tičoči se odstotnega razmerja posameznih narodnosti v armadi cele monarhije. Iz tega preračuna sledi, da je Slovanov v avstrogrski armadi 52%, Nemcev in Ogrov skupaj 42%, Rumunov in Lahov 6%. Narodnostno razmerje v vojni mornarici je za Slovane še lepše. Pri mornarici služi 56% Slovanov, 27% Lahov, 10% Nemcev in 7% Ogrov. Slovencev je v armadi 3%, Hrvatov 7%, Lahov 1%.
—	Oproščeni župan v Središču. Mariborsko deželno sodišče je oprostilo župana Jožefa Sinka iz Središča, ki je bil obtožen, da ni postopal ljubez-njivo ob prebiranju konj 23. avgusta in 9. septembra 1914.
—	Za otrpnenjem tilnika je v zadnjem času obolelo v Zagrebu troje oseb in sicer neki trgovski akademik in 2 vojaka. Vsi trije so bili takoj odpeljani v kužno bolnico. Eden jc že umrl.
—	Papirnatih podplatov armada več ne potrebuje. Ko je pričelo zmrzovati, so se priporočali kot sredstvo proti mrazu papirnati podplati. Vojnemu preskrbova-lišču so doposlali veliko podplatov iz papirja. Zaloga se je tako pomnožila, da naj se podplati iz papirja več ne pošiljajo.
—	Kako se je godilo dr. Sernecu v Srbskem vojnem ujetništvu. Dr. Vladimiriu Sernecu se jc pisalo, da so Srbi z njegovim ujetim rajnim bratom dr. Ivanom Serne-com slabo oostopali. Koj, ko so ga ujeli, so mu vzeli njegovo zlato uro in druge vrednostne predmete. Ni si mogel brez sredstev ničesar olajšati, obolel je in umrl na pegastem legarju.
—	Umrl je v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu prof. dr. Birnbacher,
—	I. delavsko konsumno društvo na Jesenicah bo imelo v nedeljo, dne 28. svečana 1915 ob 3. uri popoldne v prostorih Delavskega Doma na Savi svoj 17. redni občni zbor. Ker nam je Zadružna zveza obljubila za ta dan enega gospoda govornika, vabimo vse člane, članice in prijatelje društva, da se tega občnega zbora, ki bo združen z gotovo zelo koristnim predavanjem, udeleže v kar najobilnejšem številu,
—	Povožen je bil 23. t. m. 29. letni črnovojnik Simon Gzelman na mariborskem kolodvoru. Rajnik je bil oženjen posestnik iz Podove. Peljati se je hotel v Račje, a ker je kolodvor vojaško zastražen je zlezel čez ograjo, a ko je šel čez tračnice, je bil povožen.
—	Umrl je v Novem mestu g. Leon Abram, c. kr. okrajni tajnik, star 44 let.
—	Verouk zopet vpeljan. Občinsko zastopstvo mesta Genue je sklenilo, da se bo odslej v vseh ljudskih šolah zopet poučeval krščanski nauk. Zoper zopet-no uvedbo je glasovalo samo 178 družin, dočim je predlog podpiralo 2567 družin. Papežu Benediktu XV.. ki je genueški domačin, bo s tem sklepom gotovo zelo ustreženo.
—	šolski širajjk. V milanskem predmestju Binasco so sklenili socialisti, da se verouk odpravi iz šol. Starši so odgovorili na ta ukrep s tem, da so poslali svoje otroke v samostanske šole. V javnih šolah je ostalo samo 75 otrok.
Razredna loterija. Žrenbanje 4. razreda sc vrši že 9. in 11. marca t. 1. Srečke za la razred se dobijo šc pri poslovnici c. kr. razredne loterije v Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, P, n. reflektante opozarjamo na današnji inserat te poslov-nice.
Domačim lovcem, Vsled pomanjkanja živil sem primoran nekaj svojih belih istrskih brakov ali prodati ali dati v rejo. Da se to domače, z velikimi žrtvami vzgojeno čistokrvno pleme popolnoma ne zatre, bi rad, da bi psi ostali v domačem kraju. Zato se obračam do domačih lovcev z uljudnim vprašanjem, bi-li ta ali oni ne hotel vzeti kakega psa v rejo, seveda proti plačilu? V vsakem gospodinjstvu sc dolu nekaj takih kuhinjskih ostankov in odpadkov, ki niso za ljudi, ki so pa za psa čisto dobri, tako da reja enega psa tudi v teh težkih časih ni težavna in trošljiva. Ko se
zopet prične lov, bomo pse rabili, zato je treba, da si dobro pleme ohranimo in si pri tem drug drugemu pomagamo. Ponudbe na: dr. Ivan Lovrenčič, t. č, predsednik »Slovenskega lovskega društva« v Ljubljani.
t
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsern sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena sestra, svakinja, teta in stara teta, gospa
Heiena Doberlet
po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoCc v petek dne 26. t. m. ob 12. uri ponoči, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nezabne pokojnice se vrši v nedelja dno 28. svečana ob pol 4 uri popoldne iz hiše žalosti Korunova ulica št. 7 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v trnovski župni cerkvi.
Drago pokojnico priporočamo v pobožno molitev.
Ljubljana, dne 27. feb. 1915.
Žalujoči ostali.
(Brez posebnega obvestila.)
V	molitev priporočamo pokojnega sobrata gospoda
Franca Onušič,
mestnega kapelana v pokoju,
ki je po daljšem boiehanju v 73. letu starosti dne 24. februarja 1915 zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v petek dopoldne ob 10. uri.
V	Idriji, dne 24. februarja 1915.
Zahvala.
Iskreno zahvaljujemo vse so-brate, prijatelje in znance pokojnega gospoda
Franca Onušič,
mestnega kapelana v pokoju,
ki so ga v tako ogromnem številu spremili na poslednji poti. Izrečno zahvaljujemo preblagorodnega gospoda dvornega svetnika .T. Billeka in druge rudniške uradnike, slavno ravnateljstvo in učiteljski zbor c. kr. državne realke, slavni c. kr. ravnateljstvi in učiteljska zbora rudniških ljudskih šol, gospoda nadzornika J. Vogelnik, gospoda c. kr. nadpo-štarja V. Helmisch in drugo odlič-njake. Srčno hvalo izrekamo tudi pevskemu zboru katoliške delavske družbe za lepe nagrobnice. Bog plačaj vsem!
V Idriji, dne 215. februarja 1915.
Farna duhovščina v Idriji
štev. 68.435 zadela	.	. .	.... K 30.000— |
„ 130.169 „			.... K 10.000'— |
„ 157.211 „	• •	. . .	. . . . K 10.000-— j
„ 68.425 „ štev. 19.987,	Po K 19.994,	2000'— 46.292,	.... K 5.000'— | 81.517, 85.174. j ......- i
Kdor se hoče udeležiti te dobička-poine loterije, ta naj takoj naroči srečko pri spodaj navedeni poslovnici.
i
P vm
-Si p $$ JP li i| r® raJ
M ICCf JUll^
oslovski kašelj, naduha, mfluenci. Kdo naj jemlje SiroSin ?
1. V.sf\!«, Ui trpi na trajnem l<ašlju
laž.je je obvaroval se boieztM.nego joidravifi Osebe s kroničnim lAafarorn bronhijev, i\i s Sirolinom oidrave.
■Trni_______
3. Vadušljivi .kaferim Siroiln tna/no
olehča naduho-»i. Skrofuzni otroci,pri haferib učinkujeSirolin t ugodnim vspehom na splošni počufek.
Ve še
vojna pošta 32, se prosi za pojasnila o vo;aku
Ivanu Pečnik
iz Št. Vida nad Ljubljano,
ki se od 26. avgusta, po prvem boju, ni oglasil. Bil je proglašen mrtvim, a se širijo govorice, da ni mrtev. — Prijazna obvestila naj se proti povrnitvi stroškov dopošljejo njegovi materi Ani Pečnik, omož. fius, Šmartno pri Litiji štev. 24. 413
Izjava.
Podpisani Jožef Jager p. d. Kuharjev Jože, posestnik in tesar na Orlih pri Rudniku, preklicem in obžalujem svoj« govorice o »Ljudski posojilnici in
g. dr. I. šušteršiču ter izjavljam, da sem le iz nepremišljenosti govoril za drugimi ne-osnovano, iažnjivo govorico ter se zahvaljujem »Ljudski posojilnici, in gosp. dež. glavarju dr. Šušteršiču, da sta mi sodnijsko preganjanje odpustila. Jožef Jager.
v •
mm urni
Spre.me se takoj blizu Ljubljane
kmečka družina s 3 ali 4 delavci, in sicer: mož, žena, dekle, star,. 18 let in ena dekle ali pa fant, star 15 let ali več. Naslov pod »Družina 421« na upravni^tvo te</a lista.
Pri Kamniku na Korejskem se odda ceno v najem
n V
iolantent pri c. lir. il ms&rans' sni pešroliii! štev. ll li. stotnija, vojiia poita itev. 40.
Od 1. oktobra 1914 ni o njem nobenega poročila. Kdor bi kaj zanesljivega vedel o njem, naj obvesti Frančiško Kainbše, Metlika št. 43.	399
mm
1SANATORIL JM • EMONA/j
1 ZA.notrakue^-^GICNE; BOLB^
1 LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA ULICA-4 S£F-ZDFWNIK I PRiMARU ■ D R FR. DERGANC
želi tiremonitl službo kot snmostolen cerkvenik pri večji (ari na deželi. Nastop po dogovoru. Naslov puve U{ rava ,Slovenca' pori št. 433.
cven- Bs uietno tudi
obstoječa nnd 40 let, / lepimi prostori, vso opravo in mipoln>no ledenico v sredini priia/.nejfa mesta <>l> Savi na Dolenjskem, se odda tako/ v nnjem. Več su izve v upravnišlvu ,Slovenca' pod šiev.
Ss dob! v vseh lekarnah
^liifiii m 1
s I si
mii	> m ••
is li
IfifEl Mm f
2a vsak obrt pripraven
odda s 1, msjem 1915 vožnje omnttoissa Srn drugih potrebščin za podfeilie proti pavšalni ceni.
Ponudbe naj se naslove na 40?
Hitel mm u Um\m.
se za majev iem.n odda. Več se poizve pri hišniku istolam ua Tržaški ccsli it. 5	413
ZAHVALA.
Povodom bolezni in smrti gospoda c. kr. okraj, tajnika
izrekajo podpisani vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za tolažilne obiske " dn„bcn czr° '	^ ,spremstv0 na Prednji poti najtopleižo zahvalo. Po-
hI	^ Za,°b skc ln požrtvovalno postrežbo za časa bolezni cen,, rod-
bin , Ferliča ter gosp. Ivanu 1'etriču, dalje za venec in obilno časino spremstvo gg. uradnikom c Kr. okraj glavarstva na čelu prebtagor. gospodu c kr vlad. svetniku baronu Rcchbachu, vsem drugim gg. uradnikom čast. duhovi jn vsem onim> so nepozabnega ranjkega spremili k večnemu počitku.
Novomeslo, 25. februarja 1915.
ŽaSsjroči ostali.
m
šjl
s travniki, stanovanjem in hlevom. Primerno tudi za samo ženo z rodbino. — Več se izve v lesni trsrovini St. C. Tauzher, Ljubljana, Dunajska cesta.	438
Največ; e priznanje in priljubljenost j
so si že pridobili moji patentirani
pr.poroča
v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.;
2347


'O V
E3
U
18 gospode in gospe so nogam najbo'j pritsžm, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj s?mo pri
e JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5
ker so resnično najtrajnejši vo ni spomin ter najprimernejši za rnz-
novrsina darila. Nan nogobrojnavprašan avl uilno naznanjam, da so i>ti e linole pri meni dohiti ter blag .vo ito zahtevati brezplačni cenik.
3 o/0 za »Rdeči kriz«. ^ jn gf-t
G o i s e r s l< i čevlji za tui higijemčni če/lji m otroke
Naitopleio se zahvaljujoč za d^s sj mi 'zkazano zaupanje p. n. občinstva si dovol,ujtm vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem pretfzel 5>0?cSnj
na iiovo ufi eni
H^uševe«
T^opiaovaG
pristnost zajamčena
Vermut« vino
ujodne cene
najbolje kakovosti
vzorci na razpolago
Zl3iG svstinjs: Berlin, Pariz, tlim iti
p jfw
srednje starosti, z nad 5000 kron prihodkov, se
Ccrae
nvolir in ir^u\eo
Ljubljana, Wo!fov uUca štev. 3.
. %

JP,
♦I
nasprofi glavnemu kolodvoru
in pros m nadal.e cenjene naklonjenosti, VolesTošlovanjem
ba^ f>icdl
Ljubi srr, dne S7 fob-u»rja 1B15.	iiciellf n IG »avr.lef.
Sil

j 2:

- . >., ; ;.*« ------------ Lil uuSkamuI .
Ponudbe se prosijo prijazno pod „Znača;en 343* na upravo Slovenca.
POZOR!	POZOrT~"
Kedor hoče varčevati, nnj se o!>rn • na mojo tudko, v kateri imam Se vsa blaoa po slav' ccni ter veliko
zalogo
katere nudim slavin mu občinstvu radi poman kanja prosiora po mik^pni coni. Se pripuiočum naivljud. "«'ie li. WtUMAYilR, pr, tiolncu, za »vodo«.
200
lili
I. i n
l»'sanicz.Mkc, d.iino in trospotle, v vseli trgovskih l|i rumei >»: tiemso.ni, kajigovodslvu i-.orespon-ttenc,, raounstvu, nien.čnam pravu, lopoii sju ll'1, 1,1 ;1 v ukn|iui.ili. Itazpredcllia ur po < o-^»č.-tei« tako. - 1'ouudiie pod »Nizlca ».cnlna« n., uprav,> tejfa lista.	43<
r I"? f» »r
Prip ,ra a sc so- dn, t.rdKa	®	«»
I
i t
r.T fm	eSarosfkih sv29e»3h krobu.
cv v- 3 i .m fepie v nslns^dji^Et ^Atik&k
az. __ x _ ^	j --
___ii III^IIMI ■ —h ■>■ ■ iriiin »Tiagffmii'-,.^ - tm
li..?-. d.k'i . ii 11 Ci //. . i' ■ i Q i-'f. . i i «•.
I S^tisN