MALO ZANIMANJA ZA OPRAVUANJE POSLOVODNIH FUNKCU
Direktorstvo v krizi
č» sodlmo po odztvlh nm rmzpise, po usposoblfenostl ozlroma »kvallteti« prijavljenlh kandkšatov In vse bolj števllnlh zahtevklh IndMdualnih poslovodnlh organov po tom, da bl Jih razrešlll dinkiorsko funkctje, potem iahko rečomo, da Je tudl našo občlno zajela nekakšna krtza dlrektorstva. ZnmčUnostl, kl kažejo na to, /• mogočo opaztti zšaaU zadnja trt Imta,
Drug pojav, ki potrjuje to ugotovi-tev, je vse bolj česta želja novo ime-novanih, da bi že po letu ali pa še prej zamenjali delovni kolektiv in postali poslovodni organi v dnigi organiza-ciji združenega dela.
Takšno ravnanje odraža določeno neresnost, precenjevanje svojih spo-sobnosti in pripisovanje krivde za svojo neuspešnost neurejenim ra-zmeram v organizaciji, kjer so kandi-dirali in bili imenovani. Glede na vse to je kadrovska dejavnost za indivi-dualne poslovodne organe nepretr-gana.
V Centru, kjer je največje število temeljnih in drugih samoupravnih organizacij, ki so na podlagi zakona dolžne imeti individualni poslovodni organ, opravijo na leto povprečno sto razpisov, ne upoštevaje pri tem po-novljene razpise.
K temu številu pa velja pripomniti, da je bilo predvsem v zadnjih dveh letih poleg izteka mandatov najv^č razpisov zaradi statusnih sprememb organizacij.
Ko je iivršni svet občinske skup-ščine razčlenjeval stanje na področju
kadrovanja, je opozoril, da učinkovi-tejše kadrovanje zavira še vedno pre-dolg razpisni postopek. Velike zamu-de povzroča zlasti zbiranje podatkov in zahteve po demokratičnem opre-deljevanju do predlaganih kandida-tov. Dokaj česti so tudi primeri, ko prekoračujejo zakonite roke, v kate-rih so organizacije združenega dela dolžne odgovoriti kandidatom.
Še vedno je precej vršilcev dolžno-sti individualnega poslovodnega or-gana. Trenutno stanje sicer ne vzbuja skrbi. V primerjavi z dolgoletnim povprečjein vršilcev dolžnosti (40 do 50) je zdaj evidentiranih 54 vršilcev dolžnosti. Bolj kot število pa skrbi število neuspešnih razpisov, zlasti razpisov, povezanih s predčasnimi razrešitvami. Nedvomno gre za po-sledice nenačrtnega kadrovanja in pretiranega spoštovanja poslovodnih organov, kar zadeva njihove nadalj-nje namene in načrtovanje.
Skratka, neuspešni razpisi kažejo na še vedno premajhno aktivnost no-silcev kadrovske politike in na zelo prisoten pragmatizem pri njihovem delu.
Kar zadeva razpisne postopke, so na seji izvršnega sveta ugotovili, da je to pravna kategorija, ki mora biti vključena v samoupravne akte. Vse organizacije združenega dela pa tega še niso storile. Med drugimi ukrepi za izboljšanje stanja pri kadrovanju individualnih poslovodnih organov so se zavzeli za spodbujanje funkcio-nalnega usposabljanja pri delavcih s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi in sploh pri delavcih, ki s svo-jimi sposobnostmi, moralnimi vre-dnotami in lastnimi pozitivnimi am-bicijami dajejo zadostno jamstvo, da bi lahko bili dobri poslovodni organi.
Izobrazbena struktura poslovo-dnih delavcev se izboljšuje iz leta v leto. Več kot polovica lani novo ime-novanih ima v povprečju za stopnjo višjo izobrazbo kot predhodniki, 82 jih je pred imenovanjem že opravlja-lo poslovodno funkcijo.
Od 191 prijavljenih kandidatov so biH trije mlajši od 30 let, 47 med 30 in 39, 95 od 40 do 49, 46 pa je bilo starej-ših od 50. Med prijavljenimi je bilo 16 žensk.
J. K