2
C
£
O §
O .C
CD
sr
C "O
o
Biti samostojen pomeni imeti svobodo, pa tudi negovati odgovornost. Samostojnost še zdaleč ne pomeni le to, da se bo odslej lahko uresničevalo le svoje želje ne ozirajoč se na ostale in okolico. Take vrste samostojnost vodi v neuspeh. V teh junijskih dneh lahko v naši občini govorimo o dveh vrstah samostojnosti: državni in tisti, ki jo doživljajo naši devetošolci. 26. junija se bomo spomnili, zakaj smo se pred toliko leti odločili za samostojnost. Kaj nas je privedlo v tako drastično in revolucionarno dejanje, ki je pravzaprav edinstveno v naši zgodovini. Kajti odločitev Slovencev v letu 1990 je bila tako močna, želja po lastni državi pa tako velika, da je bila pot na katero smo stopili, logična. In niti grožnje in desetdnevna vojna nas ni odvrnila od tega. Tako močne želje po samostojnih korakih je pokazala tudi letošnja generacija devetošolcev. Njihove želje so sicer večje od zavedanja, da jih ne čaka samo več prostosti, več soodločanja, zlasti kadar gre za njihova življenja, ampak tudi več odgovornosti. A to je običajno in normalno. Mladi morajo skozi obdobje pridobivanja novih izkušenj. Le tako bodo lahko ločili zrnje od plevela in le tako se bodo naučili, da sta neodvisnost in odgovornost kot dve sestri, ki stopata druga poleg druge. Ki se opirata ena na drugo. Za-želimo jim, da bodo znanje, ki so ga dobili v vodiški osnovni šoli, dobro izkoristili. In da bodo s tem, ko bodo uveljavljali svojo novo, širšo prostost, ne pozabili na odgovornost do staršev, okolice, prijateljev in seveda sebe. Bolj ko se svet širi, bolj se zavedamo prednosti domačega kraja in domovine.
Monika Kubelj
Vsebina
Županova beseda	3
Hišni imenik	4
Vodiški teleskop	5-10
Veliki intervju	11-13
Osrednji članek	14
Občinska uprava poroča	15-17
Društveni utrip	19-25
Glas mladih	26-29
Poletna kolumna	31
Ni ga čez dober nasvet	32
Črna kronika	33
Obvestila / Zahvale / Pisma	34-35
Počitniške kratkočasnice	36
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. - Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice -Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1450 izvodih. - Odgovorna urednica: Monika Kubelj - Uredniški odbor: Franc Kmetič, Natalija Rus, Mojca Ločniškar, Cveto Vrbovšek in Alenka Jereb -Lektor: Igor Malahovsky - Oblikovanje: Janez Hočevar - Fotografije: Rok Štupar in ostali - Tisk: Kubelj, d.o.o. -Datum natisa: junij 2011 - Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice - elektronski naslov: kopitar.vodice@ siol.net ali monika.kubelj@gmail.com. Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si.
Sporočilo bralcem:
Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do desetega v mesecu.
Spoštovane občanke in spoštovani občani.
Prvi poletni dan je pred vrati.
Poletje nam prinaša obilo veselja in potrebnih sprostitev. Učenci, dijaki in študentje se že veselijo aktivnih počitnic, zaposleni zasluženih dopustov, vsi ostali pa bodo iskali mir in počitek nekje v prijetni senci, skratka večini ljudi se življenje deloma spremeni in malček umiri.
Zgoraj zapisano pa ne velja za zaposlene na Občini Vodice. Nas
čaka izredno naporno poletje, bo prednostno namenjeno dokončanju zastavljenih največjih projektov. Večino del smo načrtno predvideli v mesecu juliju in avgustu. Takrat je večina vas občanov odsotnih, prometa je manj in dela zato potekajo hitreje. Tako bo za vse skupaj manj moteče.
Dokončujemo z deli v drugem nadstropju šole ter zaključiti moramo še statično in protipotresno obnovo kleti, pritličja in prvega nadstropja starega dela šole. Dela v 2. nadstropju potekajo v skladu z terminskim načrtom in že je mogoče prepoznati obliko novih in prepotrebnih učilnic. Več težav pa je pri statični in protipotresni sanaciji objekta, kjer se zaradi vgrajenih slabih materialov pred 50 leti
kažejo težave kljub predvidevanju le-teh. Obnova objekta je bistveno bolj zapletena kot novogradnja in predvidene rešitve ter časovni okvirji se sproti spreminjajo. Ekipa strokovnjakov tedensko ali celo dnevno išče potrebne rešitve in z malo sreče ter vztrajnosti bomo skupaj uspeli pravočasno zaključiti celotni projekt. Občina Vodice je za drugi del obnove, za statično in protipotresno sanacijo šole, letos spomladi kandidirala za sofinanciranje omenjenega projekta na MŠŠ in bila med preko 60 šolami uvrščena na 30 mesto. Menim, da lahko upravičeno pričakujemo sorazmerni del finančnih sredstev s strani ministrstva.
Dokončali bomo tudi celotno infrastrukturo ob OPPN v Polju.
Popolnoma na novo bomo opremili 13 gradbenih parcel, med katerimi so neprodane samo še tri. Izkupiček od prodanih občinskih parcel bomo namenili za dokončanje obnove osnovne šole. Hkrati bomo na tem zgornjem delu vasi celostno uredili tudi vso ostalo infrastrukturo za preostalih 11 zgradb. V tem delu bomo zamenjali vodovodne azbestne cevi, namestili nove priključke za vodo, plin, meteorno in fekalno kanalizacijo, telekomunikacijo, na novo asfaltirali cesto in jo opremili s hodniki za pešce. Vsem prebivalcem
Polja se ob gradnji zahvaljujemo za njihovo potrpežljivost in za razumevanje.
V črpališču vode bomo končno vgradili filter trdnih delcev s katerim bomo preprečili kamninam, da skupaj z vodo potujejo v vaš hišni vodovod. Poskrbeli bomo za varnost v cestnem prometu tako, da bomo opravili najnujnejša vzdrževalna dela na cestah, obžagali veje, grmovje in drevesa na odsekih, kjer je to nujno potrebno. Na cestnem odseku Habe-Martink projektiramo nov vodovod ter novo varno cesto s kolesarskim pasom. Lastnike sosednjih zemljišč že sedaj naprošamo za potrebna soglasja za širitev omenjene ceste.
Sočasno bomo obnovili in opravili tudi najnujnejša dela na občinskih zgradbah v Vodicah, Skaručni in v Utiku. Pripravili bomo tudi vse potrebno za vsakoletno občinsko praznovanje. Letošnje občinske prireditve bodo v krajšem časovnem okvirju. Odločili smo se, da bomo glavnino občinskih praznovanj skupaj z društvi organizirali in zaključili, vse v enem podaljšanem tednu. Krajši okvir prireditev je načrtovan predvsem zaradi finančnega razloga.
Spoštovani, iskreno čestitam vsem vam za praznik dneva državnosti. Slovenija praznuje dvajseto obletnico in Vodice bodo praznovale v čast Sloveniji. Vabim vas, da se nam pridružite v petek zvečer 24. 6. 2011 ob 20. uri pod lipami in skupaj bomo nazdravili prihodnosti Slovenije in prihodnosti Občine Vodice. Vsem ostalim, ki pa jih bo pot že zanesla na dopustovanje pa želim vesele in prijetne poletne dni.
Aco Šuštar
O
CD
-O §
O C
O ^
Hišni imenik
£ CD
Občina Vodice
Sprejemna pisarna:
vsak delovni dan od 8. do 17. ure. E: sprejemna@vodice.si, T: 01 833 26 10. Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, v sredo od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 15. uro, T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10.
Upravna enota
UE Ljubljana, sektor za upravne notranje zadeve, Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure:
ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro. Ob petkih pa med 8. in 13. uro.
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: M: 051 622 282.
Medobčinski inšpektorat
Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro.
po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20.
Osnovna šola Vodice
Ob šoli 2, 1217 Vodice,
T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95.
E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si
Vrtec Vodice
Na vzgojiteljice se lahko obrnete na E: vodice@ vrtec-vodice.si.
Poslovalni čas: vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45-17., enota Skaručna: 6.30-16.15 in enota Utik: 6.30-16.30.
Knjižnica Vodice
Škofjeloška 7, 1217 Vodice
T: 01 832 33 66, E: masa.uran@lj-siska.sik.si
Delovni čas:
PON: med 12. in 18.
TOR: med 12. in 18.
SRE: med 13. 30 in 19. 30
PET: med 12. in 18 uro
Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov
Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice—Bukovica); vsako soboto, od 9. do 12. ure.
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane
Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem.
Pošta Vodice
Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure. Ob sobotah so odprti od 8. do 12. ure. T: 01 834 51 70.
Zemeljski plin - Petrol d.d.
Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 uro (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič. T: 01 471 44 90, M: 041 577 813).
Zavod za gozdove Slovenije
Območna enota Ljubljana, Krajevna enota
Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro
(revirna gozdarka Nina Iveta), M: 041 657 224.
Kmetijska svetovalna služba
Uradne ure kmetijskega svetovalca za področje občine Vodice, Primoža Ločniškarja, so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice; ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). M: 041 310 182.
Informacijska pisarna Elektro Ljubljana, d.d.
Domžale, Podrečje 48, T: 01 230 47 00, F: 01 230 47 01;
Delovni čas: od ponedeljka do petka med 7.30 in 14.30, ob sredah med 7.30 in 16.30. Dežurna terenska služba: M: 041 645 035.
Telekom Slovenije
Prijava napak in tehnična pomoč T: 080 10 00.
Dimnikarska služba
Dimnikarstvo, Uroš Verač s.p. M: 041 529 563
Lekarna
Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 13. do 19. ure, ostale dni od 8. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Ob sobotah so odprti od 8. do 12. ure. T: 01 832 43 20.
Patronažna služba
Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu
T: 01 833 22 36.
Pomoč na domu
Več informacij o pomoči na domu dobite med uradnimi urami, to je prvo in tretjo sredo v mesecu, od 16. do 17. ure v sejni sobi Občine Vodice. Izvajalec storitve je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. T: 01 244 31 05.
Splošna ambulanta
Dr. Dragan Grujičič
T: 01 832 40 88 in 01 471 44 90 Delovni čas:
PON in SRE od 13. do 17.30 TOR, ČET in PET od 7. do 12.30. ure.
Zobozdravstvena ordinacija
Leopoldina Kranjec dr. dent. med. ,
T: 01 832 42 93
Delovni čas:
PON 12. - 17. 30 TOR 7. - 13. SRE 12. - 17.30 ČET 7. - 13. PET 7. - 11. 30 ure
Tea Bon dr. dent. med.,
T: 01 832 35 44
Delovni čas:
PON 12. - 18. TOR 8. - 13.30 SRE 12. - 18. ČET 8. - 13. PET 7. - 12. ure
Zavetišče za živali
Občina Vodice ima z zavetiščem na Horjulu podpisano pogodbo o sodelovanju. Če želite pomagati prostoži-večim živalim in ne veste na koga se obrniti, poskusite tule: info@zavetisce-horjul.net ali 051 30 44 35 (Polona).
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Ob Dnevu državnosti vam iskreno čestitamo in vam žeUmojtrijetniojtraznjorv-anje.
Zupan Aco Šuštar, Občinski svet Občine Vodice in občinska uprava Občine Vodice
Praznik
vseh državljanov
Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik v Sloveniji, ki se ga praznuje 26. decembra in je dela prost dan. To je dan, ki združuje vse državljane Slovenije oziroma bi tako moralo biti.
Ta dan obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije. Gre za izjemno pomemben datum. Prve demokratične večstrankarske volitve v Sloveniji po več kot pol stoletja so bile takrat; aprila 1990. Na njih je zmagal Demos (Demokratična opozicija Slovenije), koalicija novih
* * ♦
opozicijskih strank. Za mandatarja vlade je postavil krščanskega demokrata Lojzeta Peterleta. Nekdanja Zveza komunistov Slovenije pa se je odpovedala komunističnemu imenu in odšla v opozicijo. Slovenska skupščina je - sledeč zavezanosti rezultatom plebiscita - 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije. Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z »in enotnosti«, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.
M.K.
Jž
.CD ~CD
-I—.
6
Ivana Bizjak ostaja ravnateljica
V mesecu juliju ravnateljici OŠ Vodice, ga. Ivani Bizjak, poteče mandat, zato je Svet zavoda OŠ Vodice na 7. redni seji, 1. 3. 2011, pričel razpisni postopek za imenovanje ravnatelja zavoda. Določili smo vsebino razpisa, ki je bil 11. 3. 2011 objavili v Uradnem listu RS.
Na razpis so prispele tri vloge, katerih ustreznost je preverjala štiričlanska komisija, imenovana izmed članov Sveta zavoda, v sestavi: predsednice Sveta zavoda, predstavnice staršev, predstavnice lokalne skupnosti in predstavnice delavcev OŠ Vodice. Komisija je ugotovila, da z manjšimi dopolnitvami vlog, vsi trije kandidati ustrezajo razpisanim pogojem. Vsi trije kandidati so vloge v določenem roku ustrezno dopolnili. Kandidate smo, 4. 5. 2011, povabili na predstavitev organom zavoda. Svetu staršev, predstavnikom občine Vodice in delavcem OŠ Vodice so predstavili sebe ter svojo vizijo razvoja OŠ Vodice. Predstavitve sta se udeležili dve kandidatki. Po
A

L : JBfeJj
Na ponovni izvolitvi ravnateljice.
predstavitvi so člani sveta staršev in predstavniki lokalne skupnosti oblikovali in podali Svetu zavoda obrazloženo mnenje o kandidatih, učiteljski zbor pa je opravil tajno glasovanje.
Na svoji 9. seji, 12. 5. 2011, je Svet zavoda izvedel javno glasovanje in sprejel sklep, da večino glasov prejme kandidatka ga. Ivana Bizjak, dosedanja ravnateljica OŠ Vodice. Sledilo je pridobivanje mnenja ministra o izbrani kandidatki. Na 10. seji Sveta zavoda , 6. 6. 2011, smo se seznanili z mnenjem g. Lu-kšiča, ministra za šolstvo in šport, ki daje kandidatki, gospe Ivani Bizjak,
pozitivno mnenje. Gospa Ivana Bizjak tako ostaja ravnateljica OŠ Vodice in je imenovana za obdobje 5 let. Ga. Ivana Bizjak, ki je prisostvovala seji, se je članom Sveta zavoda zahvalila za podporo pri kandidaturi in zaupanje. Taka podpora ji pomeni priznanje za dobro delo, hkrati pa tudi obvezo, da bo v prihodnje, delala še bolje in bo svojemu delu še bolj predana.
G. župan Aco Šuštar imenovani ravnateljici čestital, ji zaželel uspešno delo in dobro sodelovanje še naprej.
Špela Pipan, predsednica Sveta zavoda
Jž
^Nejriateliučfii1®1
opazovalec
O strpnosti
V podružnično šolo v Utiku se je pred slabimi tremi leti zatekel deček z dawnovim sindromom, dobesedno zatekel, kajti Lan, kot otrok s posebnimi potrebami, je bil zavrnjen v šolah vzhodno od naše občine. V šolo z rednim učnim programom so ga sprejeli šele v Osnovno šolo Vodice, podružnično šolo Utik. Sprejet je bil v prvi razred k tovarišici Urši Merčon. Lan je imel srečo, saj je v Utiku dobil ne le sošolce, ampak tudi kasnejše prijatelje. V učiteljici Urši pa nadomestno mamo, učiteljico z izrednim čutom za učence,
njihove potrebe in želje. S svojim pristopom in velikim srcem je prispevala, da je ta razred lahko za zgled v medsebojni strpnosti. Vsa tri leta skupnega bivanja je bil poleg učnega programa, vseskozi prisoten duh strpnosti do drugačnih, saj so vsi Lana vzeli kot sebi enakega in ne le to, Lana so bili pripravljeni zaščititi pred drugimi vsiljivci, ki jim je Lanova drugačnost tuja. Obstaja pa še ena zgodba o drugačnih. V Utiku je svoj čas obstajala bivalna enota Invalidskega zavoda Ponikve. V njej je bivalo približno 12 invalidov različnih kategorij. Nekateri med njimi so se lahko prosto gibali povsod, nekateri so bili pogojno gibljivi, nekateri pa so bili obsojeni le na bivanje v hiši. Glede na to, da so takšne vrste stanovalcev v mnogih okoljih odklanjali, so jih v Utiku sprejeli čisto normalno. In ne le to, invalidi so se popolnoma vklopili v okolje, ljudje v bližini pa so jih sprejeli kot sebi enake, jim pomagali pri vsakdanjih opravilih in jih celo gostili v svojih domovih. Prisluhnila jim je tudi
Občina Vodice in za lažji dostop do trgovine v Utiku zgradila tudi klančino. Zakaj pišem te zgodbice? Predvsem zato, ker sta lahko ta primera svetel zgled vsem, kakšni bi morali biti medsebojni odnosi. Vsaj zadnje čase, ko je stiska ljudi vse večja, prav lahko postanejo krivci za probleme, ki jih ni malo, ravno tisti drugačni in to so predvsem: ljudje iz bivših jugoslovanskih republik, ljudje drugačne polti in izgleda, invalidi, homoseksualci, pripadniki drugih verstev itd... 2al se prepogosto, mediji velikokrat poročajo o tem, pogledi na drugačne končajo nasilno. Več strpnosti in medsebojnega spoštovanja bi morala ponovno postati vrlina v sodobni potrošniški družbi, predvsem pa v brezčutnosti sodobnih medijev.
P.S. Lan, hvala, da smo se s teboj, ob tebi in od tebe učili, da je svet pisan kot travnik poln cvetja, da ima vsak, kljub drugačnosti, pravico živeti v miru in sobivati z ostalimi.
Cveto VRBOVŠEK
Občina Vodice si prizadeva za čimprejšnjo izgradnjo obvoznice mimo Vodic
Podpora s strani treh županov, urgentni poziv pristojnim državnim institucijam in vložitev pisnega poslanskega vprašanja v državnem zboru, vse to so aktivnosti, ki jih je v zadnjem času izvedla Občina Vodice.
Občani Občine Vodice in vsi tisti, ki se peljejo čez Vodice, vsako leto vedno bolj izrazito občutijo povečanje prometa skozi središče kraja. Zato si župan z občinsko upravo in ob podpori občinskega sveta želi v najkrajšem možnem času preusmeriti promet, še posebej težki tovorni promet, ki danes poteka po obstoječi regionalni cesti skozi naselje Vodice, na novo težko pričakovano obvoznico Vodice (glavna cesta Želodnik - Vodice na odseku Žeje - Vodice).
Izgradnja obvoznice je bila potrjena že leta 2004, ko je zanjo začel veljati državni lokacijski načrt. Trenutno se za obvoznico mimo Vodic pridobiva gradbena dokumentacija in Občina Vodice je podala vsa potrebna soglasja zanjo.
Vsi se zavedamo, da novo prometno povezavo potrebujejo tako tisti, ki se peljejo mimo kot občani Občine Vodice. Zaradi neustreznega stanja prometne varnosti na obstoječi cesti, ki je preozka in brez ustreznih koridorjev za pešce, preobremenjena ter istočasno tudi edina šolska pot, druge možnosti ni. Nova obvoznica je pomembna za nadaljnji gospodarski razvoj tega področja
(Občin Kamnik, Komen-in Vodic), vendar ne na račun varnosti in zdravja občanov Vodic. Le ustre zna povezava do poslovne cone Komenda (ki je ena izmed največjih v Sloveniji) pomeni trajnostni razvoj območja in večjo varnost v cestnem prometu.
Marca 2011 je bila s strani treh županov (Občin Kamnik, Komenda in Vodice) posredovana prošnja za čimprejšnjo izgradnjo te prometnice. Prošnja je bila poslana na Ministrstvo za promet, na DARS d.d. - Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji in na DRSC - Direkcijo Republike Slovenije za ceste, vendar Občina Vodica še od nikogar ni dobila nobenega odgovora. Dne 20. 5. smo ponovno poslali poziv - Ur-genco in še do danes nismo prejeli odgovora.
Občina Vodice je do danes naročila tri kvalitetna merjenja. DRSC pa že vrsto let izvaja merjenja skozi sosednje naselje Žeje. Podajamo nekaj podatkov iz poročila letošnjih meritev in primerjave iz prejšnjih let.
Obdelava podatkov z radarske naprave za štetje prometa je pokazala sledeče rezultate:
Povečana obreme-
w
d a
njenost cestišča med tednom okoli 8. ure, ko je zaznati okoli 600 vozil/uro in 16. ure, ko je zaznati med 400 in 500 vozil/uro.
•	Odstotek prekoračenih hitrosti je visok, saj le ta znaša v smeri proti Vodicam 34,73 %, v nasprotni smeri pa 49,65 %.
•	Percentil hitrosti v85 znaša 55 km/h in 57 km/h. To pomeni, da 85 % vozil vozi po omejitvi oziroma rahlo čez, 15 % voznikov pa občutneje krši omejitev hitrosti.
•	V smeri proti Vodicam prekorači hitrost 60 km/h povprečno 227 vozil dnevno, od tega je 39 tovornih vozil. Promet v koloni znaša 44,06 %. Upoštevano je, da se za promet v koloni smatra vsak presledek med vozili, ki je manjši od 3 sekund.
•	V smeri proti Komendi prekorači hitrost 60 km/h povprečno 346 vozil dnevno, od tega je 61 tovornih vozil. Promet v koloni znaša 41,85 %. Upoštevano je, da se za promet v koloni smatra vsak presledek med vozili, ki je manjši od 3 sekund.
Iz zaključnega besedila izvajalca meritev podjetja Intermatic d.o.o.: "Zaradi zelo visoke frekvence vozil in visokega odstotka prekoračenih hitrosti je potrebno na merjenem območju izvesti ukrep. Da bi zmanjšali prometno obremenitev skozi strnjeno naselje in prekoračitve hitrosti, bi bila najbolj učinkovita rešitev (v kolikor je to realno izvedlji-^fV	vo), okoli Vodic
^tv 'kJV speljati obvoz-^^jfc	nico. Omeniti
Jž
.CD ~CD
je potrebno, da je večina vozil, ki so peljala skozi merjeno območje, torej skozi naselje, tranzitni promet. Problematično pa je tudi dejstvo, da je več kot 20 odstotkov vseh zaznanih vozil tovornih vozil (kombiniranih in tovornih skupaj). V primeru izgradnje obvoznice bi s tem povečali pretoč-nost tranzitnega prometa in ne na-zadnjezagotovili večjo prometno varnost vseh prebivalcev in obiskovalcev Občine Vodice.
Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje hitrostnih prekrškov je postavitev represivnih in preventivnih sistemov za nadzor prometa."
Podatki merjenj DRSC
		Po podatkih merjenj DRSC so rezultati								
		od leta 2005 do leta 2010 sledeči:								
Leto	Lo-	Vsa	Mo-	Oseb-	Av-	Lah.	Sr.	Tež.	Tov.	Vlačil-
mer-	ka-	vozila	torji	na	to-	tov.	tov.	tov.	s	ci
jenja	cija	(PLDP)		vozila	busi	<	3,5-	nad	prik.	
						3,5t	7t	7t		
2005	Žeje	4.436	25	3.758	6	325	100	135	87	ni pod
2006	Žeje	4.812	1	4.286	11	385	29	70	30	ni pod
2007	Žeje	5.283	31	4.602	7	398	76	103	66	ni pod
2008	Žeje	7.000	36	6.213	8	459	88	119	27	50
2009	Žeje	7.535	58	6.408	9	690	109	129	43	89
2010	Žeje	8.304	41	7.077	10	745	116	166	48	101
Dostop imamo tudi do podatkov štetja prometa, ki jih izvaja DRSC v Žejah pri Komendi (meritve na odseku 1080 ceste R2 413), katerih rezultate predstavljam v nadaljevanju;
Podatki o prometnih obremenitvah so pripravljeni na osnovi podatkov, pridobljenih s posameznimi ročnimi štetji prometa, ter iz avtomatskih števcev prometa. Ti podatki omogočajo izračun povprečnega letnega dnevnega prometa (število motornih vozil, ki v 24 urah peljejo mimo števnega mesta na povprečni dan v letu).
Po podatkih DRSC-ja se je med leti 2005 in 2010 promet povečal za neverjetnih 87%.
Po meritvah, ki jih je izvajal DRSC v Žejah in po meritvah, ki jih je za nas opravila Javna Razsvetljava d.d. ter Intermatic d.o.o. je povsem jasno, da je porast prometa vsako leto ogromen.
Povprei no itetrila uoim dw pidp pcdith OR5C (kraj mtriivie: Žeje)
H»
.
: fu® : h« : 4oM ■ Jfloi
10»
o
III
III
lilaila


jtf>?



Povpreínottevtlowztl dnevno plpfpoduki meritev 0W ¡ne vodke [kroj meritve; vodice}
i SIimID .
v	JOOS	n«	¿011
j ■(tCvilOvCfll	IU4	«70	mt
			
Iz štetja je razvidno, da dnevno pelje več kot 9300 vozil čez Vodice od tega več kot 900 tovornih vozil, številke pa so vsako leto vedno večje. Glede upoštevanja še letošnjih meritev se je promet v zadnjih šestih letih več kot podvojil. Stanje je resno in potrebno je čimprejšnje ukrepanje.
Stojan Tadej Smerkolj
Povprcirrottcvilovoiil dnevno PLDPpoditkl DRSCi dodano meritvijo Obiins Vodke v letu 2011

	JO»	10»	1007	JOOÍ	¡007	JOIO	«11
»P,1 J	M»	4tri J	i: ti	HMO	7SJS	SKH	Siil
							
Devetošolci dočakali zaključek
V Kulturnem domu Vodice sta Katarina Špenko in Domen Repnik odlično vodila letošnjo slovesnost, ki so jo ob zaključku šole pripravili devetošolci.
Starši, učitelji, svojci, pa verjamem, da tudi župan Aco Šuštar, smo dobili občutek, da bodo znali odgovorno in zrelo stopiti v širši svet. V uri in pol trajajoči slovesnosti so nam zaplesali in poudariti moram,
Videli smo lahko domišljijsko modno revijo. Na sliki Urša Rahne in Jaka
Tominc.
da odlično; zapeli, zaigrali na glasbenih inštrumentih in sploh pokazali, da so polni različnih talentov. Eni so športniki, drugi glasbeno ali umetniško nadarjeni. Nekateri izjemni matematiki in fiziki, tretji enostavno pridni. Vsi pa gotovo v nestrpnem pričakovanju počitnic. Na igriv in hudomušen, obenem pa resen način, so se predstavili. Se spomnili nekaj grenkih in več prijetnih šolskih izkušenj. Večina je pre-
jela zaključna spričevala in dokazila o dodatnih uspehih, nekaj se jih bo moralo še malo potruditi, tiste res odlične pa sta dodatno nagradila, na novo izvoljena ravnateljica Ivana Bizjak in župan občine Vodice Aco Šuštar. Oba sta mladim podelila nekaj nasvetov in poudarila, da ni toliko pomembno, na kateri stopnički lestve si. Ampak da na svojem klinu trdno stojiš.
Tekst: Monika Kubelj Foto: Rok Štupar
Pojasnilo in opravičilo
V prejšnji številki Kopitarjevega glasu je v članku Na seji o imenovanju občinskih delovnih teles prišlo do napačnega zapisa dogodka iz preteklosti. V članku je pisalo takole: ... Če strnemo je občina oziroma nekdanji župan Anton Kokalj leta 2002 prodal lokacijo nekdanje stavbe Kmetijske zadruge Medvode na naslovu Utik 1 Gregorju Klemenčiču iz Kranja, ki ima na tem delu namen graditi večji poslovno-stanovanjski objekt ... Iz dokumentacije je razvidno, da zemljišče ni bilo v lasti občine, pač pa Kmetijske zadruge, zato je župan ni prodal pač pa ravno obratno - si je prizadeval za njen odkup od zadruge. Kot so pojasnili na Občini Vodice, v času od ustanovitve Občine (1995) predmetno zemljišče ni bilo v njeni lasti, po dostopnih podatkih pa tudi ne v lasti Krajevne skupnosti. V roke KZ je zemljišče prešlo
na podlagi sklepa Srg 6817/92 iz leta 1992. KZ je 1998 zemljišče prodala DA-DI-TVS Ljubljana d.o.o in ADRIALINES U.T. d.o.o. S pogodbo z dne 15. 5. 2001 pa je je Gregor Klemenčič kupil parcelo od DADI-TVS in GEOPORT-a. Da pa je na tem mestu Klemenčič imel namen graditi, pa se je kasneje izkazalo, da ne more, pa drži. Kot tudi drži, da od občine zahteva odškodnino. »Župan Aco Šuštar je potrdil, da Klemenčič toži občino, a več podatkov do zaključka sodnega postopka ni želel podati. Pravi, da je spor je nastal zaradi rušitve takratne razpadajoče stavbe, ki je ogrožala okolico, občane, predvsem pa otroke, ki so se zadrževali blizu le-te, pa tudi zaradi zato, ker Občina Vodice ni spremenila prostorskega akta, ki bi omogočil graditev večstanovanjskega in poslovnega objekta na isti lokaciji.« Na vprašanje, ali je župan Anton Kokalj
obljubil oziroma s pogodbo obljubil, da se bo tam lahko gradil tak objekt, so na občini odvrnili, da je nekdanji župan to res storil, a pod pritiskom zaskrbljenih staršev.
Vsem prizadetim (g. Kokalju) v tej zgodbi se ob napačnem zapisu opravičujem.
Monika Kubelj
Jž
.CD ~CD
-I—.
10
0
C
s
-C C
1
£ a
C C -o
o
co
ALI VES, KAJ JES?
Sodobna preskrba s hrano
»Velika večina degenerativnih in rakavih obolenj izvira iz uživanja industrijske hrane,« je iz skoraj štiridesetletnih izkušenj ugotovil prof. Marjan Stalicky, predstojnik mariborske gastroenterološke klinike in profesor na univerzi. Industrijska hrana, ki je kemično spremenjena, je vir najhujših obolenj sodobnega sveta. Zato se je treba preusmeriti na živo, zdravo sezonsko hrano.
Kmetijstvo, ki nam zagotavlja hrano, je doseglo skrajno točko kemizacije. Hrano smo prepustili nekomu drugemu - supermarketom, s tem pa smo se odrekli nadzoru nad njo. V verigi od vil do vilic je treba povedati kmetom in prebivalstvu, da oba skrajna dejavnika izgubljata, saj s hrano služijo predvsem trgovci. Svežina hrane se lahko vzdržuje skoraj v nedogled, seveda s kemično obdelavo in zamrzovalniki. Globaliza-cija trgovine s hrano je povzročila zgoščeno proizvodnjo na »mega« kmetijah, kar ogroža varnost preskrbe s hrano. Ko proizvodnja hrane ne bi bila dovolj dobičkonosna, bi se družbe lahko preusmerile v druge dejavnosti. Celo kmetijski pridelki z lokalnega območja ne pridejo neposredno na police lokalnih trgovin. Vezi med kmeti in lokalnimi skupnostmi so oslabele in kmetijstvo je postalo zelo ranljivo, ker je usodno odvisno od svetovnih gospodarskih razmer. V Evropi se s povečanim doseljevanjem prebivalstva na podeželje od konca 20. stoletja dalje, z obnavljanjem podeželske pokrajine in vzpostavljanjem podeželskih skupno-
sti vzpostavljajo nove razmere, ki so odgovor na grobo globalizacijo. V tem okviru imajo pomembno mesto spremembe v kmetijstvu.
Sodobni trendi se vračajo k pridelovalcem hrane. Kmetje, ki bodo pridelovali hrano brez uporabe kemikalij, bodo vedno bolj cenjeni. Tisti, ki imajo doma košček zemlje, bodo povečali samooskrbo z doma pridelanimi pridelki. Urbano prebivalstvo se želi oskrbovati s svežo in zdravo hrano, pridelano v domačem okolju, brez nepotrebnih prevozov in s tem povezane kemične obdelave hrane. Način oskrbovanja lokalnega prebivalstva s hrano lokalnih pridelovalcev je možen na več načinov: s krajevno pokrito tržnico, s prodajo od vrat do vrat, z dovažanjem znanim odjemalcem, brez posredovanja trgovcev, s prodajo na kmetijah odprtih vrat. Če to verigo skrajšamo in se znebimo prekupčevalcev, ki mastno služijo, in preidemo na sezonsko traj-nostno naravnano kmetijstvo, bosta na boljšem oba, kmet in urbani človek. Kmetje naj posebno pozornost posve-
čajo gojitvi semen domačih rastlinskih vrst, ki so prilagojene na naše podnebne razmere. Na mariborski Pravni fakulteti proučujejo ovire v slovenski zakonodaji za neposredno trgovanje s kmeti, ki ga zahteva sodoben razvoj. Slovenci smo zadnji po stopnji samooskrbe s hrano, smo pa prvi v Evropi po kvadratnih metrih marketov. Če se zlom na finančnih trgih ponovi pri trgovanju s hrano, je Slovenija najranlji-vejša država v Evropi. Vodiško območje ima velike možnosti za samooskrbo. Tudi nekaj kmetov je še ostalo, ki bi se lahko usmerili v ekološko pridelavo hrane. Pomembno je, da se zavedamo pomena lokalne proizvodnje hrane in da si ustvarimo možnosti, da se bomo lahko sami oskrbovali z bolj zdravo hrano domačih lokalnih pridelovalcev. Na straneh lokalnega časopisa pa bi bilo pravo mesto za brezplačno informiranje krajanov o tem, katero hrano pridelujejo posamezni kmetje in kje jih lahko najdemo.
Vilma Vrtačnik Merčun
Jž
V Polju pri Vodicah možnost širokopasovnih internetnih storitev
Telekom Slovenije se je v sodelovanju z Občino Vodice lotil posodobitve telekomunikacijskega omrežja na območju Polja pri Vodicah. Nasproti gasilskega doma je postavil novo centralo oziroma vozlišče, ki omogoča širokopasovni dostop do interneta prebivalcem Polja pri Vodicah, Skaručne in Vojskega. S postavitvijo novega vozlišča je močno skrajšal oddaljenost do naročnikov, kar je sicer najpogosteje poglavitni razlog, da je širokopasovni dostop onemogočen.
Tako imenovano vozlišče - ulični kabinet je z nadrejeno centralo povezan po optičnem kablu. Tehnologija FTTN (Fiber to the Neighbourhood - optika do soseske) omogoča dobre izkoristke obstoječega bakrenega krajevnega kabelskega omrežja. Večini naročnikov na območju Polja pri Vodicah tako tehnologiji ADSL2+ in VDSL2 omogočata vse sodobne storitve, ki jih ponuja Telekom Slovenije pod svojo blagovno znamko SiOL
od interneta, VoIP-a do televizije. Si-OL-ov paket Trio je najbolj prodajan paket Telekoma Slovenije. Omogoča zanesljivo in kakovostno uporabo telefonije VolP, interneta in televizije po zelo konkurenčnih cenah. Inter-netne hitrosti segajo tja do 15 mega-bitov na sekundo. Ko bo dograjeno, bodo imeli stanovalci v novem naselju OPPN Polje na voljo tudi optične povezave s hitrostmi od 20/20 do 100/100 megabitov na sekundo.
Dobro sodelovanje med Občino Vodice in Telekomom Slovenije z dograditvijo novega vozlišča v Polju še ni končano. Možnost zgraditve širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja iščejo tudi za območje Uti-ka. Če bo šlo vse po sreči, bo nova centrala oziroma vozlišče v Utiku postavljeno v prihodnjem letu.
Boris Ziherl, Telekom Slovenije
o £
Jt O
O S
V Afriki sem pustila del srca Pravijo, da iz majhnih stvari vedno zraste nekaj velikega. Pa naj bo tokrat to Monika Bizjak, ki je iz majhnega dekliča na koncu Zapog zrasla v prijetno gospodično, ki ima poleg vseh dobrih lastnosti še zelo veliko srce. Pri rosnih 25 letih lahko po izkušnjah in predvsem čudovitih spominih prekaša marsikoga.
Študij na Teološki fakulteti v Ljubljani je zaključila po programu Pastoralno svetovanje z diplomsko nalogo »Odnosi in vloga otrok v socialno ogroženih družinah«. Študij nadaljuje na magistrskem programu Družinske in zakonske študije. Vključena je v mednarodni projekt Dream Foundation, ki pomaga mladim pri študiju v tujini. Svoj socialni čut je razvijala in razvija kot prostovoljka že 8 let v Unicefuu, v Zavodu Janeza Lev-ca in pri Zvezi prijateljev mladine Moste, kjer je med drugim v organizacijo sistemsko uvedla tudi mediacijo. Je strokovna sodelavka pri programu Psi-hosocialna pomoč družinam v stiski.
Aktivna je kot svetovalka pri projektu Moja srečna knjiga. Pod mentorstvom Roberta Friškovca pa že četrto leto opravlja zaporniško pastoralo. Zaradi izjemnega čuta do otrok se specializira na mediacijo z družinami in mladimi. Neprecenljive izkušnje je pridobivala v Afriki, kjer je v Ugandi preživela 3 mesece kot prostovoljka pri organizaciji Edirisa UK v skupnosti Bufuka, kjer je poučevala otroke različnih starosti vse od vrtca do sedmega razreda osnovne šole.
Pred kratkim si se po treh mesecih vrnila iz Afrike, natančnje Ugande, zakaj ravno Afrika?
Afrika je bila moja skrita simpatija vse od ogledov različnih dokumentarnih oddaj, kjer so me začarale iskrice v otroških očeh, še v času ko sem se gibala le po občini Vodice. Vedno sem se spraševala od kje izhajajo te iskrice in kako močno sijejo in ko sem začutila priložnost da odidem v Ugando, nisem razmišljala, le kupila letalsko karto. Tam sem preživela in doživela drugač-
no, srčno in romantično Afriko, ki ni več skrita simpatija, temveč sem tam pustila del srca.
Večina Ljudi si Afriko predstavlja kot eno veliko puščavo, kjer je zelenje že pravo razkošje, tam kjer si bivala ti pa temu ni tako, kako natančno je potekala tvoja pot? Iz letališča v Entebah do glavnega mesta Kampale nisem videla kaj dosti, saj sem pristala sredi noči. Glavno mesto ti zadane prvi šok drugačnosti in hitro ti postane jasno da bo težko. Bila sem kar vesela, da smo iz glavnega mesta hitro odpotovali na jug Ugande v mestece Kabale. Vožnja v avtobusu, ki je vse prej kot avtobus ... mi je nudila postopno prilagajanje in dojemanje da sem dejansko prišla v Afriko. Ko skozi okno opazuješ ljudi, promet, dogajanje ob cesti se ne moreš načuditi in bila sem kot majhen otrok ki vsrkava toliko novih slik, podob, informacij. Uganda je zelo zelena in ni tako pusta kot si morda predstavlja večina. In to mi je bilo zelo všeč. Ko sem prispela
S
CQ
I
C
o
CD
-I—.
12 S
CQ
I
C
o
CD
-I—.
.C
v Kabale (povsem na jugu Ugande ob meji z Ruando) sem imela orientacijski dan, da sem malo spoznala mestece, ki je bilo meni mnogo ljubše kot glavno mesto. Majhno simpatično mestece, kjer lahko dobiš vse kar potrebuješ za tamkajšnje življenje. Proti večeru pa so me odpeljali čez hrib na lokacijo, ki je postala moj dom za tri mesece. V skupnost Bufuka ob jezero Bunyonyi. Ko sem na vrhu hriba zagledala to prečudovito jezero, z 28 zelenimi otočki, me je prešinila le ena misel ... to je nekaj najlepšega, kar sem kdajkoli videla. Začutila sem, da bom tu zelo srečna.
Kakšen je bil prvi občutek, vtis, začudenje, ko si stopila v Afriško vasico?
Ko sem prispela na lokacijo »The heart of Edirisa« ... tabor ob jezeru v skupnosti Bufuka, ki je namenjen prostovoljcem, ki delujejo na bližnjih šolah in vrtcih, sem se zavedala, da imam dve možnosti, ena je bila, da takoj odidem, druga pa, da premagam lastne navade in razvade in zaživim. In slednje sem tudi naredila. Sama sebi sem se čudila kako malo je potrebno in kako polno živim. Vsak dan novi izzivi, a hitro spoznaš, da prav vsakega lahko premagaš z nasmehom na obrazu.
Tvoje bivanje vsekakor ni bilo hotelskega značaja, nam poveš kako je izgledala tvoja hiša, kako ste kuhali, prali, skrbeli za osebno higieno.
Blatna hiška, katero sem občasno »za-flikala« s svežimi kravjimi drekci (smeh), mrzli tuši na prostem, ki so imeli ob polni luni prav poseben čar, oddaljeno stranišče z logiko ločevanja - ena odpr-
tina za malo in druga za veliko potrebo - , ki mi dolgo ni bila blizu, podgane v kuhinji, ki nam jih je z vzdrževanjem čistoče in reda uspelo dokončno pregnati, elektrika le če je dovolj sonca. Vendar ima tako življenje zares poseben čar, ki ga tu, v tem tempu in načinu življenja ne zmoremo začutiti. Postala sem odlična kuharica raznih zelenjavnih specialitet, perilo sem pra-la ročno in bila konec dneva, ko se je vse posušilo (seveda če so se uslišale želje in ni ves dan nič deževalo) nadvse ponosna in srečna. In to so tiste malenkosti, ki tu zbežijo mimo in jih sploh ne opaziš, življenju pa dajejo smisel.
Postala pa si tudi vegetarijanka, ampak verjetno le začasno, kajne?
Sedaj sem doma že skoraj tri tedne pa mesa še nisem jedla. Ufff, ko vidiš tiste mrtve živali viseti na kavljih, te mine marsikaj. In ko spoznaš kako dobro se počutiš in kako zdravo je tvoje telo, nimaš niti potrebe. No saj ne rečem, da mi kakšni čevapčiči ne bodo kmalu spet zadišali (smeh).
No, zamenjala si državo, podnebje, prehrano, mentaliteto, zamenjala pa si tudi prevozna sredstva. Kako izgleda promet v Afriki?
V Afriki se prevažajo z raznoraznimi sredstvi od koles do avtobusov. Na Bu-fuki, ob jezeru, kjer sem živela jaz, pa se vozijo s kanuji. Iz dreves evkaliptu-sa izdolbejo do sedem metrov dolg kanu, kjer je prostora za deset otrok ali pa tudi zakonsko posteljo. S kanuji prevažajo prav vse. Ko sediš v kanuju, sredi jezera, v popolni tišini, le z različnih otokov se sliši prepevanje domačinov in zvoki bobnov, se moraš uščipniti, da preveriš ali slučajno sanjaš. In pogosto sem se nasmehnila ob misli na naše prometne zamaške, polne nervoznih voznikov in se spraševala, kako se bom doma spet navadila na rdeče luči in dvopasovnice. Osvojila sem prav vse tehnike vožnje kanuja in proti koncu znala tudi že bočno parkirati.
Kako si se v prvih tednih spopadala s spremembami, kot so, hrana, podnebje, ljudje, kultura...?
Začetek je bil res težak, saj sem bila tudi brez prtljage, ki je ostala na Is-tanbulskem letališču. Tako prvih šest dni nisem imela prav nič. Poleg tega pa seveda doživiš velik kulturni šok. Vendar ko sem zagledala jezero, sem začutila, da bo šlo. In ko se odločiš, se ni težko prilagoditi na prav vse. Hrana je bila dobra, ljudje so me bili veseli, podnebje pa se niti ne razlikuje močno od našega spomladanskega, ko pogosto dežuje, temperature pa se gibljejo med 20-25 stopinj. Idealno.
Si se kot belka počutila sprejeto ali je trajalo malce več časa, da si postala njihova?
Veseli so me bili takoj. Da pa so me sprejeli je trajalo malo dlje. Razlika je ali se razveselijo še enega belca ali pa te vzamejo dejansko za svojega, ko barva kože ne igra več najpomembnejše vloge in te čutijo ker si ti, ne zato ker si bel. Vendar je bilo veliko na meni, spoštovati njihove običaje, navade, nositi ves čas dolga krila, kositi z učitelji, čeprav vsak dan isto (krompir in zelje), nameniti vsakemu mimoidočemu nekaj prijaznih besed . in danes lahko čutim, da me imajo radi in me spoštujejo kot Moniko, ne kot muzungu (bel človek).
Položaj žensk in pomen družine je tam drugačen. Kakšen?
Položaj afriških žensk, ki živijo na vasi, je po mojih merilih eden slabših. Če z njimi primerjam sebe, priznam, da ne bi zmogla tega, kar so zmožne one. Z dojenčkom na hrbtu sedijo na kolesu, hodijo v hrib, opravljajo vsa opravila (ki jih je res veliko, saj so ženske tiste, ki resnično delajo, garajo po naših merilih). Na glavo povzdignejo ogromno košaro z vsem kar so nakupile ali nabrale; ko na primer ob jezeru naberejo drva, si na glavo posadijo tudi skoraj da celo drevo, pa še dojenček na hrbtu... Potem pa še v vsaki roki eno plastenko
Prevoz po jezeru
Matematika v vrtcu
vode in pot pod noge ... tudi dve uri ali več do doma. Skrbeti morajo za celotno družino, in prav nobene besede nimajo pri odločanju. Moški so še iz starih običajev in kultur obdržali, da imajo lahko več prijateljic, žene pa lahko le molčijo in vzgajajo otroke.
Imela pa si, za nas sicer popolnoma vsakdanjo izkušnjo, ko si popravljala svoj čevelj, a njim, predvsem moškim, se jo to zdelo neverjetno. Nam zaupaš to anekdoto?
(Smeh) Peljala sem se s poštnim avtobusom v glavno mesto in še isti večer odletela nazaj proti Sloveniji. Poln avtobus domačinov in jaz ter nekaj pernatih živali. Vožnja traja deset ur in ima le dva postanka za opravljanje potreb kar ob cesti. Ker sem vzbujala veliko zanimanja, se sama nisem mogla le zvrstiti v vrsto ob cesti in dvigniti krilo, ampak sem se malo oddaljila in spustila po bregu od ceste. Zaradi strmega terena se mi je strgala ena »japonka«. V avtobus sem se odpravila bosa in razmišljala kaj narediti. Vedela sem, da v glavno mesto ne morem priti bosa saj ni ravno varno, sploh ob vseh demonstracijah, ki so se dogajale zaradi volitev. Spomnila sem se, da imam v ročni prtljagi eno sponko s katero bi na podplatu skupaj spela oba trakca natikača. Seveda to tudi naredim in mi uspe. Ob meni pa je sedel gospod, ki se ni mogel načudi-ti moji iznajdljivosti. Celotnemu avtobusu, v njihovem jeziku je razložil, kako smart muzungu lady (pametna bela ženska) sedi poleg njega. Avtobus poln domačinov, mi je začel ploskati in vzklikati yamaweee!! (Njihov vzklik za začudenje, presenečenje, veselje). Kaj naj rečem ... res en velik yamaweee.
Ko sem prebirala tvoja pisanja, ki si jih pošiljala, so mi v spominu najbolj ostale besede, »naši otroci tam ne bi preživeli.« Zakaj ne?
Dojenčki so ob mamicah na delovnem mestu od treh mesecev starosti dalje prepuščeni sami sebi. Plazijo se naokoli, pojedo vse mogoče, sedijo
na dežju, polulani in pokakani morajo počakati do konca dneva v istih oblačilih ves čas. Potem, ko so starejši in hodijo sami v šolo, ni nobenih šolskih avtobusov, semaforjev, prehoda za pešce tu ne poznajo; zato je včasih potrebno tudi 15 minut, da prideš na drugo stran ceste. Da ne govorim o tem, kako se sami vozijo s kanuji čez jezero ... po osem otrok v enem kanuju od tega zna mogoče le en otrok plavati. Pa se znajdejo in v večini preživijo. Ne predstavljam si naše v vato zavite otročke. Nobena mamica si tam ne zna predstavljati, kaj je to voziček, lupinica za otroka, sedež za v avto, previjalna miza, pampers pleničke. Otrok jim predstavlja bodočo delovno silo. Tu ni nobenega crkljanja, ujčkanja ... Zato pa imajo nas, prostovoljce otroci tako radi. Ker se jim nasmejemo, jih objamemo, obrišemo nos in jih stisnemo k sebi.
Kako otroci sprejemajo šolo, kakšen je sistem izobraževanja? Imajo po osnovni šoli možnost nadaljnjega izobraževanja?
Izobrazba je res premalo cenjena. Služba učitelja ni vredna nič, plače so zelo nizke in tako seveda nimajo nobene motivacije deliti znanje z otroci. Ti pa bodo obsojeni na delo v kamnolomih ali na poljih, če ne bodo znali angleško. Srednja šola je dostopna zgolj otrokom, ki znajo angleško in lahko plačajo šolnino. In potem je tu še fizično kaznovanje otrok. Mimo tega res ne morem. Pri uri angleščine sem otroku, ki ni imel svinčnika posodila svojega. In ko ga je prijel v roke, se je razred začel smejati in učiteljica je začela vpiti. Nič mi ni bilo jasno. Vprašala sem jo, kaj se dogaja in razložila mi je, da je svinčnik sprejel z levo roko, kar je znak nespoštovanja in da ga mora zato kaznovati. Mislila sem, da mi bo počilo srce. Stežka sem jo pregovorila, da otrok ni mislil nič slabega, da je bil verjetno le zmeden, ker ni razumel, kaj mu govorim. Takoj se mi je opravičil in učiteljico sem prosila, da učencem razloži, da je bil le nesporazum. Takšni dogodki -za nas banalnosti, tu predstavljajo otroku pravo grozo. Vendar pa so hvala bogu tukaj tudi tisti pravi, srčni učitelji, ki s svojim vedenjem vzgajajo in so energični, srečni in prisrčni. Z njimi je bilo pravi blagoslov sodelovati.
Otroci in mladi v Bufuki ne vedo kaj je televizija, internet, mobitel ... in vsa
tehnika, ki danes požira otroke, se je tvoje mnenje o vsej »moderni;« tehnologiji spremenilo?
Otroci ne vedo, kaj je prinesel sodobni razvoj in se s tem ne ukvarjajo. Med odmorom in v prostem času, pa naj sije sonce ali dežuje, se igrajo zunaj, skupaj povežejo malo trave in se gredo »med dvema ognjema« tudi po tri, štiri ali pet ur. Dolgčasa ne poznajo. Starejši pa imajo mobitele. Tudi po dva, za različni sim kartici dveh operaterjev, ki nudita vsak svoje ugodnosti. Sama sem imela ob sebi ves čas prenosni računalnik in tudi usb ključ za stalno internetno povezavo. Brez tega bi bilo zagotovo težje. Spremenila pa sem pogled na presežke tehnologije, ki pa marsikdaj življenje otežuje, čeprav je prvotni namen drugačen. Televizije pa v treh tednih kar sem doma še nisem prižgala (smeh).
Ali bi lahko rekla, da Afriški čas teče počasneje?
Čas se ustavi. Začutiš vsak trenutek posebej in v vsakem uživaš. Ni reda in ni strukture. Če tega ne sprejmeš imaš težave. Nikoli se niso držali dogovorjenega termina, dogovorjene ure, avtobusnega voznega reda ne poznajo in če nisi fleksibilen ti ostane zgolj pot nazaj v Slovenijo. Name se ne bo nihče prilagajal. Nimajo vizij in planov kako naprej. Živijo in preživijo iz dneva v dan.
V Afriki pa si tudi praznovala svoj rojstni dan, in zabavo ob koncu šolskega leta. Kako je videti zabava v Afriki?
Zabava v Afriki ... Pleše se. Začutiš ritem in se prepustiš .
Afrika in vse povezano z njo te je osvojila, kaj je tisto kar boš vse življenje nosila v srcu in zaradi česar se januarja prihodnje leto vračaš nazaj?
Nikoli ne bom pozabila stavka, ki sem ga prebrala v priročniku o Ugandi, ko sem prispela. »All in all, talk to locals, in Rukiga or English, do not miss the greatest attraction of Africa: PEOPLE!« In to je moj odgovor na vprašanje kaj bom nosila v srcu in zakaj se vračam. Ljudi in zaradi ljudi.
Natalija Rus
S
CQ
I
C
o
CD
-I—.
.C
14
Kaj se gradi ali obnavlja
V* I v*
v nasi občini?
Sprejeti proračun je osnova učinkovitega delovanja občinske uprave in osnova za nadaljevanje ali začetek gradenj, obnov in drugih del, ki so koristna za vse občane. Letos je še vedno precej sredstev namenjenih OŠ Vodice. Pomemben del predstavljajo tudi infrastruktura v Polju, ureditev nekaterih cest, priprava Občinskega prostorskega plana in drugo. Za tiste, ki vas zanima, kaj letos občinska uprava in župan Aco Šuštar počnejo koristnega in koliko se bo za to namenilo sredstev, smo pripravili tabelo nekaterih projektov.
PROJEKT	Proračun 2011
V načrtu je postavitev dveh ležečih policajev, z namenom večje varnosti.	2.500,00
Cesta Mengeš-Vodice: obnova ceste. Občina si močno prizadeva zgraditi še dva pasova za kolesarsko stezo. Zaenkrat se še iščejo rešitve v dogovarjanjih z lastnikih zemljišč ob cesti. S tem bi cestišče postalo varno za vse udeležence in tam živeče ljudi.	140.000,00
Odsek Habe-Martink; hkrati z obnovo ceste bodo poskrbeli tudi za nov vodovod in zamenjali salonitne cevi. Projekti za izvedbo se še pridobivajo.	80.000,00
OPPN Polje; ta investicija urejanja novogradenj poteka že od začetka aprila. Zaključek gradnje se predvideva konec julija. Sočasno so se poleg za predvidene novogradnje uredili še priključki za tamkaj že živeče prebivalce. V projekt se je torej celostno uredila celotna ulica. Zamenjane so tudi stare salonitne cevi. Priključek bo možen takoj po dograditvi glavnega povezovalnega kanala. Polovica plačila se navezuje na to leto, polovica pa na leto 2012.	240.370,00
Infrastruktura Polje: ta investicija se povezuje s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za kanalizacijo za vas Polje.	95.000,00
Vodovodno zajetje Bukovica: gre za delno asfaltiranje ceste in ureditev odvajanja meteorne vode.	15.000,00
Ekološki otoki: občina namerava dodati še tri ekološke otoke, takoj ko se bodo locirala primerna mesta.	4.000,00
JP Komunala: na tem delu je potrebno izpostaviti dvoje. Nabava in montaža glavnega filtra trdih delcev v vodi v črpališču Kuharjev Boršt. Ter modernizacija čistilne naprave Vodice.	210.000,00
Trgovina Skaručna: investicija v nadstrešek, ki bo pokril stopnišče. Tako bo poskrbljeno za večjo varnost občanov.	6.000,00
OPN (prostorski in ureditveni načrti): ta projekt je v fazi nadaljevanja. Z javnim razpisom se je izbral izvajalec, projekt se nadaljuje v skladu z razpisnimi pogoji. Zaključek in sprejetje občinskega prostorskega plana se predvideva konec naslednjega leta.	50.000,00
Ureditev parkirišč in igrišč: izdelujejo se projekti za ureditev parkirišč in igrišča na zemljišču poleg osnovne šole in vrtca. Vloženi bodo na upravno enoto do septembra. Izgradnja je predvidena spomladi 2012. Zaradi večje varnosti bo promet speljan v krožnem toku.	2.000,00
Osnovna šola Vodice: Nadzidava 2. nadstropja šole se zaključuje in naj bi bila septembra končana. Pol plačila bo izvedenega letos, pol naslednje leto.	245.000,00
Nadgradnja in obnova podružnične šole: na tem mestu naj dodamo, da se na vseh občinskih zgradbah delajo le manjša nujna obnovitvena dela.	1.000,00
OŠ Vodice: rekonstrukcija, protipotresna in statična sanacija stare OŠ Vodice. Gre za ojačitev vseh nosilnih sten. Polovica plačila se nanaša na leto 2011, pol na naslednje leto.	250.000,00
Tekst: Monika Kubelj Foto: Rok Štupar
Zaradi čedalje hitrejšega tempa življenja, zaradi vse večjih zahtev, ki jih nam postavlja sodobni način življenja, zaradi pomanjkanja fizične aktivnosti, nezavzetosti za spremljanje stanja lastnega telesa in tudi drugih vzrokov, hitro narašča število obolelih za rakom in drugimi sodobnimi boleznimi. Takšne razmere so pravzaprav posledica trenutno prevladujočega načina življenja, ki pa jih lahko, v veliki meri zmanjšamo, če jih že ne moremo povsem odpraviti. Znano je, da se z zgodnjim odkrivanjem bolezni, število težko obolelih in predvsem število smrtnih primerov krepko zmanjša. Zdravljenje je v tem primeru krajše, za pacienta manj naporno, rezultati pa so v večini primerov zelo vzpodbudni.
V	Občini Vodice se dobro zavedamo, da zdravje ni najpomembnejše le za posameznika, pač pa tudi za širše okolje, za celotno človeško skupnost. Menimo, da bi družba morala odločneje osve-ščati ljudi o pomenu zdravja in o ukrepih, ki jih vsakdo lahko stori sam, da je verjetnost bolezni čim manjša. In da ljudje začno skrbeti za svoje zdravje bolj kakor doslej.
V	ta namen obveščamo občanke
Lili Djerkovič
Občine Vodice, da se udeležijo:
1)	predstavitve projekta DORA, ki bo v Kulturnem domu Vodice predvidoma 14. 9. 2011 v času od 18.00 do 19.00 ure ter nato
2)	presejalne mamografije, do
sedaj najzanesljivejše preiskave za odkrivanje bolezenskih sprememb dojk, ki bo potekala v Kamniku, in sicer na ploščadi pred glavnim vhodom Doma kulture, kjer bo delovala mobilna enota v okviru državnega presejalne-ga programa za raja dojk DORA (http://dora.onko-i.si/). Na pregled so vabljene vse ženske med 50. in 69. letom starosti. Mobilna enota bo delovala od torka 21. 6. 2011, do srede 6. 7. 2011. Zaradi slabšega odziva žensk med dopusti presejalno slikanje med poletnimi počitnicami ne poteka. S slikanjem bo program DORA nadaljeval v prvem tednu septembra. Konec oktobra bodo mobilno enoto iz Kamnika premaknili v Domžale, kamor bodo vabljene preostale ženske iz občin Vodice in Komende ter iz Domžal, Mengša, Lukovice in Moravč.
V program se lahko naročijo tudi same tako, da pokličejo telefonsko številko: 01 587 95 61, vsak dan od 9. do 11. ure, ali pišejo na elektronski naslov: dora@onko-i.
si. Za dodatne informacije lahko pokličejo tudi sprejemno pisarno presejalno-diagnostičnega centra na Onkološkem inštitutu, na telefonsko številko: 01 587 98 75. Za sodelovanje v programu DORA ženske ne potrebujejo napotnice.
DORA je državni program pre-sejanja za raka dojk, ki omogoča vsem ženskam med 50. do 69. letom starosti pregled z mamo-grafijo na vsaki dve leti, in sicer z vnaprejšnjim vabljenjem. V tem obdobju je največja verjetnost, da ženske zbolijo, presejalna ma-mografija pa je pomembna, saj je z njo mogoče odkriti bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi jih ženska odkrila sama ali njen zdravnik pri kliničnem pregledu. Cilj programa pa je zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov. Omenjeni program pa zagotavlja večjo kakovost kot dosedanje presejanje v diagnostičnem sistemu.
Z aktivnostmi, ki jih pripravljamo, in ki so naravnane k skrbi za še boljše zdravje naših občank in občanov, želimo tvorno sodelovati v preventivnih dejavnostih na zdravstvenem področju.
Lilijana Djerkovič
>8
o ^
o §
S
c
Stojan Tadej Smerkolj
Si
■u Hi
G • a o
2 -G a o »
G
Po kosovnem odvozu iz gospodinjstev, ki je potekal v začetku meseca maja, je po pričevanju očividcev in Policije neznani storilec s kombijem, odložil dve tisočlitrski plastični posodi z odpadnim oljem, ki pa nista bili polni in, ki k sreči tudi nista puščali. Občina Vodice je naročila odvoz nevarnega odpadka pri pooblaščenem izvajalcu. Občina bo v
Le kdo je bil tako malomaren?
prihodnosti vsak pojav nekontroliranega onesnaževanja budno spremljala ter v okviru svojih pristojnosti ukrepala ter kršitelje striktno prijavljala. Pri tem računamo tudi na pomoč občanov, za katere smatramo, da ste v veliki večini okoljevarstveno osveščeni in vam skrb za ohranjanje okolja ni tuja.
Stojan Tadej Smerkolj
>8
O ^
O §
S j?
c
Zbiranje pobud
za občinska priznanja
Na podlagi Pravilnika o priznanjih Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/96) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Občine Vodice objavlja zbiranje pobud in predlogov za podelitev občinskih priznanj.
Občina Vodice podeljuje priznanja zaslužnim občanom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za njihove izjemne dosežke na področju
znanosti, gospodarstva, šolstva, kulture, športa, humanitarnega delovanja in na drugih področjih človekove ustvarjalnosti.
Priznanja občine so: častni občan, plaketa občine in priznanje župana.
Pobude in predlogi za častnega občana in priznanja morajo biti pisni in morajo vsebovati, poleg osnovnih podatkov o kandidatu, izčrpno obrazložitev in utemeljene pobude (po možnosti tudi
ustrezno dokumentacijo).
Pobude pošljite v zaprti ovojnici najkasneje do vključno 16. avgusta 2011, na naslov: OBČINA VODICE, KOPITARJEV TRG 1, 1217 VODICE.
Datum: 8. 6. 2011 Številka: 094-01/2011-001
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Peter Podgoršek
ö C
o
S
-Q _c O c .!=
g I^tsS
Dvakrat letno imajo naši občani možnost oddati nevarne odpadke v bližini svojega doma - v posebno premično zbiralnico (kontejner), ki jo v Vodice in Utik pripelje naš koncesionar, ljubljanska Snaga.
V preteklem letu smo v naši občini zbrali skupaj 832 kg nevarnih odpadkov, oz. 0,18 kg na prebivalca. Zelo dober podatek v primerjavi z ostalo ljubljansko regijo, kjer jih v povprečju zberejo zgolj 0,06 kg. Malce manj spodbudno je dejstvo, da količina zbranih odpadkov v naši občini pada vse od leta 2007, ko smo jih skupaj zbrali 1.621 kg (pol več kot lani). Smo postali manj vestni, ali smo glavnino nevarnih odpadkov že oddali v preteklih letih? Upam, da slednje. Skupaj se potrudimo za naše čisto okolje.
Akcijo bomo ponovili tudi jeseni in sicer 2. 11. v Vodicah ter 3. 11. 2011 v Utiku.
Ob premični zbiralnici - zabojniku
je vedno usposobljen predstavnik podjetja Snaga, ki odpadke sprejema. Nevarne odpadke iz gospodinjstev lahko naši občani med letom brez dodatnega plačila oddajo tudi v Zbirnem centru na Barju.
Kaj sodi med nevarne odpadke?
• pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi stari akumulatorji baterije
barve, laki, topila in lepila kemikalije
olja in masti, hladilne tekočine pesticidi (škropiva) zdravila
neonske cevi, varčne žarnice
Med nevarne odpadke sodi tudi embalaža, v kateri je izdelek z nevarnimi snovmi. Ko porabimo motorno olje, je embalaža, v kateri je to bilo, tudi nevaren odpadek.
Se zavedamo nevarnosti nepravilno odloženih nevarnih odpadkov?
Pomladansko/poletno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v naši občini bo potekalo po sledečih terminih:		
Lokacija premične zbiralnice	Datum	Ura
Vodice - parkirišče pri občinski stavbi	ponedeljek, 11. julij	9.-17.
Utik - parkirišče pri domu krajanov (trgovini)	torek, 12. julij	8.-15.30
Če je izdelek (embalaža) označen z enim od spodnjih znakov, ga ne smemo odložiti med ostale odpadke:
Če nevarne odpadke odložimo v običajne zabojnike za odpadke, bodo le-te, skupaj z drugimi nenevarnimi, odpeljali na odlagališče komunalnih odpadkov. Ker je odlagališče namenjeno izključno odlaganju nenevarnih odpadkov, bi to imelo škodljiv vpliv na okolje (tla, podtalnico).
Če odpadno jedilno in motorno olje ali druge tekoče nevarne odpadke zlijemo v straniščno školjko, odtok ali celo direktno v kanalizacijo, bodo nevarne snovi uničile mikroorganizme v čistilni napravi, ki pomagajo po naravni poti razgrajevati ostale odpadke.
Še posebej nevarno je za okolje, če nevarne odpadke odložimo v naravi. Nevarne snovi, ki jih ti vsebujejo, lahko uničijo življenje v naravi. Veliko živali zboli ali celo pogine zaradi odpadkov, odloženih v naravi.
Miran Sirc in SNAGA Javno podjetje d.o.o.
>8
O ^
O §
2 .s
c
Energija za življenje
Paket za odpret!
Odprta priložnost, kot je še ni bilo.
Ogrevanje z novo plinsko pečjo na zemeljski plin, brez obremenitve za družinski proračun	^^
in dolgoročno varčno.
o*
*
100 % POPUST
ZA 200 m3 ZEMELJSKEGA PLINA
^ 25
Ponujamo vam varčna in okolju prijazna "Paketa za odpret" 25 kW ali 36 kW.
"Paket za odpret" 25 kW za 50 EUR mesečno 52 mesecev*
*Možnost najema kredita
"Paket za odpret" 36 kW za 54 EUR mesečno 52 mesecev*
Petrol d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana | www.petrol.si | plin@petrol.si
Energija za življenje
Zemeljski plin = varčno ogrevanje
Naše hiše so naše toplo domovanje. Pomenijo nam varno pribežališče iz direndaja zunanjega sveta in zavetrje pred naravnimi vremenskimi razmerami. Domačnost hiše soustvarjamo sami ljudje, ki v njej prebivamo. Za fizično toplino domovanja, ne le psihološko, pa je odločilna vrsta sistema ogrevanja v hiši. To je tisto »infra-strukturno« vprašanje, na katerega velikokrat nismo več pozorni, ko je hiša zgrajena in že živi v vsej svoji domačnosti. Pozorni nanj pa postanemo, ko nas sredi hude zime neprijetno presenetijo položnice z visokimi stroški za toplino, ki nam jo proizvaja obstoječi sistem ogrevanja. Sistem ogrevanja s kurilnim oljem je pogost način ogrevanja naših domov. Ob ponudbi novih sistemov ogrevanja na trgu pa je ekonomsko nujno pretehtati, ali se da ogrevati hišo kako drugače in predvsem bolj varčno? Z ogrevanjem na zemeljski plin si lahko zagotovimo isto kakovost ogrevanja kot s kurilnim oljem, a z večjim izkoristkom in za nižjo ceno na dolgi rok. V primeru hiše z letno porabo kurilnega olja z 2500 litri, kar znaša cca. 2050 evrov na leto, bi za ogrevanje z zemeljskim plinom v količini 2500 m3 plačali zgolj 1430 evrov na leto, kar pomeni prihranek na leto 856 evrov.
Petrol je v občini Vodice uredil tehnično novo napeljavo za zemeljski plin, ki omogoča izbiro za nov sistem ogrevanja. Ta omogoča visok izkoristek ogrevalne energije, kompaktno izdelavo moderno oblikovane plinske peči s sestavnimi deli najvišje evropske kakovosti in armaturno ploščo za preprosto uporabo. Ogrevanje z zemeljskim plinom je bolj učinkovito in tudi okolju prijazno, saj oddaja precej nižje emisije.
Sprememba sistema ogrevanja v hiši še zdaleč ni zapleten tehnični projekt. Strokovnjaki izdelajo notranjo plinsko napeljavo strokovno in hitro, demontirajo in odpeljejo stari ogrevalni kotel, pri čemer stranka prejme tudi 100 % popust za 200 m3 zemeljskega plina ter 15% popust na električno energijo za obdobje pol leta.
Z novim sistemom ogrevanja z zemeljskim plinom bo hiša še naprej topla, a prijaznejša do okolja in družinskega proračuna.
Škoda, ki jih povzročata siva
•	■• ••	v* v
vrana in divji prašič
V občini Vodice deluje Lovska družina Vodice od leta 1954 skladno z veljavno zakonodajo in tudi podeljeno koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Koncesija nam je bila podeljena za dobo 20 let.
S5 jo
Zakon o divjadi in lovstvu obsega med drugim tudi lovne dobe posameznih vrst divjadi. Pri preprečevanju škode, ki jo povzroča siva vrana na posevkih koruze kakor tudi na silažnih balah smo člani lovskih družin nemočni. Zakaj? Včasih je imela siva vrana lovno dobo vse leto, sedaj pa je zaščitena od 28. 2. do 10. 8. Včasih so se uporabljala kemična sredstva, kot je fosforna emulzija, sedaj je vse to prepovedano.
V	letu 2010, ko naj bi stopila v veljavo uredba o odstrelu sivih vran, se pritoži DOPS - Društvo za opazovanje ptic Slovenije in uredba propade. Kaj je naredila Kmetijsko gozdarska zbornica? Nič. Enako tudi druge institucije, ki so prav tako povezane s kmetijstvom, nič. Tako pač je.
V	lovopustu odstreljena vrana stane lovsko družino 5000 evrov, odgovorno osebo pa 500 evrov. Sedaj se pa sprašujem, kam to pelje. V kolikor bomo pridobili ustrezno odločbo s strani inšpektorata za izredni odstrel sivih vran bomo k temu tudi takoj pristopili. S strani Lovske družine Vodice je bila vloga posredovana 15. 3. 2011, dopolnjena pa 28. 3. 2011. Čakamo, kako bo ukrepal inšpektorat.
Divji prašič; pred leti so bili primeri divjega prašiča v našem lovišču zelo redki. Po vetrolomu v kamniški občini pred dvema letoma so se začeli v manjšem obsegu pojavljati tudi pri nas. Zaradi tega
je nejevolje med kmeti veliko, saj ima kmet tehten razlog, da se pritožuje. Lovski družini Vodice pa ni v interesu, da bi imela slabe odnose s kmeti, kakor tudi ostalim prebivalstvom, ki živi in dela v občini Vodice.
Divjega prašiča se v glavnem lovi na čakanju, redkeje se izvajajo pritiski, spet zaradi pravilnega odstrela. Nepravilni odstrel se sankcionira s kaznijo 5000 evrov za lovsko družino in 500 evrov za odgovorno osebo. Navedel sem najnižjo kazen, so še mnogo višje, pa ne bi o tem. Tudi divji prašič ima lovno dobo. Merjasec se lahko lovi med 1. 4. in 31. 1., svinja od 1. 7. do 31. 1., ozimci (letošnji mladiči) in lanščaki (enoletni osebki) pa vse leto. Po naših ocenah se v občini Vodice, kjer je lovišče Lovske družine Vodice, trenutno zadržujeta dve živali, ki
povzročata škodo po celotnem lovišču.
Možnost, da prideš do strela na divjega prašiča je polna luna, ko je vidljivost malo boljša. Svetlobna tehnika in razni pripomočki, ki so na voljo v tujini, so v Sloveniji prepovedani. Samo v razmislek, kako priti do pravilnega odstrela! Spomniti pa moram še na dogodek v naši občini izpred 50 let, ki se je končal tragično. Zato z vidika varnosti nikoli nisi dovolj previden. Dogajajo se nesreče, zavoljo tragedij naj bo tudi nekaj zritega ali požrtega.
V razmislek občinskemu svetu; naj se del občinskega proračuna nameni kmetom, upravljavcem kmetijskih zemljišč, za kritje tovrstnih škod.
Za LD Vodice
Edvard Dušan Bohinc
C £
20 IS
c o
o
a
C
-I—. £
Q
Gamse vse bolj vleče tudi . na Primorsko
Vse slovenske pokrajine so posejane z griči. To velja tudi za Vipavsko dolino, čeprav bi iz imena prej sklepali, da gre za pretežno ravninski svet. Dolina se razprostira od Nanosa proti Novi Gorici in z leve jo obdajajo nižji kraški griči, z desne pa vrtoglave stene južnega dela Trnovskega gozda. Te na prvi pogled niso videti prijazne pohodnikom, vendar so na marsikateri vrh speljane prav prijetje planinske poti. In enega od teh vrhov smo se v zgodnji pomladi namenili osvojiti Gamsi - cilj Sinji vrh.
Že samo ime pove, da gre za nekaj lepega in skrivnostnega. Vrh je odmaknjen od mest in v neskončnem miru stoji na nadmorski višini nekaj več kot tisoč metrov. Na vrhu vladajo mir, tišina in prelep razgled do Benetk, Julijcev ... Tudi v najhujši poletni vročiti je tu vedno prijetno in sveže.
Izmed mnogih poti, ki vodijo na to lepo goro, smo izbrali tisto, ki se začne pri izviru reke Hubelj. Nešteti kubični metri vode bruhajo iz številnih kraških razpok celo v sušnem obdobju, deroča spenje-na voda pa je nekoliko nižje ujeta v rečno strugo in še vedno divja nadaljuje svojo pot proti Ajdo-
Pot v središče zemlje?
vščini; po petih kilometrih svojo pot konča v reki Vipavi.
Desno od izvira je začetek serpentinaste poti na Sinji vrh, ki je zelo lepo vzdrževana in označena. V spodnjem delu daje bujni gozd zaščito pred burjo, poleti pa pred sončno pripeko. Višje se gozd umakne nizkemu grmičevju, zato pa razgled postane vse bolj prostran. Pred nami se je pokazal čokati Čaven, nekoliko više pa se je odprlo Otliško okno. Tik pod vrhom grebena nas je pričakala dokaj močna burja, ki nam je potem delal družbo vso pot.
Ko smo dosegli greben, so nas oznake usmerile proti »kamnitemu polžu«. To je umetniško delo arhitekta Damijana Popelerja, ki je nametano kamenje v kotanji sistematično zložil v obliki polža. Simboličen pomen naj bi bila povezava zemlje in neba, ter vseh živih bitij.
Pot proti Sinjemu vrhu nato poteka po robu grebena, kar omogoča razgled na Vipavsko dolino iz ptičje perspektive. Kmetije ob poti so skromne a urejene, hiše so kamnite, polja pa lepo obdelana. Življenje tam gori ima povsem drugačen utrip kot v dolini.
Ko smo po dveh urah in pol hoje dosegli vrh, se je tudi burja že nekoliko upehala. Razgled je bil fantastičen, vse naokrog sami griči in gozdovi, v daljavi pa obrisi sinjega morja. Spustili smo se nekaj deset
metrov nižje, kjer stoji gostoljubna domačija, ki se poleg odlične gostinske ponudbe ponaša tudi z zbirko etnografskih predmetov. V poletnem času vsako leto gostijo številne slikarske kolonije in mednarodne likovne delavnice, kjer se zbirajo eminentna imena svetovne slikarske scene.
V takem okolju se človek res odpočije in si nabere novih moči. Dolgo smo se zadržali pri njih, a dan se je prevesil v drugo polovico in v dolino smo jo mahnili po poti, ki
vodi naravnost v Ajdovščino. Je precej bolj strma, zato pa sestop skrajša za polovico.
Izlet smo popestrili še z ogledom izvira reke Vipave in samega mestnega jedra tega kraja. Po ogledu smo se zapeljali proti Krasu in nekje na pol poti do Štanjela imeli kosilo v Hiši posebne sorte, ki je zares nekaj posebnega. Mi, ki smo jo obiskali vemo zakaj, vi pa si jo pojdite ogledat - ne bo vam žal!
Vida Pirc
21 IS
c o
o
a
Seminar o oblačilni dediščini
Seminar je potekal v Kranju od petka 25. do nedelje 27. marca 2011. Seminarja smo se udeležili trije člani Društva narodnih noš in kočijažev Vodice. V okviru seminarja sta bili tokrat razpisani dve temi. Aktivnosti, ki se nanašajo na obe temi, smo izvedli skupaj, posamezna predavanja oziroma praktično delo pa so potekala ločeno.
Prva tema je bila izdelovanje peč, druga pa oblačenje v času pred poenoteno oblačilno modo. Vsi trije člani smo se odločili za izdelovanje peč. Prejeli smo blago za pečo in pod strokovnim vodstvom začeli z izdelovanjem (risanje vzorca, vezenje, pravilno zavezovanje,...). Vodila nas je Ljuba Vrtovec Pribac, posamezna predavanja pa so pripravili še Tadeja Pance, Brane Demec, Alenka Pakiž, mag. Tatjana Dolžan Eržen in strokovni svetovalec za folklorno dejavnost dr. Bojan Knific. Peča je pokrivalo pravokotne oblike. Izdelana je iz bombažnega blaga. Lahko je neokrašena, vendar so se zaradi dragocenosti do danes ohranile predvsem različice, ki so okrašene z vezenjem in obrobljene s čipkami. Ženske so si pečo polagale na glavo na različne načine, odvisno od njihovega družbenega položaja. V času razvoja »črnih noš« se je močno uveljavil poseben način zavezovanja peč. To je petelinč-kova vezava. Peča je bila v zadnjih
desetletjih 19. stoletja na slovenskem najbolj razširjeno žensko pokrivalo.
S pečami se pokrivajo tudi posamezniki, ki se pripadnostno kostumirajo oziroma oblačijo v narodno nošo. Nekatere peče, ki jih danes uporabljajo, predstavljajo dostojne rekonstrukcije
nekdanjih peč, spet druge pa se približujejo nekdanji podobi le v nekaterih prvinah. Zaključek seminarja je bila zahvala predavateljem in vsem udeležencem, da se drugo leto srečamo še v večjem številu.
C £
Alojzija Burgar Q
22 Upokojenskih tisoč gibov
Tretje življenjsko obdobje, kako lepo se sliši. To je obdobje, ki je pred nami, nekateri od nas pa ga zajemajo že s polno žlico. Da bo naša starost lepa, zdrava in razgibana, moramo nekaj narediti za sebe, za svoje telo.
Društvo Šola zdravja ima po Sloveniji že trideset skupin, ki delujejo v različnih krajih. Tudi v našem društvu upokojencev Vodice smo ustanovili svojo skupino in začeli z vsakodnevno jutranjo telovadbo, katero imenujejo tudi sklepna telovadba.
Zdravi sklepi ne bolijo, omogočajo nam večjo gibljivost in okretnost telesa. Iz tega sledi, če želiš biti zdrav, gibaj se.
Ker se med seboj razlikujemo po zdravju in telesni kondiciji, vsakdo telovadi po svojih sposobnostih in zmožnostih. Svoje telo in težave poznamo le mi sami, zanj smo odgovorni. Svoje roke in noge potrebujemo le mi, nihče drug.
Telovadba je seveda prostovoljna in brezplačna. Vsi, ki smo že pri skupini, se veselimo vsakodnevnega jutranjega druženja. Vabimo vse tiste, ki imate željo in voljo, da se nam pridružite.
Gibanje je življenje
Telovadimo od ponedeljka do petka ob osmi uri zjutraj, ali po dogovoru. Dobimo se na prostoru pred knjižnico Vodice.
MaŠa
Gasilci v Zapogah praznujejo
Enako, kot mora vsak posameznik, če hoče dočakati 85. letnico rojstva, storiti v svojem življenju marsikaj zase in za svoje zdravje, je društvo, pa naj bo gasilsko ali kakšno drugo, prav tako izpostavljeno čerem, ki jih morajo člani s skupnimi močmi obiti, da društvo deluje še naprej.
C £
>10
O
Ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva Zapoge sje bila davnega 28. novembra 1926 v hiši Alojzija Hočevarja v Zapogah in sicer z namenom požarno obrambno pokriti področje naselij Zapog, Dornic in Torovega. Ob prisotnosti funkcionarjev kranjske gasilske župe je bilo konstituirano Gasilno društvo Zapoge. Vanj se je včlanilo 26 vaščanov.
V obdobju do 2. svetovne vojne se je društvo uspešno razvijalo. Pridobilo je novo motorno brizgalno, opremo za gašenje, dva požarna bazena in ob tem stalno napredovalo v izobraževanju svojih članov za posredovanje v požarih, ki jih takrat ni bilo malo. Dva do pet na
leto. Člani so pristopili tudi k pripravi načrtov za gasilski dom, vendar jim je namene prekrižala 2. svetovna vojna.
Po vojni so se člani društva spet zbrali. Društvo je pridobilo z novimi člani svežo moč, kar se je kmalu pokazalo v izgradnji gasilskega doma, razvitju prapora in v letu 1970 na-
bavi gasilskega avtomobila. Sledilo je postopno obnavljanje opreme, nakup orodnega vozila, obnova gasilskega doma, skratka, stalno se je in se še, nekaj dogaja. Da na vasi ni preveč dolgčas, bi rekli vaščani in tudi prav je tako. Člani so vedno našli dovolj elana, da je danes Prostovoljno gasilsko društvo Zapoge uspešna organizacija s preko 100 člani in deluje uspešno tako na gasilskem operativnem področju kot tudi na društvenem. Za-želimo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zapoge še na mnoga leta in mu po gasilsko vzkliknimo
NA POMOČ!
Anton Aljaž
3D« gozdni tek po Rašici za pokal Gorenjskega odreda
Gozdni tek po Rašici, ki ga organizira Smučarsko društvo Straho-vica na Selu pri Vodicah, je prav gotovo športna prireditev z najdaljšo tradicijo v naši občini. Zametki tega športnega dogodka segajo nazaj v 70. leta prejšnjega stoletja, ko smo krajevni praznik 13. junija, posvečen uspešnemu preboju Gorenjskega odreda iz nemškega obroča okrog Raši-
7
C/\
Velika gneča pred tablo z rezultati.
Takole pa so najmlajši zagrizli v Rašico.
Spoštovane bralke, nikoli ni prepozno, naj vam bodo te veteranke svetel zgled.
Mlada mamica je bila zadolžena za poškodbe, ki pa jih tokrat ni bilo.
ce, proslavljali tudi s pohodom po Rašici. Kmalu so se v društvu odločili, da ta dogodek obeležijo tudi s tekaško preizkušnjo. Vse od začetka so v tekih sodelovali mladi in malo manj mladi, vseskozi pa je bil poudarek na šolski mladini, tako, da marsikdo, ki je tedaj začel kot otrok, danes tekmuje že skoraj med veterani. To pomeni lahko le to, da je proga po Rašici
Rezultati teka po Rašici	
Deklice 7 let in mlajše za letnike	
od 2004 do 2011	
1. Eva Jenko	OŠ Utik
2. Ula Hafner	SD Strahovica
3. Lucija Hočevar	SD Strahovica
Deklice 8 in 9 let za letnike	
od 2002 do 2003	
1. Saša Bergant	OŠ Vodice
2. Taja Hribar	OŠ Vodice
3. Katja Babič	OŠ Vodice
Dečki 7 let in mlajši za letnike	
od 2004 do 2011	
1. Luka Pristovnik	
Dečki 8 in 9 let za letnike	
od 2002 do 2003	
1. Simon Jakofčič	OŠ Vodice
Smrekar	
2. Matic Zaletel	SD Strahovica
3. Gal Lunder	OŠ Vodice
Deklice 12 in 13 let za letnike	
od 1998 do 1999	
|1. Klara Verbič	1 OŠ Vodice
Deklice 14 in 15 let za letnike	
od 1996 do 1997	
|l. Mateja Mlakar	1 OŠ Vodice
Dečki 10 in 11 let za letnike	
od 2000 do 2001	
1. Klemen Štupar	OŠ Vodice
2. Andraž Füleki	OŠ Vodice
3. Tim Špenko	OŠ Vodice
Dečki 12 in 13 let za letnike	
od 1998 do 1999	
1. Jan Špenko	OŠ Vodice
2. Tilen Krumpeštar	OŠ Vodice
3. Tadej Ločniškar	OŠ Vodice
Dečki 14 in 15 let za letnike	
od 1996 do 1997	
1. Nejc Hribar	OŠ Vodice
2. Jernej Jelovšek	OŠ Vodice
3. Klemen Onan	OŠ Vodice
Ženske do 30 let za letnike	
od 1981 do 1995	
1. Eva Aljančič	BPČ
2. Urša Erman	BPČ
3. Maja Koprivšek	ČHB
Ženske 31 do 45 let za letnike	
od 1966 do 1980	
1. Nataša Aljančič	BPČ
2. Irena Burgar	Elektromehanika
	Burgar
3. Nataša Kosec	Valburga
Ženske 46 let in starejše za letnike	
od 1911 do 1965	
1. Dragica Čuk	SD Strahovica
2. Olgica Rupnik	SD Strahovica
3. Ivanka Šijanec	SD Strahovica
Moški do 30 let za letnike	
od 1981 do 1995	
1. Rok Puhar	Brooks
2. Miha Kimovec	SD Strahovica
3. Andrej Erman	BPČ
Moški od 31 do 40 let za letnike	
od 1971 do 1980	
1. Denis Guzelj	
2. Gabrijel Smrekar	
3. Zdravko Volkar	ŠD Šmartno
Moški od 41 do 50 let za letnike	
od 1961 do 1970	
1. Tomo Petek	Š.D. Šmartno
2. Ivan Sokol	TD Burja Vipava
3. Fredi Adler	A.K. Domžale
Moški od 51 do 60 let za letnike	
od 1951 do 1960	
1. Zvone Kemprl	PD Komenda
2. Franci Koder	AGP pro Kranj
3. Edvard Doljak	N.M.
Marthon	
Moški 61 let in starejši za letnike	
od 1911 do 1950	
1. Frane Erman	BPČ
2. Vid Jelenc	Mengeš
3. Lojze Sušnik	
24 marsikomu zlezla pod kožo in se vsako leto znova vrača. Marsikaj se je spremenilo v družbi, tek pa je ostal.
Teka se je letos udeležilo 99 tekmovalcev, ki sta jih uvodoma pozdravila župan občine Vodice, g. Aco Šuštar in borec Gorenjskega odreda g. Maks Žnidar, udeleženec preboja, ki nam je nato v nekaj stavkih opisal dogodke, po katerem se ta tek tudi imenuje. Tu velja omeniti še prehodni pokal,
ki je bil pred tridesetimi leti narejen v Kropi po zaslugi Maksa Žni-darja in vsako leto prehaja v roke ekipnega zmagovalca. Nekoliko manjša od pričakovanj je bila letos udeležba osnovnošolskih kategorij, lep tek pa so uprizorili dekleta in fantje na razdaljah 5400 oziroma 9000 m. Najhitrejši na posameznih razdaljah so bili: Saša Bergant in Simon Ja-kofčič Smrekar pri najmlajših (do 9 let), na 2000 m dolgi progi (do
15 let) sta zmagala Mateja Mlakar in Nejc Hribar, pri ženskah je bila ponovno najboljša Nataša Aljan-čič (BPČ), pri fantih pa Rok Puhar (Brooks). Ekipna zmaga in pokal Gorenjskega odreda je ponovno osvojila ekipa BPČ (Blaž Potočnikova čitalnica) iz Šentvida v postavi Aljančič, Erman, Erman pred ekipo gostiteljev, SD Strahovica.
Cveto VRBOVŠEK
Pomladni koncert mešanega pevskega zbora BISER
Čeprav se nam je vreme v prvem tednu junija kazalo kot da smo aprila, je na petek tretjega junija v vo-diški dvorani sijalo sonce. Mešani pevski zbor Biser je namreč tako kot vsako leto razvajal s pomladnim koncertom.
C £
Kar nekaj minut pred začetkom koncerta so se pred dvorano že slišali odmevi vodiške godbe, ki so kot nekakšna »predskupina« ali en velik medij, ki kliče vaščane, da se bo v dvorani prepevalo. Pred vstopom v dvorano so obiskovalci dobili koncertni spored in lahko tudi v obliki prostovoljnih prispevkov primaknili v košarico, ki je bila tam. Skoraj polna dvorana je bila pripravljena na prijeten večer. Najprej je simpatična povezovalka programa Marta Zabret hudomušno pozdravila vse prisotne in opravičila odsotne, ki so po vsej verjetnosti doma spremljali nogometno tekmo. Pa nič zato, tudi športniki iz naslonjača so pomemben del športa, tako kot smo mi poslušalci v dvorani pomemben delček pevskega zbora Biser. Med njimi so bili tudi župan Aco Šuštar in njegova žena, ravnateljica OŠ Vodice Ivana Bizjak, ravnateljica vrtca Škratek Svit, Hedvika Rosulnik, narodne noše in še in še bi lahko naštevali. Najprej so na oder prišli učenci in učenke otroškega pevskega zbora OŠ Vodice. Pod vodstvom zborovodja Tomaža Grajzarja in kore-petitorke Maje Cerkovnik, ki jih je spremljala na klavirju. Zelo lepo so zapeli pesem o vrabčku Janeza Ku-
harja, večeru Pavla Kalana in za konec še Tinino punčko Čajkovskega in Mozartovo Alelujo. Aplavz je bil krepak in zelo zaslužen. Povezovalka programa je nato na oder priklicala gostitelje, mešani pevski zbor Biser. Počasi so »kapljali« na oder in ga. Marta se je pošalila, da gre to na račun povprečne starosti pevca in ne na število pevcev. Seveda smo se vsi krepko nasmejali in tako z nasmeškom na ustih prisluhnili pesmim. Oj, Planine! (J. Aljaž), Ej, tedaj (Benjamin Ipavec) ... čeprav imamo v naši občini planine blizu, je bilo slišati pesem »Nazaj v planinski raj« kot bi se res ravnokar odpravili tja. Pesem Marko skače v priredbi Sama Vrem-
šaka je MPZ Biser zapel večglasno, tako da je proti koncu pesmi pela vsa dvorana.
Seveda so nam postregli tudi z duhovnimi ritmi s pesmimi Were you there (H. T. Burleight/črnska duhovna pesem) in pesmijo Irish blesing (James E. Moore/tradicio-nalna irska pesem). Povezovalka se je na koncu v imenu MPZ Biser zahvalila vsem donatorjem in obiskovalcem in povabila na kozarček in prigrizek. Tako se je petkov večer zaključil v družbi veselih ljudi, ki s pesmijo delijo majhn e iskrice, ki v srcih postanejo velike.
Tekst: Natalija Rus Foto: Rok Štupar
Zaključni nastop gojencev
Glasbene šole Mateja Hubada
V sredo 11. maja so bili malo pred 19. uro živčki štirih mladih glasbenikov napeti kot strune. Svoje šest - ali več-letno glasbeno izobraževanje so se namenili kronati z zaključnim koncertom v dvorani Utik.
Vabilu so se odzvali tako sošolci kot starši, ravnateljica in nekateri učitelji, župan in nekaj občanov. Z zahtevnim programom (tako ga je označil ravnatelj Igor Dajčman) so se pri klavirju predstavili Karin Trebušak, Lea Kimovec in Jakob Čuk ter Andrej Čuk na trobenti. Program je bil barvito sestavljen, tako da smo prisluhnili brato-vskemu tandemu s trobento in klavirju, prijateljskemu štiriročju na klavirjem, repertoarju od Bacha do Straussa, pa od Pavčiča do Porreta. Vezno besedo je lepo pletel Trebušakov Gregor, poslušalci pa tudi nismo varčevali z aplavzi.
Na koncu so besedo priznanja in pohvale izrekli ravnatelj glasbene šole g. Igor Dajčman, ravnateljica osnovne šole ga. Ivana Bizjak in gospod župan Aco Šuštar, ki je tudi omogočil, da so pianisti prvič v življenju nastopili na pravem klavirju (običajno igrajo le na pia-ninu).
Kvaliteta nastopa je tudi ogledalo glasbene šole. Čeprav Vodice tudi na glasbenem področju ne razpolagajo s kakšnimi prestižnimi kapacitetami, pa velikokrat marljivo in vestno delo rodi prav lepe rezultate in eden takih je bil tudi letošnji zaključni koncert. Da bi jih le bilo še veliko.
Rado Čuk
3
C -O
3 *
O
Jakob Čuk pri klavirju in Andrej Čuk s trobento.

Karin Trebušak in Lea Kimovec pri klavirju.

J
^	tv*

1* J


.V \ A* *
C
-I—. £
Vodiški godbeniki so pregledali, kaj jim je prineslo leto 2010. q
tis
Prijetno sobotno dopoldne
OŠ Vodice je tudi letošnje leto ob dnevu gibanja in druženja treh generacij pripravila pestre dejavnosti tako za starše, stare starše kot učence in s tem poskrbela za prijetno sobotno druženje.
Učitelji, učenci, starši in stari starši smo se 14. 5. 2011 ob 8.30 zbrali pred šolo. Po lahkotnem klepetu in danih navodilih so učenci razredne stopnje odšli na trim stezo v bližnji gozd. Tam so se najprej seznanili s teoretičnimi osnovami, nato pa po vrstnem zaporedju izvajali posamezne gibalne naloge ob tabelnem prikazu na 15 postajah. Učenci predmetne stopnje so dan začeli s kulturno dejavnostjo, tj. z ogledom gledališke predstave v Kulturnem domu Vodice. Predstavo z naslovom Obtoženi volk, avtorja Žarka Petana, so skrbno pripravili učenci 6. in 9. razredov v okviru interesne dejavnosti pod strokovnim vodstvom mentorice Irene Osol-nik. Gledališko predstavo so nato še enkrat uprizorili za učence razredne stopnje, učenci predmetne stopnje pa so dan nadaljevali s športno dejavnostjo. Za starše in stare starše smo organizirali zanimivo predavanje z naslovom Pomladna razbremenitev telesa. Predaval nam je dr. Iztok
Ostan, ki gostuje na številnih predavanjih po vsej Sloveniji. V dveh nepolnih šolskih urah smo se lahko poučili o učinkoviti razbremenitvi telesa in s tem prispevanju k boljšemu zdravju po metodi 2+5 (pitje vode, ura hoje na prostem v dnevni svetlobi ter 5 dnevnih obrokov surovega sadja in zelenjave). Predavatelj je poudaril tudi pomembnost sprostitve
Raztezanje med mladimi.
sredi dneva, razstrupljanja telesa ter globokega spanca v popolni temi.
Športni ljubitelji so se lahko udeležili nordijske hoje s pomočjo uveljavljenih trenerjev. Najprej so se poučili o primerni opremi in obutvi, o tehniki nordijske hoje in uporabi palic, nato so odšli na pohod po bližnjih gozdnih poteh. Po zaključenih dejavnostih smo
-C
iS
J3
Odrasli so preživeli prijetno soboto.
Hmm, okusno.
poskrbeli tudi za zdrav obrok, saj so se obiskovalci lahko posladkali s svežim sadjem in carskim pra-žencem.
Potrebno je omeniti tudi to, da je delovna sobota sovpadla s tednom vseživljenjskega učenja, ki se je v zadnjih petnajstih letih uveljavil kot vseslovenska prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja ter udeležence vseh generacij, s tem pa omogoča uveljavljanje koncepta in prakse vseživljenjskega učenja v naši družbi. Z različnimi delavnicami smo na ta način želeli pri otrocih in odraslih vzpodbuditi pozitivni odnos do učenja in izobraževanja ter osveščenost o njunem pomenu za življenje, obenem pa omogočiti ustvarjalno vključevanje v družbo in svet dela. Tako so v tednu vseživljenjskega učenja udeleženci lahko izbirali med fotografsko delavnico, nordijsko hojo, predavanjem o učinkoviti razbremenitvi telesa, se zavrteli v ritmih salse, pogovarjali o pomenu bralne kulture in sodelovali v delavnici z naslovom Ustvarjamo z glino. Fotografska delavnica je potekala pod pokroviteljstvom Občine Vodice, za kar se ji ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo.
Bojana Peterka, prof.
š
Likovna kolonija
Šmarna gora 2011
Tudi letos je potekala že tradicionalna likovna kolonija na Šmarni gori v organizaciji OŠ Šmartno pod Šmarno goro in Gostišča Ledinek. Učenci so ustvarjali na temo »Obrazi Šmarne gore« in v svojih likovnih delih predstavili osebnosti, ki so s svojim delom zaznamovali našo preteklost in tudi sedanjost. Na koloniji so sodelovale OŠ Šmartno, OŠ Preska, OŠ Pirniče, OŠ Medvode in OŠ Vižmarje-Brod. Našo šolo so zastopale učenke Zala Berce (7. r), Liza Tavčar (8. r), Katarina Žajdela (9. r) in Urša Rahne (9. r). Slikale so portrete Jerneja Kopitarja, Edija Šelhausa, Franceta Prešerna in Mateja Hubada. Po dani predlogi so določene detajle najprej kaširale, nato pa so sliko tonsko poslikale. Njihovo ustvarjanje si oglejte v galeriji. Likovna dela bodo razstavljena v Galeriji nad velbom. Otvoritev razstave je bila v mesecu maju.
Darinka Klopčič
-C
J3
28
-C
iS
J3
Področno
tekmovanje v atletiki
V torek, 17. 5. 2011, so se učenci udeležili področnega tekmovanja v atletiki. Sodelovalo je 20 učencev.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
1.	mesto, štafeta 4 x 100m -
Tomaž Humar, Uroš Kranjec, Jure Zupančič in Anže Iglič
2.	mesto, višina - Uroš Kranjec
2.	mesto, 60m - Petra Rahne
3.	mesto, 60m - Liza Rahne
Vsem sodelujočim čestitamo!
Extempore
Smlednik 201«
Delo Urše Rahne
Znani so rezultati državnega razpisa likovnega natečaja Ledena doba, ki ga je razpisala OŠ Marije Vere iz Kamnika. Za razstavo je bilo izbranih 30 likovnih del, od tega je16 likovnih del prejelo zlato priznanje. Za likovno delo z naslovom Ledena doba je učenka Urša Rahne iz 9. razreda prejela zlato priznanje, Katarina Žaj-dela, tudi iz 9. razreda, je prejela priznanje za razstavljeno delo.
Naši trije likovniki.
Že dvanajsto leto je Turistično društvo Smlednik, ki je tudi sponzor likovne kolonije, organiziralo v sodelovanju z OŠ Simona Jenka iz Smlednika likovno kolonijo za vse osnovne šole v občini Medvode in Vodice. Tema letošnje likovne kolonije je bila odkrivanje skritih motivov v Smledniku in okoliških vaseh.
Našo šolo so zastopali Gal Gu-banc iz 6. r, Davor Žebovec in Domen Repnik iz 9. r.
Razvijanje
odgovornega odnosa do živali
Stik z živaljo je zelo pomemben za razvoj otroka.
V sodobnem času imajo že najmlajši otroci pogosto premalo stika z naravo, tudi z živalmi. Da bi otroci razvijali pozitivni odnos do narave, živali, jim v vrtcu z različnimi vsebinami, dejavnostmi in metodami približujemo to pomembno področje. Za najmlajše je pomembno neposredno spoznavanje in stik z živalmi, zato nas je tudi letos v centralnem vrtcu Škratek Svit Vodice in obeh enotah vrtca obiskal biolog, mag.
Rudi Ocepek. Otroci so postopno spoznavali različne živali, jih božali, prijemali, da bi na ta način razvijali spoštljiv in odgovoren odnos do živali, se naučili pravilnega ravnanja in premagali pogosto privzgojen strah. Pri tem spoznavanju je zelo pomemben dober zgled in nadzor.
Hedvika Rosulnik, Vrtec Škratek Svit Vodice
PESEM SRCA
Glasbena vzgoja je poleg likovne, plesne, dramske in avdiovizu-alne vzgoje sestavni del področja umetnosti v vrtcu. To področje pomembno sooblikuje celotni razvoj otrokove osebnosti, ki je odvisen od dednosti, okolja in aktivnosti otroka. Lastna aktivnost otroka je pogoj, da se dispozicije razvijejo v sposobnosti. V predšolskem obdobju so temeljni cilji glasbene vzgoje: vzbujati veselje, sproščenost, razvijati interes in željo po glasbenem udejstvo-vanju, razvijati glasbeno občutljivost, omogočiti doživljanje glasbenih vsebin, razvijati glasbene spretnosti, sposobnosti, spodbujati ustvarjalnost. Otrok je v predšolskem obdobju zelo dojemljiv za vplive iz okolja, zato je zelo pomembna sistematična glasbena vzgoja v vrtcu. Osnovo za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje predstavljajo načela kurikuluma za vrtce. V našem vrtcu Škratek Svit Vodice, smo za prireditev ob mednarodnem dnevu družine, v petek, 20. maja pripravili program ljudskih pesmi, da bi na ta način najmlajše seznanjali z ljudsko pesmijo in ohranjali bogato izročilo. Našemu vabilu se je z veseljem odzval tudi oktet DESETI BRAT, katerga član je tudi g. Rado Čuk. Pesmi so bile posvečene družini, vrednotam. Nekdaj so deseti otroci, deseti bratje pogosto morali oditi iz družine v svet. Čez leta bodo tudi ti otroci odšli v svet, tujino, z drugačnimi razlogi, kot nekoč. S seboj bodo nosili ljubezen, ki jo prejemajo v svojih družinah in tudi ljudske pesmi, ki so se jih naučili že v vrtcu.
Vrtec Škratek Svit Vodice Hedvika Rosulnik
-C O
S o
o

• " ♦ w
M
zr
o
o °
T	i	o
CN
J} '
-a» ^f* '

20
* . ■

Poskrbite za svoj traktor!
Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov
z s
ULJ
Vredni zaupanja.
Sreda 06. 07. 2011
Pirniče - pri GD Pirniče od 09.00 - 14.00 Topol pri Medvodah -Podružnična šola Topol 17
od 16.00 - 18.00
Četrtek 07. 07. 2011
Smlednik - pri Zormanu od 12.00 - 18.00
Petek 08. 07. 2011
Vodice - Vojsko 9 pri kmetiji
g. Ahčin Jože od 08.00 - 11.00
Kamniška c. 40a pri kmetiji g. Koželj Blaž od 13.00 - 18.00
Sobota 09. 07. 2011 Medvode - pri KZ Medvode
od 08.00 - 13.00 in od 14.00 - 17.00
Tehnične preglede naterenu izvaja AMZS d. d., PE Ljubljana; informacije 01 53 05 386, ekipa na terenu 041 306 637
Sem pač bolj »okrogla«!
31
Mame smo različne - ene so suhe, druge lepo popolnjene, tretje pa debele. Vse smo zaljubljene v svoje otroke, nekatere pa malce bolj zagledane tudi v svoje telo in videz. Sem povprečna slovenska mati. Trije otroci, hiša, pes in služba. Z možem se razumeva, imava veliko skupnih konjičkov, najraje pa kaj dobrega skupaj pojeva. Ja, oba sva ljubitelja dobrot, zato tudi rada kuhava. Imava ogromno prijateljev in znancev. Z nekaterimi se videvamo pogosto, z drugimi občasno. Pa sem se zadnjič znašla v ženski družbi, ki je nisem sama izbrala. Bili smo na rojstnem dnevu malega sorodnika, tam pa še štiri mame, s katerimi se vidimo trikrat na leto. Vse dobro situirane, urejene, predvsem pa zelo suhe. Ker se moški pogovarjajo le o jahtah, motorjih in prestižnih avtomobilih, sva navadno z možem bolj tiho, saj mi vseh teh stvari nimamo in tako tudi ne teme, s katero bi se vključila v pogovor. A ni mi preostalo drugega, kot da sedim ob teh ženskah in čakam na torto, ker ta pomeni nekakšen konec mučni družbi. Gostiteljica je bila izredno suha, njena največja uganka v življenju pa ljudje, ki nimajo primerne telesne teže. Večkrat je že razmišljala, da bi ustanovila društvo, kjer bi debelim ljudem psihološko pomagala, da bi manj jedli, oziroma da bi že končno shujšali. Če prevedem: ne prenese močnejših ljudi. Opa, jaz pa vsa okrogla in ujeta med paj-kovke, ki so mi v dveh urah požrle živce.
Gostiteljica je na mizo nosila dobrote. Najprej predjedi: pršut, biftek, tisoč vrst salam in sirov. Potem so se na mizi pojavili pladnji različnih vrst mesa in priloge. Dokler ni prišla na vrsto glavna jed,
so ženske govorile o tem, kako so preživeli zadnji kratek oddih v toplicah in kako se vsak drugi dan savnajo v domači savni; ena je razlagala, kako jo je mož presenetil z robotkom, ki ji vsak dan posesa celo hišo, druga, kako je zamenjala hišno pomočnico, ker ji ni dobro zlikala srajc,...Halo, kaj naj jim razlagam, da nakupujem bluze tam, kjer so najcenejše, da pospravljam sama s starim sesalcem, da gremo enkrat na leto na dopust in to je to?! No, ker so tako vneto tekmovale, katera je boljša in katera ima več, so, hvala bogu, pozabile name! Potem pa je prišla na mizo hrana ... Ko so »suhlje« začele secirati vsak košček, vsako drobtinico, pa se mi je počasi že mešalo. Po drugi strani sem se najprej še zabavala ob teh revicah, nato pa so šle že v skrajnosti. Ko sem vzela kruh in nanj namazala biftek, so mi predavale o tem, kako je nezdrav, kako se mi zaradi kruha nabira maščoba na trebuhu . Ko sem si čez nekaj časa na krožnik naložila meso in pečen krompir, so skoraj skočile s stola: »Ja, a ti ne ločuješ?« vpraša ena. »Česa pa, a odpadkov?« sem odgovorila s polnimi usti. Seveda so v en glas zavpile, kot bi trenirale, da hrano, kajpak. Pa je spet sledilo pol ure, namenjene moji teži, in kako bi jo lahko izgubila. Vseeno sem v miru pojedla svoje kosilo in jih poslušala. Pa je prišla na mizo sladica, sadna torta, oblita s čokolado. Groza, saj to je vendar absurd, da sem si privoščila še kos torte! Dame namreč niso jedle nič drugega kot to, da so počasi in premišljeno grizljale narezano papriko. Vprašala sem jih, kdaj imajo za vse to čas, poleg, seveda, frizerjev, pedikerjev in vseh mogočih masaž. No, kot sem pričakovala - otroke popoldan prevzamejo
varuške, saj njihovi možje delajo do večera, ker drugače ne bi imeli jahte, domačega fitnesa, savne in podobnih stvari. Povedala sem, da pa se mi vsak dan vsi zberemo okrog petih popoldan za veliko domačo mizo, pojemo kosilo in se pogovarjamo, kako smo preživeli dan, nato z možem spijeva kavo in imava božanskih nekaj minut le zase. Če je lepo vreme, smo zunaj in kaj počnemo okrog naše hiške, ali pa gremo s psom na dolg sprehod. Ob slabem vremenu se igramo, rišemo, pojemo in vmes še pospravljamo. Pa še kakšno čokolado ali jabolčni zavitek pospravimo kot za šalo. Zvečer, ko so otroci v postelji, si z možem privoščiva dober film in skledo pokovke.
Končno se je »primajal« moj dragi. Čeprav sva poročena že veliko let, me še vedno večkrat na dan objame, mi pove, kako me ima rad in jaz seveda njemu. Tako me je poljubil tudi pred njimi in me vprašal, če sem zato, da se odpravimo domov. Ženske so ob tem končno utihnile. Potem pa sem se s svojim jezikom rešila naslednjih rojstnih dni v družbi teh narcisoi-dnih suhic. Povedala sem jim vse, kar mi je dve uri vrelo v glavi. Da imam najmanj deset kilogramov preveč, na počitnice hodim v apartma, sama pospravljam stanovanje in če se že razgibavam, se z otroki; nimam pojma, koliko kalorij imata suha salama in jagodni sok, a imam vseeno veliko več kot one. Imam družino, ki me ima rada, na svoje strije sem po- ^ nosna, čeprav kupujem cunje na d razprodajah, sem vedno urejena, E: v našem domu sta vsak dan smeh --2 in dobra volja, z možem še vedno vsak večer objeta zaspiva in moji Q otroci imajo MAMO, pa čeprav S debelo!
Natalija Rus Q_
32 Varstvo pri delu
- priložnost ali obremenitev
Urejanje varnosti in zdravja pri delu predstavlja za večino delodajalcev le nepotrebne dodatne obremenitve in stroške. Le redka podjetja vidijo v tem tudi prednosti in priložnosti za izboljšanje njihovega poslovanja. V Vodicah je predvsem veliko malih podjetnikov, zato nasvet ne bo odveč.
Zakonske obveznosti
V Sloveniji je sistem urejen na ta način da je vsak delodajalec dolžan izvajati ukrepe, ki so točno predpisani v zakonodaji. Krovni Zakon o varnosti in zdravju delodajalcem nalaga, da morajo sprejeti Izjavo o varnosti z oceno tveganja, da morajo periodično usposabljati svoje zaposlene, da poskrbijo za ustrezno delovno okolje in delovno opremo itd. Kot nam je dejal Matic Jesenšek, direktor podjetja Lentus, ki opravlja storitve na področju varnosti in zdravja pri delu, se vse prevečkrat dogaja da delodajalci zadostijo zakonskim zahtevam, ne izvajajo pa konkretno določenih ukrepov. Tako imajo delodajalci vse ustrezne dokumente, skrb za konkretno implementiranje sistema varnosti in zdravja pri delu v organizaciji, pa je prepuščena bolj naključju kot resnemu in sistematičnemu pristopu. Trenutno je v postopku v DZ predlog novega Zakona o
varnosti in zdravju pri delu, ki naj bi prinesel predvsem olajšave delodajalcem in jim olajšal urejanje tega področja v svoji organizaciji oz. podjetju.
Spremembe
Predlog novega zakona prinaša predvsem spremembe pri določilih, kdo lahko izvaja določene ukrepe in izdela ustrezne dokumente. Po predlogu zakona bodo delodajalci v bodoče lahko sami izdelali Izjavo o varnosti z oceno tveganja in bodo lahko sami izvajali usposabljanje svojih zaposlenih s področja varnosti in zdravja pri delu. Strokovne organizacije so imele na predlog zakona kar nekaj pripomb, najpomembnejše pa se niso upoštevale. Kot nam je dejal Jesenšek, lahko v določenih primerih ta določila res pomenijo olajšavo za delodajalce, vendar meni, da bo lahko prišlo v prihodnosti zaradi tega tudi do neljubih zapletov.
Nezgode in poškodbe
V	primeru resnejše poškodbe pri delu se po končanem zdravljenju in rehabilitaciji pri ZZZS sproži postopek ugotavljanja ustreznosti ukrepov ki jih je delodajalec izvajal v svoji organizaciji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V	kolikor predstavniki ZZZS ugotovijo, da se predpisani ukrepi ne izvajajo ali pa so bili ti ukrepi neustrezni in nezadostni se vsi stroški, ki so nastali v zvezi s konkretno poškodbo zaračunajo delodajalcu. Tudi komercialne zavarovalnice so vedno bolj pozorne na področje varnosti in zdravja pri delu, ko gre za določanje višine premij zavarovanj oz. še bolj ko gre za izplačila škodnih dogodkov. Jesenšek meni, da lahko tukaj pride v prihodnosti do neljubih zapletov, ko bodo delodajalci mirne vesti izvajali svojo dejavnost, saj bodo prepričani da so izpolnili vse zahteve zakonodaje.
Monika Kubelj
£
O C
cd -O O
cd
C rna kronika
(Poročilo za obdobje od12.5.2011do2.6.2011)
Prometne nesreče
V Skaručni so konec maja obravnavali prometno nesrečo s pobegom neznanega voznika. V Vodicah pa so zaradi neupoštevanja prometnega znaka obravnavali prometno nesrečo 1. kategorije. Zoper povzročitelja sledi Obdolžilni predlog na sodišče. Prometno nesrečo 1. kategorije so medvoški policisti obravnavali tudi v Selu pri Vodicah in sicer zaradi nepravilnega premika oz. vključevanja v promet. Zoper povzročitelja prav tako sledi Obdolžilni predlog.
I
C
i C
i
Kriminaliteta
V Kosezah so obravnavali vlom v osebni avtomobil, enako se je zgodilo tudi v Vodicah. Na začetku junija je na Skaručni nepridiprav prav tako vlomil v osebni avtomobil.
Javni red in mir
Tokrat sta se v Vodicah sprla bivša zakonca in si prislužila denarno kazen. Zaradi obravnavanega prepira med njima, zaradi kršitve javnega reda in miru sta oba prejela plačilni nalog.
Policija
svetuje in opozarja
Obveščamo vas, da bomo v mesecu juniju večjo pozornost namenjali voznikom, ki kršijo predpise s področja prometa s prehitro vožnjo, nepravilnim prehitevanjem in vožnjo v rdečo luč ter uporabo varnostnega pasu. V tej zvezi opozarjamo vse udeležence v prometu, da je na območju celotne Slovenije ugotovljeno, da je najpogostejši vzrok prometnih nesreč vožnja zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilno prehitevanje.
Lep pozdrav!
Policijska postaja Medvode
C O
O
S
s:
\
Qj §
-C
-CD £
O
POLETNI TABOR OB KOLPI
KDAJ: 8. 8. 2011 - 12. 8. 2011 (pon. - pet.)
KJE: Radenci ob Kolpi
PRIJAVNI POGOJI: otroci stari od 9 do 15 let, prijave do 1. 7. 2011
KAJ BOMO POČELI: kopanje, rafting, paint ball, lokostrelstvo, kolesarjenje, nogomet, odbojka, hoja po vrvi, obisk jame, piknik, zabavni večeri, predvsem pa uživali, ...
CENA: 180 €
(v primeru 20 prijavljenih)
Informacije in prijave na tel.: 031/209-745 (Miha)
Sonce, prijetno okolje, dobra družba in zares pester animacijski program so razlogi, da nekaj počitniških dni preživiš z nami ob Kolpi.
Opravičilo
V marčevski številki Kopitarjevega glasa je prišlo do neljube napake v članku »Nekoč miličniki, danes policisti.« Upokojeni bivši miličnik Franci Durič je v Vodicah delal kot vodja varnostnega okoliša in ne oddelka, kot je bilo zapisano. Napaka pa je tudi pri sadikah konoplje, ki so jih nekoč našli sredi brniške gmajne. Sadik ni bilo le sedem, ampak 73.
Natalija Rus
Prostovoljno gasilsko društvo Polje organizira dne 2. 7. 2011,
10. veteransko tekmovanje za POKAL PGD POLJE, in POKAL GZ SLOVENIJE
z začetkom ob 15. uri. Po tekmovanju (ob 20. uri) sledi velika vrtna veselica s srečelovom in kegljanjem. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel POLKA PUNCE, za strežbo pa domači gasilci in gasilke. Veselica bo v vsakem vremenu, na voljo bo šotor.
Začetek kegljanja v petek, 1. 7. 2011 ob 20. uri.
Na pomoč!
Vabijo gasilci iz Polja
Prostovoljno gasilsko društvo Zapoge
VABI NA PROSLAVO IN VESELICO
ob 85. letnici društva, ki bo v soboto, 25. junija 2011 pri
Gasilskem domu Zapoge. Proslava se začne ob 18. uri, sledila pa bo vrtna veselica. Za glasbo in ples bo poskrbel ansambel UGIB, čakata pa vas tudi bogat srečelov ter obešen pršut. Ta bo vaš, če boste uganili, kako visoko visi.
Vljudno vabljeni!
Zahvala za donacijo vaščanom vasi Polje, Skaručna, Vojsko in Povodje
Spoštovani,
Besedi PROSIM običajno sledi beseda HVALA. Odziv na gasilski pozdrav »Na pomoč«, ki se je v našem primeru prelevil v prošnjo, je padel na plodna tla in zato se vam iz vsega srca zahvaljujemo. Ob novem letu ste s prispevki velikodušni, tokrat pa ste kljub krizi, ki se pozna v premnogih denarnicah, bili darežljivi nad vsemi pričakovanji in lahko samo napišemo, da ste bili zelo, zelo velikodušni.
Trudimo se, po najboljših močeh, da bi bil vsak evro kar se da dobro izkoriščen, zato smo poslali precej povpraševanj različnim ponudnikom, ki prodajajo gasilsko opremo in izdelujejo nadgradnje vozil. Računamo, da bo novo gasilsko vozilo krasilo naš dom predvidoma v mesecu okto-
bru, ko bo tudi uradni prevzem. Takrat bo tudi manjša slovesnost, parada ob našem visokem jubileju, 90-letnici obstoja društva, na katero boste vabljeni tudi Vi, da si bomo skupaj ogledali našega novega lepotca, za katerega že sedaj upamo, da bo imel čim manj dela.
V kolikor se najde kdo, ki bi še želel donirati za novo gasilsko vozilo, kar je še vedno dobrodošlo, lahko sredstva nakaže na naš račun številka: 906720000081056, odprt pri PBS.
Hkrati pa vas želimo povabiti še na veliko vrtno veselico s srečelo-vom, ki bo 2. 7. 2011, z začetkom ob 20. Pred veselico pa lepo vabljeni tudi na veteransko pokalno tekmovanje z začetkom ob 15. Za
dobro razpoloženje na veselici bo poskrbel ansambel POLKA PUNCE. Veselica bo v vsakem vremenu. VABLJENI!
Še enkrat lepa hvala za vaš prispevek in se vidimo jeseni,
Vaši gasilci
Zahvala
Celotnemu kolektivu Pš Utik se ob koncu 1. triade zahvaljujemo za vso skrb in človeško toplino, ki ste jo podarjali dan za dnem našim otrokom. Poleg obveznega znanja so prejeli nenadomestljive vtise ob začetku šolanja in bodo z velikim občutkom sprejetosti ter nepozabnimi spomini na čudovito ozračje podružnične šole vstopali na centralno šolo.
Želimo, da veste, da neizmerno cenimo bogastvo, ki ga podružnična šola Utik nudi otrokom. Hkrati se zahvaljujemo tudi Občini Vodice za vso podporo Pš.
Vsi starši učencev 3. C razreda Pš Utik
O
S
CL
\
CD §
\ £
-O
O
PUSTITE ME PRI
GOZD
JE VAREN
MIREN DOM DIVJADI
OSTANE
I IN /JA : TAKO.
MIRU!
MIRI
,	NAJ
T^Pl
Mm. ms
LD VODICE
gjMJB ■ iSs-v™; x
. LD VODICE
VNABA^SESPREHAJAMlS PSOM

OBČINA VODICE VLJUDNO VABI NA OBČINSKO OBELEŽITEV
DNEVA
p®© um GB E®pii®mi mm
mm festival harmonikarjev
3® OSREDN JA SLOVESNOST
m HRUŽENJJE
20 LET SAMOSTOJNOSTI
80 LET SAMOSTOJNOSTI
		
		Počitniške kratkočasnice
Konec šolskega leta, poletje in zaslužene počitnice! Končno!
Tako kot vsako leto smo na občini Vodice pripravili počitniške kratkoča-snice, da bi našim osnovnošolcem zagotovili kakovostno in aktivno preživljanje počitnic. Letošnji program je pester in zanimiv, izbirali boste lahko kar med osmimi kratkočasnicami. Novost je vsekakor jezikovna kratkočasni-ca, kjer se bodo udeleženci spoznavali s španskim jezikom in kulturo. Skozi igro in zabavo se bodo učili prvih besed v španščini.
V	ustvarjalni koloniji se bo ustvarjalo v risanju, oblikovanju,... Mladi ustvarjalci bodo vsekakor potešili svojo radovednost.
Naši nadebudneži se bodo lahko dobro razmigali in vsak dan preizkusili v različnih športih v kratkočasnici S športom v poletje. Seveda pa nismo pozabili tudi na tiste, ki imajo najraje nogomet in tenis.
V	kratkočasnici Nazaj k naravi se bomo spomnili, kako pomembna je za nas
narava, kako lahko v njej uživamo, za-jahali bomo konje in raziskali živalski vrt. Mislimo pa, da bo vrhunec te krat-kočasnice takrat, ko bomo skupaj poleteli nad oblake. To bo res enkratno
doživetje. Sedaj moramo le še držati pesti za lepo vreme. Predzadnji teden v avgustu boste lahko z nami zaplesali in zapeli ter skupaj za starše sestavili muzikal. Prav na koncu pa je na vrsti mešani teden in kratkočasnica Mešani mix, kjer se bomo dotaknili več tem in počeli vsak dan nekaj drugega. Gasilci nam bodo razkazali svojo opremo, ki jo bomo lahko preizkusili tudi sami, nas poučili o nevarnostih požara in kako moramo ravnati, če se z njim srečamo. Če bo želja, bomo spoznavali kako za-
bavna je lahko fizika, se učili bontona in nastopanja.
Potrudili se bomo, da otrokom ne bo dolgčas in poizkusili upoštevati tudi njihove želje.
Družili se bomo vsak dan od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih pa bomo skupaj z otroci pripravili zaključno srečanje za starše od 13. do 17. ure. Da ne bi prišlo do kakšne nesreče bomo otroke nezgodno zavarovali, jih okrepčali z malico in poskrbeli za varen prevoz. Podroben opis kratkočasnic s prijavnico so otroci že dobili v šoli, zloženko si lahko pogledate tudi na naši spletni strani ali pa jo dvignete na občini. Mi se že veselimo skupnega druženja, do takrat pa vam pošiljamo poletne pozdrave.
Na kratkočasnice se bo mogoče prijaviti tudi po roku prijave. Le prosta mesta preverite na Očinski upravi.
Nina Rahne, Občina Vodice