8564
60100200
PRI
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126 66001 KOPER
I Awltnlna D' lfiana v gotovini “• P°stale I grupoo
SKI DNEVNIK
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 89 (9697)
TRST, četrtek, 21. aprila 1977,
'VVZLZSn	JABTIZANSa DNEVNIK pa 26 »»b,. 1943 v M Zakriž „4d Certaim. razmnožen na ciBoatll. Od 5. do 17. septembra 1944 s. Je tiskal , tiskarni .Doberdob.
- CU pn Uorenji Trebusl’ 06 18~ septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DEMOKRŠČANSKO VODSTVO SE SESTANE ŠELE V TOREK ' \ " ...... ' ' " ' *. "" "" ' ' .—. 1 ' '
Težnje v KD po zaostritvi pogojev
za sporazum o novi vladni večini
Natta. (KPI): V KD se še niso sprijaznili z nujnostjo spremembe političnega ravnotežja - Vittorelli (PSI): Izjave posameznih voditeljev ne zadostujejo - Desnica K D postavlja nove zahteve
blem, ’ jj?' ~ <lMi že razumemo pro-nam °	.' toda *°8ika stvarnosti
av'> da se mudi in da ni l8 ’. .e Predolgo zavlačevati proce-*>ačflnii,Se že Priče),® je izjavil L, Poslanske skupine KPI A-Kpj ,dro Natta po seji tajništva mu ’, J® bilo posvečeno politične-dalih: ,ariiu i° iskanju možnosti na-ijuie J 88 pritiska »a KD, ki nada-stranleo zavltoevanjem srečanj med čine arni za oblikovanje nove ve-
Pi.sai°Je rri'sk .ir Natta obširneje o-tas> v članku za tednik «Rijiasci-da'izku- te^m na-iprej poudarja, *°- Juniji8 ' ’)ila
•n občutili smo protiudarce," .višjo ,aterih je sedaj potrebna tranJj atoPn.)a solidarnosti®. Iz no-lejjtj	Je bil° m°8cče zabe-
dar : nekaj pozitivnih znakov, ven-J Prav tako gotovo, da se ce-
....
Andreottijeve vlade od a ip' r:;)a dalje «ni bila zadostna, blem; 18 koristna®. Nastali so pro-
sa«s......... -....-...
lotna KD še ne zaveda, da je sprememba političnega ravnotežja prej ko slej potrebna Italiji. Po mnenju Natte je problem predvsem političnega značaja in ne toliko skupne ga programa, ki ga je mogoče tudi sestaviti Negledc na formule pa komunisti zahtevajo vsaj eno »jam stvo®: vlada mora po svoji sestavi, po ljudeh, ki bodo vanjo imenovani »jamčiti*, da bodo smernice vladne večine, dogovorjeni programi izvedeni prepričano in enotno, tako na ravni celotnega ministrskega sveta, kakor posameznih ministrov.® Medtem pa Andreottijeva vlada in parlament ne smeta mirovati, čeprav je prav, da se vprašanje nove večine in torej nove vlade reši v najkrajšem času.
Tako je mnenje komunistov. Socialisti so povedali svoje mnenje z uvodnikom glavnega urednika glasila «Avanti», posl. Vittorellija, ki meni, da so Craxijevi razgovori s
,,'iiiitiii„i,„lll,ltnlnitlll(lmlnitmlnillllllllllllllllmlllMltlltllllllMItmminim|jm"im'mi"
gO POLITIČNEGA RAZČIŽČENJA
Odložena imenovanje predsednikov bank
Konec meseca verjetno imenovanje Komisarja za «Banco di Sicilia»
UlM
Nznjk’	~ Ob pravi _ poplavi
bor 'n|nistrov se je sestal odbiti r i. ,kredit in varčevanje, ki * uje zakladm minister Os^gi n ^čisotfit so bili minister dolfi \/T°yiat Cattin, Anšelmi, Pan-rtaiw Vrlino, . De Mita Bisaglia,
0lTlbo ia ^uDotti in Vittorino C6-I^Ofala p - dnevnem redu bi bila kov ,c,,| d'1' imenovanja predsednikih u	’''rste ialijanskih pdmemb-
kP[ ]n *• toda odločen protest ^dkinisc ie -to preprečil. Tako e«
Jdreč^8*''' kaknr socialisti so na-kr vladr °Slirali in °P°Mrili KD iPre*hen:*' da se utegne v kratkem liji ]n ‘ Politični ravnotežje v 0skiQ|tri ,g' gilo nekorektna, če bi ski'di)i J8n’ naPre.i imeli ab-Rkijenj tll|0t\0.po'. nad bankami, kar aai? denar,'' imeti Veliko obiast » i^nieJ711111 gospodarstvom, kre-i 1stvo J!1 zasebt* h pobud in rad-r n'h dejavnostjo večine kra-Zahteu0r-8V' Predstavniki levice ,° ^ da . zaRe ta mesta, meni hdiln'a m 'e dozorel čas, ko bi na 8,1 vali Dt.a Sl;a v bankah lahko ime-e ha j,i,,8ve. strokovnjake, ne gle na' ZniCo; ki jo imajo v žepu. adržal okSC 1° odbor dalj časa , n vprašanju imenovanja
.......
predsednika (ali vladnega komisarja) ?a «J3anco di Sicilia®. denarno ustanovo z več kot 10 tisoč milijardami lir obrata, ki .je že sedem let brez predsednika in /. nedelavnim upravnim svetom. Okoli imenovanja predsednika upravnega sveta ricilske banke je prišlo do ostrega trenja med zakladnim ministrom Stammatijem in predsed nikom dežele Sicilija Bonfigliom. Stammati je namreč že nekajkrat predlagal Bonfigliu izbiro med tremi kandidat', leta pa jih je za vračal. Prevladal je zato predlog, naj bi vlada imenovala komisarja (verjetno sedanjega upravnika Bi-gnardija, ki je strokovnjak) v pričakovanju »političnega sporazuma®. Če tega ne bo storila čimprej bo namreč v tej banki zavladal popoln zastoj. Kljub dolgi diskusiji odbor za kredit in varčevanja ni sprejel dokončnega sklepa, pač pa je pustil Stammatiju in Bonfigliu še nekaj časa (do konca aprila) za sporazum. V nasprotnem primeru bo imenovan v banki komisar.
Odbor je, poleg tega, odobril več sklepov, ki zadevajo povečanje delniške glavnice kreditnih ustanov in emisijo obveznic, (st.s.)
tajniki KPI, PSDI in PRI poka?a li, da so vse te stranke sorodnega mnenja. KD naj premosti svoje te žave in prispeva k novim rešitvam. Tudi Vittorelli je mnenja, da se mora KD izreči «skupinsko». in ne sa mo preko posameznih, čeprav po membnih voditeljev, ker so tudi ti med seboj ' dokaj protislovni in o-stalim strankam ni povsem jasno, kaj pravzaprav KD hoče in na kakš ne pogoje namerava pristati.
V	cTemokrščanskih vrstah pa očit no ne kažejo prevelike naglice. Sicer bolni Zaccagnani se je vrnil v Rim in se pogovarjal z Morom, Gal-lonijem in drugimi voditelji. Ronč no je zvečer sklical sejo vodstva KD za torek prihodnjega tedna. Prvotno se je govorilo, da bo seja skli cana v petek, toda Moro je dal ra zumeti, da ga v petek ne bo v glavnem mestu. Da bi v pričakovanju te seje vsaj nekoliko potolažil sogovornike iz drugih strank je Zac-cagnini napovedal, da se bo neformalno srečal tudi z njimi ali njihovimi odposlanci.
Polgmike v KD medtem naraščajo. Parlamentarna skupina razpravlja o zakonu 6 javnem rodu. Nekateri so namreč mnenja, da mora iti KD na pogajanja z drugimi stran kami s «svojimi pogoji®, ne pa pristajati na programe, ki jih pišejo socialisti. Stržen teh «pogojev» pa naj bi bili nekateri ukrepi o javnem redu (reforma policije, varnostni pripor), o katerih so se ostale napredne stranke že zdavnaj negativno izrekle. Poskus, da bi prihodnji teden izsiljevali levičarske stranke s temi predlogi in možnostjo, da bi v nasprotnem primeru sprožili nerešljivo vladno krizo, omenja že podpredsednik poslanske skupine KD Gerardo Bianco.
V	ofenzivo cb medtem šli najraz-vpitej.ši protikomunisti v vodstvu KD*.' ‘ki sicer prjpadajo «levičar-skim strujam, kot sta Donat Cattin in Carta. Ti so že prejšnje dni napadli Mora, češ da preveč popušča komunistom Tokrat se jim je pridružil za Fanfanijeve prijatelje poslanec Prandini, ki je očital sedanjim voditeljem stranke, da »segajo preko meja, ki jih je določil kongres KD». V skrajnem primeru je Prandini mnenja, da lahko o »očitnih odnosih med KD in KPI» odloča samo seja vsedržavnega sveta stranke, ne pa vodstvo.
Socialistično vodstvo medtem razpravlja o predlogu socialdemokratskega tajnika Romite. Slednji je bil namreč mnenja, da bi se morale tri »laične stranke*, se pravi socialisti, republikanci in PSDI med seboj dogovoriti o temeljnih programskih zahtevah, ki bi jih nato soglasno zagovarjali spričo KD in KPI. Socialisti so sicer pripravljeni na tako pogovarjanje, nočejo pa niti prekiniti pozitivnih odnosov s komunisti. Zato pa je tudi sklep o Romitovem predlogu bolj zapleten,
kot si je mogoče na videz misliti. Vsekakor je navdušeno pristal na to član tajništva PSI Landolfi, ki je pristaš Mancinijeve skupine. Republikanci so na pobudo že pristali.
CANDIDA CURZI
Nov ameriški predstavnik v Pekingu?
WASHINGTON, 20. - Ameriški predsednik Jimmy Carter je baje določil Leonarda VVoodcocka. sedanjega predsednika sindikata avtomobilske industrije, za novega a-merškega predstavnika v LR Kitajski. Ameriška delegacija, ki je pred kratkim obiskala Kitajsko- in v kateri je bil tudi Carterjev sin, je ob tisti priložnosti zagotovila pekinškim voditeljem, da hočejo ZDA okrepiti stike s Kitajsko.
Mednarodno posojilo za obnovo Furlanije
RIM, 20. — Vlada bo na svoji petkovi 'seji pričela z obravnavo zakonskega osnutka o obnovi poti-esnega področja v Furlaniji. To je sporočil predsednik vlade Giulio Andreotti delegaciji furlanskih poslancev, ki so jo sestavljali komunist Baracetti, socialdemokrat Sco-vacricchi, demokristjan Santuz in socialist Castiglione. Parlamentarci iz naše dežele so od poslanca Andreottija zahtevali, naj vlada predloži parlamentu zakonski osnutek o obnovi Furlanije pred koncem meseca, kajli na potresnem območju vlada veliko pričakovanje med ljudstvom, ki se je vrnilo iz turističnih krajev na lagunah v začasne barake in sedaj nestrpno pričakuje, da bi se skupaj z občinami in deželo lotilo obnavljanja in razvoja Furlanije.
Andreotti je enotnemu odposlanstvu demokratičnih sil iz naše dežele obljubil, da bo vlada storila, kar bo v njeni moči. Ni se obvezal glede časovnih rokov, povedal pa je, da je vlada za finansiranje načrta za obnovo potresnega področja (2500 milijard v letih med 1977 in 1982) že navezala stike z Mednarodnim denarnim skladom in drugimi mednarodnimi finančnimi krogi, da bi iz tujine prejela večletno posojilo v ta namen. Stroške prvega leta obnove pa bo vlada krila z lastnimi sredstvi.
v bližini železniške postaje pri gospe sveti
■V	■	■■ i
Bombna eksplozija za nekaj ur onesposobila progo Celovec-Dunaj
Atentat imel izrazito demonstrativen značaj - Policija iskala podatke o storilcih pri tajniku ZS0 Wieserju - Četrti teroristični izpad v letu dni
CELOVEC, 20. — Davi ob 2. Uri in 48 minut je na železniški progi Celovec — Dunaj, približno kilometer od postaje pri Gospesveti, eksplodirala bomba. Neznanci so jo podtaknili pod drog električne napeljave. Železniški promet je že po nekaj urali spet normalno stekel, tako da avstrijske železnice niso u-trpele kake bistvene škode.
Tudi to je dokaz — takšno je bilo tudi mnenje celovške policije — da gre za demonstrativno dejanje in ne za napad. Enako kot tri bombe doslej, je tudi davišnja eksplodirala v času, ko se krepijo pritiski na slovensko narodnostno manjšino, ki ji skušajo naprtiti tudi takšna dejanja.
Začudenje namreč vzbuja tudi podatek, da je policija zjutraj obiskala e,-ega od voditeljev koroških Sloven Feliksa Wieserja in pri njem iskala podatke o storilcih.
Prvi dve bombi sta eksplodirali na Koroškem pred zloglasnim štetjem posebne vrste konec lanskega leta in je bil njun namen ukrepiti pritiske na manjšino in ustvariti vzdušje napetosti, tretja bomba pa je eksplodirala 9. marca letos to-
rej prav tedaj, ko so koroški Slovenci vnovič dali vedeti, da se ne bodo uklonili manjšinski zakonodaji, sprejeti julija lani in ko sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev odločno zavrnili dogovor treh strank zastopanih v koroškem de želnem parlamentu, o zmanjšanju manjšinskih pravic in zožitvi dvojezičnega ozemlja.
Po vseh treh atentatih je policija obiskala tega ali ortega vidnega predstavnika krovnih organizacij koroških Slovencev s pretvezo, da je treba pač voditi preiskavo v vse smeri, resnici na ljubo, pa so se vse te smeri vselej zreducirale sa mo na eno, naperjeno proti manjšini. Ravnanje policije je bilo najbolj revanšističnemu tisku tudi pretvezo, da je grobo namigoval ali pa celo izrecno poudarjal, da gre teroriste iskati onstran Karavank kamor pa,, žal (za omenjene liste seveda), roka avstrijske pravice n: mogla seči. To provokatorsko ravna nje je doseglo višek februarja letos z aretacijo tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Wa-rascha, katerega so na osnovi pri-
....'"O..................................Hillu..............................................................................................
Potresni sunek v Bosanski krajini
BANJALUKA, 20. — Potres šeste stopnje po Mercallijevi lestvici je prejšnjo noč ob 1.32 povzročil precej strahu, ne pa smrtnih žrtev. Zabeležili so ga tudi v tržaškem geofizikalnem observatoriju.
Potresni sunek je vznemiril prebivalce Banjaluke in drugih občin Bo sanske krajine; v glavnem pa ni naredil večje škode. V žarišču potresa sta vasi Hrvačani in Prosijek. kjer je položaj po prvih poročilih precej res?n. Na številnih hišah in gospodarskih poslopjih so nastale razpoke, tako da. so nevarne za bivanje .Poleg tega pa naselja ogroža drseča zemlja. kV se jd še bolj približala že tako poškodovanim hišam, Strokovne skupine že ocenjujejo škodo.
SPOPADI MED VLADNIMI ČETAMI IN UPORNIKI St NADALJUJEJO
Še vedno izredno negotov položaj v južnem Zairu
Dvoumne izjave ujetnikov - V okviru ameriške pomoči zahteva Mobulu 60 tisoč stekleničk coca-cole
"""""""in, n m im n im n m ■iiiiiiii im n umni mil ■ nit iiiiiii im niti hiiiiiii „i„ii ,n     milimi
faradi stavke cestnih pometačev kupi smeti na milanskih ulicah

i na ^ i.'v
f P? ^ m °dr8nili'ern teku kampanja,
V	t'ab^fstn‘h u,lcrSt° čisto’ se ie
Tlfj Približn8h4„v,zadnjih dneh
a P(! I)isaukov- To p,- 40 tlsod kvintalov t k 250o ^vji* 5 y javnem pri-
i * VJ^užiUct -ki ^ ^aja
;•/ 2, ^žbo, ki t ab6>nske smetar-t/!1 ih* >vko s0 i” S®,mso Preklicali.
V	‘ “tovoC^adločili pred dve-
nenadoma, v teku de~
lavskih skupščin, na katerih so avtonomni sindikati ter tako imenovani enotni odbori prevladali nad predstavniki treh osrednjih sindikalnih organizacij. Tako so se Vsi u-službenci službe mestne čistoče odločili za stavko ter prekrižali roke.
Vzrok stavke je zavlačevanje podpisa delovne pogodbe, ki se vleče že osem mesecev. Delavci se bojijo, da bi v okviru pogajanj za ob-
novitev, delodajalci spravili v nevarnost in preklicali nekatere dosežke, ki so si jih delavci zagotovili pred časom. Zjutraj je že kazalo, da bodo stavko preklicali in da se bb položaj normaliziral, vendar se je to upanje izkazalo za jalovo.
Na telefoto ANSA; plastične vreč-ky z odpadki na milanskem Trgu Duomo.
KINŠASA, 20 . - Medtem ko se boji med osrednjimi zairskimi četami in maroškimi oddelki na e,vl •strani ter katanškimi uporniki na drugi v južni pokrajini šabi nadaljujejo so na štadionu «20. maj® danes razkazali veliki množici, ki se je tam zbrala, edina dva vojaška u-jetnika, ki so ju zairski vojaki ujeli. Oba sta ranjena in obvezana, povedala pa sta, da so jih pred odhodom v Zaire urili kubanski vojaki, ki naj bi jih tudi spremljali ob vdoru na zairsko ozemlje. Dodala pa sta, da so se Kubanci umaknili konec; prejšnjege tedna, še preden se je začela sedanja protiofenziva zairskih in maroškjh čet.
Ujetnika, Jaja Kapenga m Benoit Nzabi, ki sta stara 28 in 20 let sta prišla v Sabo 8. marca, pred tem pa sta se dva meseca urila v Angoli. Izjavila sta, da so jih s silo odpeljali z	njunih	domov	v	pokrajini šabi	in ju	odpeljali	v	An-
golo, kjer so jih vključili v vrste upornikov. Kapenga je povedal, da' prejema 12 dolarjev mesečno in da je vzdušje med uporniki dokaj klavrno, še zlasti po zadnjih vojaških porazih.
Očitno je, da je zairska vlada izkoristila oba zajeta upornika za svoje propagandne	namere,	kar je
mnenje tudi	časnikarjev, ki	so	bili
prisotni, ko so jim predstavili oba ujetnika, ki seveda morata povedati to, kar so jima ukazali.
Zairske oblasti so razkazale časnikarjem tudi večjo količino streliva in orožje (v glavnem mine sovjetske izdelave), dokumente in nekaj ponarejenih bankovcev (kaže približno 400 tisoč dolarjev), ki so jih zaplenili upornikom. Na štadionu je bil prisoten tudi zairski predsednik Mobutu Sese Seko, ki je v svojem govoru pozval prisotne, naj bodo pripravljeni na borbo ter jih je posvaril pred »nevarnostjo komunizma*, obenem pa je obtožil Sovjetsko zvezo da laže, ko trdi, da ni zapletena v sedanjo zairsko krizo.
Zairski tisk posveča dokajšnjo pozornost prisotnosti pigmejskega bataljona. ki se udeležuje spopadov v pokrajini šaba. Gre za vojake, ki so visoki samo meter in' 20 cm, ki pa odlično ravnajo z lokom in puščicami ter so baje odločno prispevali k uspehu zairskih oboroženih sil. Časnikarji, ki so prispeli v Kinšaso iz glavnega mesta Sabe Kolvezija pravijo, da je zelo težko ugotoviti, kako potekajo spopadi in kakšen je odpor, ki ga katanški u-porniki nudijo vladnim oboroženim silam.
Zairski predsednik Mobutu je baje zahteval od ZDA naj vključijo med pomoč, ki ga je vvashingtonska vlada namenila Zairu tudi dokajšnjo količino stekleničk Coca-cole v vrednosti kakih 60 tisoč dolarjev. Coca-colo naj bi prepeljalo letalo hercu-les C-130, za katero so ZDA pristale, da ga izročijo Zairu v okviru pomoči v znesku 13 milijonov dolarjev nevojaškega materiala, ki naj bi Mobutuju pomoglo, da. zavrne vdor katanški li upornikov. Američani, ki nočejo izročiti Zairu ofenzivnega vojaškega materiala, pa so mnenja, da Coca-cola le ne sodi med materiale, ki ga Mobutu nujno potrebuje. Glasnik zunanjega ministrstva ZDA pa je izjavil, 'da bi; Zai-
re lahko boljše izkoristil kredit, ki mu ga je podelila washingtonska vlada. Edini, ki je bil navdušen nad Mobutujevo zahtevo je bil predstavnik Coca-cole, ki je izrazil zadovoljstvo, da zairski predsednik ni izbral Pepsi-cole. ((if)
Pismo sindikalne federacije silam ustavnega loka
RIM, 20. — Tajništvo sindikalne federacije CGIL - CISL . UIL je zaskrbljeno zaradi naraščanja družbene in gospodarske krize. Zato je sklenilo, da odpošlje strankam u-stavnega loka pismo, v katerem jih vabi na konstruktivno soočenje v zvezi -i vprašanj; selektivnega pospeševanja investicij, ustvarjanja delovnih mest predvsem na Jugu in za mladino, obnove kmetijskih dejavnosti, nadzorstvo cen širjenje in prekvalificiranje industrije. O vsem tem želi sindikalna federacija jasne in nedvoumne odgovore od strank, ki se pravkar pogovarjajo
o novih programskih platformah za oblikovanje vladne večine.
Pismo tajništva sindikalne federacije na" eni strani kaže na težnjo, da bi se sindikati pozitivno vključili v proces oblikovanja programskega sporazuma, na drugi strary pa puščajo »izven soočenja* vlado, s katero ima sindikalna federacija nekaj odprtih računov, ker ni spoštovala vseh sprejetih obvez.
V krogih sindikalnega tajništva poudarjajo, da se sindikat pač mora ukvarjati tudi z vprašanji »političnega ravnotežja*, saj bi v nasprotnem primeru bila politika delavskih organizacij »nojevsko potiskanje glave v pesek*.
d teh odprtih vprašanjih bado razpravljali tudi na seji vodstva sindikalne federacije in na aktivu sindikalnih kadrov, ki bosta v prvi desetini maja.
Medtem ie sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL oklicala poldnevno stavko osebja velikih gospodarskih družb (FIAT, Montedison itd.), da bi na ta način opozorila javnost, vlado in industrijce na svoje zahteve po ustvarjanju delovnih mest za mladino in na Jugu.
Za okrepitev prijateljskih vezi med ZRN in Indijo -
NOVI DELHI, 20. - Zahodne nemški zunanji mirfster Hans Die-trich Gcmscher je ob svojem pri hodu v Novi Delhi v okviru 4-dnevnega obiska v Indiji izjavil, da njegova vlada pripisuje velik pomen temu obisku, ki bo vsekakor koristili razvoju dvostranskih nemško - indijskih odnosov. »Nismo pozabili, je dejal Genscher! da je bila Indija prva država, ki je uradno priznala Zvezno republiko Nemčijo.* Šef zahodnonemške diplomacije je tudi poudaril, da je poglavitni cilj njegovega obiska poglobitev' prijateljstva med obema državama in da bo to glavna tema pogovorov, ki jih bo zahodno1 nemška delegacija imela v Indiji.
POD POKROVITELJSTVOM PREDSEDNIKOV LE0NEJA IN TITA
Danes se v Rimu začenja «mesec jugoslovanske kulture»
Predsednika častnega odbora sta predsednika vlad obeh držav Djuranovič in Andreotti Slavnostna uradna otvoritev bo 29. aprila • Bogat program in številne ^okrogle mize»
RIM, 20. — Po uveljavitvi osim skih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo je «Mesec jugoslovanske kulture v Rimu*, ki se začenja jutri, 21. t.m. in ki bo predvidoma trajal do 29. maja, ena prvih velikih kulturnih manifestacij med sosednima državama, katere pomen se odraža že v dejstvu, da sta visoka pokrovitelja nadnjo predsednika obeh držav, Josip Broz Tito in Giovanni Leone. Prav tako dokazuje velik politični pomen tega kulturnega dogodka Sama sestava častnega odbora, kateremu predsedujeta predsednika vlad obeh držav, Djuranovič in Andreotti, in v katerem je vrsta uglednih političnih in kulturnih osebnosti iz obeh držav: za Italijo Aldo Moro, ArnaldO For-lani, Mario Pedini, Dario Antonioz-zi, Giorgio Spitella, Carlo Sangalli, Maurizio Ferrara, Roberto Paleschi, Giulio Carlo Argan, številni sena. torji, poslanci, umetniki in univerzitetni docenti; za Jugoslavijo pa Miloš Minic, Trpe Jakovievski, dr. Aleksandar Bakočevič, dr. Borislav Jovič, Mišo Pavičevič, Krsto Bula-jič, Beno Zupančič, dr. Stipe Suvar, Gazmet Zaimi, Ismail Bajra, Čedo Vukovič in drugi.
»Mesec kulture SFR Jugoslavije v Rimu* se bo začel s tednom jugoslovanskega filma, v okviru katerega bodo rimskemu občinstvu pred-
stavili izbor najbolj značilnih filmskih dosežkov v Jugoslaviji, med katerimi Partljičev in Klopčičev film »Vdovstvo Karoline Žašiers, film «Meje» Kreša Golika, v oddelku retrospektive filme Vatrosiava Mimice «Dngodek», Jožeta Babiča «VeseIica», Štigličev «Deveti krog®, Bulajičev «Viak brez voznega re-da>:, Djordjevičev «Jutro® in Stole-ta Jankoviča »Partizanske zgodbe*. V tednu filma bodo znanemu italijanskemu režiserju Felliniju izročili odlikovanje predsednika Tita
Za 26. t.m. je najavljena prva okrogla miza na temo »samoupravljanje v kulturi*, za katero je najavljena udeležba vrste politikov, predvsem iz vrst levičarskih strank, med katerimi Riccardo Lombardi, ki pozorno spremljajo jugoslovanski samoupravni sistem.
Slavnostna uradna otvoritev »meseca® bo 29. aprila s koncertom ansambla «Colegium Musicum* iz Beograda. Slavnostni govornik bo italijanski minister za prireditve in turizem Antoniozzi, jugoslovansko delegacijo na tej otvoritvi pa bo vodil član zvezne vlade SFRJ in predsednik odbora za znanost in kulturo Trpe Jakovievski.
Program «Meseea kulture SFR Jugoslavije v Rimu® obsega nadalje 12. maja koncert «Tria Lorenz® v dvorani sv. Cecilije, koncert an-
čevanja Slovencem sovražno nastrojenega pa tudi ne preveč prisebnega Avstrijca obtožili spodbujanja k bombnim atentatom. Neosnovana obtožba se je kaj kmalu razblinila in Warasch je b i izpuščen na prostost, pa čeprav zadeva ni bila še dokončno pojasnjena in tajnik NSKS uradno še ni bil dokončno oproščen.
Protislovenska in proti manjšinska politika dunajske osrednje in zlasti še koroške deželne vlade nista nobena novost in zato ravnanje celovške policije, ne preseneča, čudi i>a nas vsekakor, s kakšno trmoglavostjo se v pravni in demokratični državi branijo spoznanja, da kdor ima tržne ideološke in pravne argumente (in nobenega dvoma ni, da jih koroški Slovenci imajo, saj so zapisani celo v državni pogodbi, ki je avstrijska ustava) ne potrebuje v mirnem času bomb in orožja v podkrepitev svojih zahtev. Z razstrelivom »spregovorijo* lahko samo bedni apigoni preteklosti, ki dajejo tako duška svojemu šovinističnemu besu in skušajo opravičiti brezpravnost svojega stališča. (VB-vt)
MOSKVA, 20. — Predsednik vietnamske vlade Pham Van Dong je prispel v Moskvo, kjer se je zadržal nekaj ur. p.reden je odpotoval v Pariz na uradni obisk v Francijo. Na letališču ga je dočakal predsednik sovjetske vlade A-leksej Kosigin,
MOSKVA, 20. - Čilski komunistični vocttelj Luis Corvalan je prejel danes mednarodno Leninovo nagrado za mir, ki so mu jo podelili pred dvema letoma, ko je bil še v zaporu.	V
Schmidt bo podprl špansko zahtevo po vstopu v EGS
BONN. 20. . Zahodnonemški kančler Helmut Schmidt je imel danes daljši, pogovor s španskim kraljem Juanom Carlosom, ki je na uradnem obisku v Bonnu ter mu zagotovil, da bo Zvezna republika Nemčija podprla špansko zahtevo po vstopu v EGS. Pri tem je kancler poudaril, da mora Španija prej rešiti notranje gospodarske probleme, da ne bi prišlo do težav ob vstopu zadnjih treh članic, se pravi Velike Britanije, Irske in Danske.
Vstop Španije je bil v središču tudi popoldanskih pogovorov med kanclerjem Schmidtom in Juan Carlosom. Kaže. da bo madridska vlada zaprosila za vstop v EGS po splošnih volitvah, ki bodo 15. junija.
fiiscard D EslainJ na 1‘raiifosko-a ir iškim vrhu
DAKAR. 20. — V Senegalu se je danes zjutraj začel četrti francosko - afriški vrh, ki se ga udeležujejo, poleg predsednika Gisčarda D'Estainga, tudi državni poglavarji 11 francosko govorečih afriških držav. Pozdravni govor je imel senegalski predsednik Sedar Sen-ghor, nakar je spregovoril Giscard D’Kstaing ki je govoril o zaščiti neodvisnosti afriških držav - ter poudaril, da ima vsaka afriška država pravico do varnih meja, kakršnakoli naj bo njena politična u-reditev.
V zvez: z dialogom Sever - Jug je francoski predsednik poudaril aktivno udeležbo Francije ter dodal, da potekaio pogovori dokaj počasi, vendar da to ni oič čudne ga, saj ni lahko pripraviti industrializirane države, naj sprejmejo nov. bolj pravičen gospodarski red v svetu.
sambla «Slavko Osterc* iz Ljubljane dva dni kasneje, nastop komornega zbora RTV iz Skopja, prikaz jugoslovanske folklore z ansamblom «Maksim. Gorki* iz Novega Sada in narodno klasični balet »Hasanagi-nica® z baletom Narodnega gledališča iz Sarajeva. Prav tako bo v tem mesecu, poleg že omenjene, še več drugih okroglih miz, na primer o «sodobni književni ustvarjalnosti jugoslovanskih narodov in barod-nosti*, na kateri bodo z jugoslovanske strani sodelovali pisatelj Mirko Božič iz Zagreba, pesnik Ciril Zlo
bec iz Ljubljane in makedonski knji-	.	.	. , „
ževnik Blagoje Ivanov, dalje o »no- I sflnbel stalnefa slovenskega gledali-, vi dramaturgiji ter samoupravlja- 'z T.rsta; kl bo danes zvečer ob nju v gledališčih*, na kateri bodo [U0 na,stol)l1 v okvl™ ^slovanskih
dramskih srečanj na Stenjinem pogorju z igro Frančka Rudolfa «Koža me*
SSG Iz Trsta nastopi danes na Sterijinem pozorju
Sinoči je odpotoval v Novi Sad an-
sodelovali številni ugledni italijanski in jugoslovanski gledališki delavci in dramaturgi, o «sodobni jugoslovanski glasbi* (Slovenijo bo zastopal Marjan Gabrijelčič), o »sodobnem jugoslovanskem filmu* (za Slovenijo France Štiglic), o «giba njih v sodobni likovni umetnosti Jugoslavije* s sodelovanjem Zora-rr Kržišnika itd.
Bogat je spored gledališkega dela »meseca* z nastopam zagrebške «Komedije» z rock - opero »Gubec Eeg® ter beograjskega «Ateljeja 212» z deli «Maratnnci tečejo'častni krog® Dušana Kovačeviča in »Pri Beive-deru* Oddna von Horvatha. (jk)
glej v režiji Jožeta Babiča. Z* nastop tržaškega slovenskega gledališča vlada v glavnem mestu Vojvodine, ki je v teh dneh že dvaindvajsetič središče jugoslovanske dramske umetnosti, veliko zanimanje, sam nastop v Novem Sadu pa pomeni za naše SSG novo priznanje.
Jutri, v petek zvečer, bo SSG u-prizorilo »Kožo megle® še v novem Srbskem narodnem gledališču v Zemunu pri Beogradu, v Trst pa se bo vrnilo v soboto, ko bo v večernih urah sodelovalo na veliki spominski prireditvi v Rižarni.
DANES IN JUTRI POD VODSTVOM PREDSEDNIKA MITJE RIBIČIČA
Delegacija SZDL Slovenije na obisku pri deželni KD
Gostje si bodo ogledali potresno področje v Furlaniji in nekatere gospodarske in industrijsko objekte ■ Med razgovori v Lignanu bosta obe delegaciji razpravljali o nadaljnjem sodelovanju na osnovi osimskih sporazumov
Danes in jutri je gost deželnega odbora krščanske demokracije delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki jo vodi predsedpik Mija Ribičič. Člani delegacije so Jože'Hartman. Bojan Lubej. Vlado Uršič in Marjan Tepina. Delegacija SZDL Slovenije vrača s tem uradni obisk deželnega odposlanstva KD v Sloveniji leta 1971.
V	sporočilu deželnega odbora KD za tisk je rečeno, da si bo delegacija SZDL med svojim dvodnevnim obiskom ogledala nekatere dele potresnega področja v Furlaniji ter nekatere pomembne gospodarske in industrijske stvarnosti v deželi. Deželni tajnik KD Colcni. ki bo vodil delegacijo KD. v kateri so še Biasutti, Antonini. Ririaldi in Longo. bo s svojimi slovenskimi gosti med razgovori, ki bodo potekali v Lignanu razpravljali o možnostih nadaljnjega razvoja odnosov med sosednima narodoma in obmejnimi institucijami.
Uradni obisk delegacije SZDL Slovenje se bo končal v petek zvečer v Gorici, kjer bo jugoslovanski generalni konzul v Trstu I-van Renko, priredil za obe delegaciji sprejem.
V	izjavi za koprskj radio je de želni tajnik KD Coloni med drugim dejal, da je bilo v dosedanjih letih mnogo priložnosti za srečanja, ki so bila konkreten in tudi pomemben izraz tistega sodelovanja in tistega duha sodelovanja, ki se je v zadnjih letih vedno bolj razvijalo med prebivalstvom na obefi straneh meje. Najbolj reprezentativna politična organizacija v. naši deželi, med njimi krščanska demokracija s svojo odgovornostjo stranke relativne večine — je nadaljeval Coloni —, so bile tolmač te volje po sodelovanju.
Ob tej priložnosti bomo zato pregledal, prehojeno pot v vseh teh letih in obravnavali odprta vprašanja, da bi nakazali potrebne.napotke ustanovam, v našem primeru dežele Furlanije - Julijske kra jine. deželnemu odboru in posebej vsem našim predstavnikom, ki se v raznih političnih, ustavnih in gospodarskih strukturah angažirani v sodelovanju, ki se bo moralo tudi na osnovi osimskih sporazumov odvijati z ustreznimi ustanovami v Slovenji.
Na koncu je deželni tajnik KD Coloni dejal, da smatra KD ta o-bisk za pomemben in izraža svoje zadovoljstvo, ker bosta predsednik Ribičič in delegacija obiskala našo deželo in se seznanila z realnostjo, ki se je s potresom leta 1976 žal tako tragično spremenila, in da bosta prišla v neposreden stik z našim prebivalstvom. Končno bo to tudi priložnost — je še dejal Co Ioni — za potrditev povezovalne vloge slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Vse naše dosedanje prizadevanje, ki je
šlo v začetku tudi skozi težke trenutke in nerazumevajnja, je dalo svoje sadove, kar je — in to z zadovoljstvom ugotavljamo — priznal v preteklih dneh svet ministrov Evropske gospodarske skupnosti.
Pobude pokrajine za kmetijstvo
Pripravljalna seja za vinsko razstavo
Nova pokrajinska uprava je vključila v svoje programske obveznosti tudi nekatere pobude na področju kmetijstva, kljub omejenim pristojnostim, ki jih zakon daje za ta sektor delovanja. Odraz te obveze je tudi ponovna ustanovitev odborništva za kmetijstvo, povezanega s turizmom in javnimi deli.
Prva in najnujnejša pobuda pokrajine je nadaljevanje pokrajinskih vinskih razstav, ki so y prej-doživele precejšen
speh in so postale že skoraj tradicionalna prireditev. Za pripravo letošnje, šeste, pokrajinske vinske razstave je odbornik Volk sklical danes posvet s prireditelji občinskih ali krajevnih razstav vina in s predstavniki kmetijskih tehničnii| služb. Na sestanku bodo določili datum, kraj in spored letošnje prireditve.
Glede izvajanja drugih pobud v prid krajevnemu kmetijstvu je odbornik sklical za jutri posvet s kmečkima sindikalnima organizacijama, katerih predstavnikom bo obrazložil zamisli pokrajinskega odbora, da sliši njih mnenje in predloge pred sestavo pokrajinskega proračuna. Podobno srečanje bo v soboto s predstavniki obeh pokrajinskih zadružnih zvez, prihodnji teden pa še posebej z vodstvi Kraške zadružne mlekarne, Kraškega zadružnega hleva in zadruge «Dolga krona«, z namenom, da skuša pokrajina pripomoči, da se njihovo uresničevanje premakne z mrtve točke.
VČERAJ V KULTURNEM DOMU
Barok in klasicizem
v slovenski arhitekturi
Na pobudo Narodne in študijske knjižnice je predaval prof. N. Sumi
Včeraj je bilo na pobudo Narodne in študijske knjižnice v Trstu šesto predavanje iz cikla o razvoju slovenske arhitekture. V Kulturnem, domu je predaval prof. dr. Nace Šumi o «Arhitekturi 18. in začetka 19. stoletja».
18. stoletje je tudi na Slovenskem pomenilo razcvet baročne umetnosti; nova smer se sevedi, ni uresničevala samo v arhitekturi, ampak tudi v ostalih umetniških panogah. Za arhitekturo na Slovenskem je bilo obdobje zelo važno, saj se je med drugimi ambicijami uveljavila tudi ta, da bi obnovili Ljubljano. Baročni stil se je uveljavil predvsem v gradnji cerkev in palač, pozneje so skušali graditi svoje hiše po modnem stilu tudi meščani. Primeri baročne arhitekture so Uršulinska cerkev v Ljubljani, koprska stolnica, palača Atems v Gorici in vrsta drugih stavb.
Katere so bistvene značilnosti baroka? Baročna arhitektura je izjemno razgibala površino, bila je «bar-vita», v baročni cerkvi je moral vernik misliti, da je v nebesih. Linearnosti barok skorajda ni poznal. Bil je eksplozija čustev in fantazije, večkrat je mejil na fantastiko. Podobo baročne Ljubljane so označevali številni zvoniki, ki so cveteli v nebo; mesto postane bogata čipka.
Ornament s štukaturami je bil bistveni element stavbarstva.
Proti koncu 18. stoletja se je baročna razgibanost pričela umirjati. Začenjal se je uveljavljati klasicizem, ki se je utrdil kot novi slog v začetku 19. stoletja. Zdi se, da so se ljudje naveličali čutne baročne barvitosti, zaželeli so si miru. Klasicizem ponovno uveljavlja linearne o-blike, razum brzda čustva. In vendar je pomenil klasicizem prvo stopnjo romantike. Umetniki so poiskali osnove svoje umetnosti v starogrški arhitekturi. Vračanje v antiko, iskanje izgubljene harmonije brez dvoma kažeta na romantične tendence. Človek najde v davnih časih oazo miru in modrosti.
Važno središče klasicizma je bil Trst. Naj tu omenimo le borzno palačo, cerkev Sv. Antona, Trg Uni-ta in Miramar s parkom. Trst je na Slovenskem postal že kar pojem stavbarstva in urejenosti (ni iz niča pregovor — *v vrsti kakor hiše v Trsti*).
Važna slovenska palača novega sloga je npr. Kazina v Ljubljani.
Z začetkom arhitekture 19. stoletja je prof. šumi zaključil svoje predavanje. Zahvalil se mu je predsednik NšTK dr. France Škerlj, ki je najavil prihodnje predavanje; o Plečniku in Fabianiju bo govoril prof. Marco Pozzetto.
šnjih letih doživele precejšen u-
..............................................ii.illiliiflllllliiimilimlliiiillil.........imiiiiiiiiiimiiiih
POMEMBNI SKLEPI SKUPŠČINE KONZORCIJA ZA PREVOZE
Avtobusna vozovnica bo stala 100 lir Mesečni abonmaji po znižanih cenah
Spremembe v cenah tudi za medkrajevne proge 44, 45 in 46 - Preureditev nočne službe - Vsi ukrepi začnejo veljati predvidoma s 1. julijem
Od 1. julija dalje bomo plačevali avtobusno vozovnico 100 lir. Tako je sklenila sinoči skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze po sorazmeroma kratki razpravi, v kateri so predstavniki vseh strank izrazili svoje soglasje s to odločitvijo. Sklep pa vsebujb še vrsto drugih novosti, ki zadevajo mestni avtobusni promet in avtobusne zveze z okolico.
Predvsem je treba poudariti, da bodo odpravili »zeleni* listek za povratno vožnjo. Odpravili bodo tudi vse sedanje vrste abonmajev in u-vedli nove abonmajske izkaznice. Redni mesečni aKonma za eno progo bo stal 4000 lir, za vse omrežje pa 6500 lir. Na razpolago bodo tudi abonmaji po znižanih cenah za delavce in uradnike, za študente, za vojake, za upokojence in za gospodinje; za eno progo bo treba plačati 3000 lir mesečno, za vse omrežje pa 4500 lir. Pripomniti je treba, da bo treba -za proge, ki so sestavljene iz dveh odsekov (npr. Trst-Opčine, Trst-Milje, Trst-Prosek itd.) plačati dvojno vozovnico, oziroma abonma za omrežje.
nuilHiniiufiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiitiRiiiiniiiiHimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiitHiiimiHiiiiiiiiiiiiii
PO SKICPU PRISTOJNEGA MINISTRSTVA
Prodaja izdelkov z «E 123» dovoljena do konca maja
Prepoved prodaje bi morala stopiti v veljavo takoj
Kar smo zabeležili v včerajšnjem I junijem pa škoduje zdravju, pri tem članku ,da bo namreč verjetno prišlo pa je izjema kaviar in njegovi iz-do podaljšanja roka. ko bo stopil v delki, čigar prodaja je kljub E 123 veljavo ministrski odlok o prepovedi I vseeno dovoljena še naprej. Ukrep
prodaje jedil in pijdč. pbarvanih z E 123 amarante na zahtevo zainteresiranih vsedržavnih zvez trgovcev in proizvajalcev, se je točno zgodilo. V poznih večernih urah je minister za zdravstvo podpisal odlok, s katerim je premaknil datum, ko stopi prepoved v veljavo, na 30. maj.
uideva je večini bralcev dobro znana. Najrazličnejše vrst^ jedil in pijač imajo prikupno barvo po zaslugi cele vrste umetnih barvil. Mednarodne zdravstvene ustanove so po poglobljeni študiji ugotovile, da je cela vrsta teh barvil verjetno zdravju škodljiva. Med te spada tudi E. 123, rdeče barvilo, ki baje povzroča rakasta obolenja. Točnega dokaza sicer še ni, vendar so zdravstvene oblasti smatrale za potrebno, da prepovejo uporabo cele vrste barvii v proizvodnji. Prepoved bo stopila v veljavo z 31. '12. 1977, ker pa je bil od osumljenih barvil na prvem mestu E 123, je ministrstvo za. zdravstvo že prepovedalo prodajo tistih jediT m pijač, ki ga vsebujejo. Sklep je seveda izzval razburjenje po vsej državi, saj je proizvodov obarvanih s .tern barvilom zelo veliko in jih imajo trgovine in gostilne na zalogi zelo veliko. Pri vsej zadevi so prizadeti prav slednji, ker jim zaloge ostanejo neprodane, so pa pri vsej stvari najmanj krivi, saj kupujejo proizvode od industrije, ki je doslej imela ministrsko dovoljenje za uporabo omenjenega barvila. Nastala škoda gre v milijarde in podaljšanje roka, ko bo prepoved stopila v veljavo, bo omogočila zainteresiranim, da sveje zaloge vrnejo proizvajalcem ali popro-dajo. če jih bo sploh še kdo hotel kupiti. Pri vsej zadevi se vsiljuje vprašanje. s kakšnim kriterijem delujejo zdravstvene ustanove v državi, saj si je težko zamisliti, da je določen proizvod neškodljiv do 30, maja. s 1.
ministrstva je bil vsekakor prenagljen, predvsem pa usmerjen v napačno smer, ker bi bilo treba ukrepati pri začetku, to se pravi pri proizvodnje, ne pa na koncu, to je pri prodaji.
Zainteresirani trgovci in gostinci se lahko v zvezi s tem zakonom obrnejo za podrobnejša pojasnila na Slovensko gospodarsko združenje, tel. 37808 v uradnih urah.	K. V.
MARICI VRABEC
izrekajo iskrene čestitke ob rojstnem dnevu sodelavci iz Sežane.
Te nove cene pa ne veljajo za proge 44 , 45 in 46, ki so medkra-javnega značaja in so zato podvržene posebnim deželnim določilom, tudi kar zadeva ceno vozovnic. Te cene so enake za vso deželo in so sorazmerne z dolžino proge. Tako bo treba za prvih 7 km plačati 200 lir, za proge od 7 do 14 km 250 lir, za proge od 15 do 19 km 300 lir in za proge od 20 do 24 km 400 lir. Tudi tu so ukinjeni »zeleni* listki. Sistem abonmajev ha teh progah pa je povsem različen od abonmajev na «mestnih* progah. Abonmaji bodo veljavni samo za dve vožnji dnevno (medtem ko bodo abonmaji na mestnih progah veljavni za neomejeno število, voženj), izdajali pa jih bodo 14-dnevno ali mesečno. Iz praktičnih razlogov navajamo ceno mesečnega abonmaja s pripombo, da so cene 14-dnevnega abonmaja v vseh primerih polovične. Tudi na teh progah so predvideni abonmaji po znižanih cenah za iste kategorije kot na mestnih progah. Tako bo mesečni abonma za prvih 7 km stal 6.000 lir, po znižani ceni pa 3.000. Za proge od 7 do 14 km bo treba plačati 7.500 (3.800) lir mesečno, za proge do 19 km 9.000 (4.500) lir mesečno, za proge do 24 km pa 12.000 (6.000) lir mesečno. Kot primer naj navedemo progo št. 44 (Trst-Nabrežina), ki je dolga 16,5 km. Vozovnica za enkratno vožnjo bo stala 300 lir (sedaj velja 150 lir) in podražitev je v tem primeru enaka kot v mestu, to je za 100 odst. Redni mesečni abonma za progo Trst-Nabrežina bo stal 9.000 lir, abonma po znižani ceni pa 4.500 lir. V tem primeru pa so' cene precej višje kot za mestni avtobusni promet, upoštevajoč, da bo abonma veljal samo za eno progo in za največ dve vožnji dnevno. Delavec, ki se vozi npr. iz Nabrežine v industrijsko cono, bo tako moral plačati dva abonmaja, enega za pro-. go 44, drugega pa za mestno avtobusno progo, ki se je bo poslužil po prihodu v mesto.
V zvezi s temi programi bo treba rešiti še eno vprašanje; dežela bo morala namreč izdati dovoljenje, da se proge 44, 45 in 46 upoštevajo na relaciji Trst-Prosek kot mestni avtobusni promet. Če bi dežela ne izdala tega dovoljenja, bi nastale velike težave upravnega značaja in bi morali skrčiti število voženj predvsem na progi 44 ter ojačiti progo 42, kar bi predstavljalo precejšnje stroške za konzorcij in tudi okrnjene storitve za domačine.
Drugi pomemben sklep sinočnje seje, ki je bil prav tako sprejet soglasno se nanaša na delno preureditev avtobusnih storitev v večernih urah. Gre za Ustanovitev štirih novih avtobusnih prog, ki bodo zamenjale 15 dosedanjih prog. Na teh progah' bodo avtobusi vozili od 21. do 24. ure. Proge so naslednje;
PROGA «A»: Katinara - Trg Goldoni - Nabrežje . Elizejske poljane; nadomestila bo proge 8, 9, 11 in 25.
PROGA «B»: Lonjer - Sv. 'Ivan -Trg Goldoni - Skedenj; nadomestila bo proge 6, 9, 29 in 35.
PROGA «C»: Altura - Valmaura -Trg Goldoni - Barkovlje; nadomestila bo proge 6, 10 in 33.
PROGA «D»: Ul. Cumano - Trg GqWqw - Sv. Vid ,. Čampo Marzio; nadomestila bo proge 5, 15, 16 in 18.
Zveza med avtobusi vseh štirih prog bo na Trgu Goldoni vsake pol ure od 21.30 do 24. ure. Na ta način bo konzorcij za prevoze prihranil precejšnjo vsoto denarja; vsak dan bodo avtobusi prevozili 1370 km manj. kot doslej, to je 1630 namesto dosedanjih 3000, kar pa zadeva o-sebje, bodo sedanje število 220 de-
lovnih ur znižali na 120 delovnih ur.
Poleg že omenjenih štirih novih nočnih prog, bodo po 21. uri vozili avtobusi še na naslednjih progah: 4, 17, 19, 20, 23 , 26, 28, 30, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 44. Nespremenjene ostanejo torej storitve, ki zadevajo okoliške proge, upoštevajoč seveda dejstvo, da na nekaterih progah že sedaj ni nočne službe po 21. uri. Spremembe zadevajo v glavnem le mestno središče, kjer pa bodo z malenkostnimi izjemami kriti vsi odseki, ki jih sedaj povezujejo avtobusi na petnajstih progah, ki jih preureditev nočnega prometa odpravlja.
Ob koncu naj še povemo, da si je skupščina konzorcija z včerajšnjim sklepom pridržala pravico, da pred koncem leta preveri finančni rezultat teh sprememb. To je bila zahteva tistih strank, ki so se borile za takojšnje povišanje cene vozovnic na 150 lir (KD, PRI in PLI), ki so jo predstavniki ostalih strank sprejeli, ter bo seveda preverjanje nujno potrebno, kar pa še ne pomeni, da se bodo vozovnice v kratkem zopet podražile.
Na Radiu Trst A «Primorska poje»
Z današnjim dnem bo začel radio Trst A oddajati program zborov, ki so nastopili na letošnji reviji rPri-morska poje 1977». V sodelovanju s koprsko radijsko postajo bo tržaški radio oddajal program vseh zborov, ki so sodelovali na reviji. Zbori bodo na sporedu vsak četrtek ob 18.20 v zaporedju kakor so nastopili na reviji. V današnji oddaji, ki je bila posneta v Desklah, bodo nastopili moški zbor Štmaver, dekliški zbor «Vesna» iz Križa, ženski zbor «Sloga»' iz Črnega vrha in moški zbor združenja šoferjev in avlo-, mehanikov Idrija.
Predvajanje TV filma «Un anno di scuola»
V sredo, 27. aprila, bo ob 20.30 v gledališču Rossetti prva predstavitev TV filma <d)n anno di scuola». Film je po povesti G. Stuparicha režiral Franco Giraldi. Projekcijo novega filma sta organizirala Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine in tržaška postaja RAL Predvajanja filma se lahko udeležite le z vabilom, ki ga dobite v tajništvu gledališča Teatro slabile (Ul. Cri-spi 58),* na sedežu tržaške RAl in v krožku podjetja (Ul. Fabio Se-vero).
Jutri srečanje z izvajalci Aide
Jutri bo ob 19. uri v umetniškem krožku v Ul. S. Carlo 2; na pobudo Tržaškega združenja prijateljev o-pemega petja srečanje z izvajalci Aide, ki jo uprizarjajo v Trstu. Poleg dirigenta Francesca Molinaria Pradellia bodo prisotni na srečanju tudi ostali pevci. Vstop je prost.
Ob rojstvu male KRISTINE
čestitajo Borisu Lovrihi in ženi člani združenja staršev osnovne šole v Dolini.
BANIC/' Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p. a:
I —
TB9T - ULICA F. FILZI 1Q .tffi ei-44B
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 20. 4. 1977
Ameriški dolar: debeli	886,50
drobni	855.—
Furtt šterling	1527.—
švicarski frank	350.—
Francoski frank	177,50
Belgijski frank	24,20
Nemška marka	372.—
Avstrijski šiling	52.—
Kanadski dolar	830.—
Holandski florint	356,—
Danska krona	146.—
Švedska krona	198.—
Norveška krona	160,—
Drahma: debeli	23,25
drobni	23,25
Dinar: debeli	45,-
drobni	45.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
imMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiniiiMiiMitiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiHMiimiHiiHiiiiimiMiiiiimiii
DRUGE. VESTI NA ZADNJI STRANI
Pismo uredništvu
K sohotneniu srečanju
srednješolcev v Kopru
»Pismo uredništvu*, ki ste ga objavili 'v včerajšnji številki, potrebuje zaradi popolnosti in objektivnosti, nekaj pojasnil.
Na srečanje zamejskih in primor ških srednješolcev v Kopru, ki bo v soboto, bodo slovenski srednješolci iz Trsta odpotovali — tako je predvideno — s štirimi avtobusi (2 za učiteljišče, eden za licej in eden za trgovski zavod ter strokovno šolo). Tem se bodo v Kopru pridružili še slovenski srednješolci iz Gorice. Za prevoz tržaških srednješolcev in profesorjev so poskrbele tržaške višje srednje šole same, ki so morale, ne brez težav, dobiti avtobuse iz Kopra, ker v soboto pri nas avtobusi zaradi stavke ne bodo vozili.
Program srečanja obsega, kot ved no doslej, tekmovanja v literarnih, slikarskih in športnih panogah. Žal naši srednješolci ne bodo mogli u-radno nastopati za svoje šole v športnih disciplinah, za katere so se prijavili, ker po opravljenih predpisa-
nih zdravniških pregledih, še niso dobili ustreznih potrdil. To je vredno vse graje, zlasti še, ker bi se temu bilo mogoče izogniti, če bi bilo pravočasno poskrbljeno za preglede.
Ker zadeva udeležbo dijakov liceja «France Prešeren* na srečanju v Kopru je treba povedati, da imajo dijaki v soboto prost dan, ki je bil določen že na začetku leta. in imajo zato i praktično vsi možnost, da se srečanja udeležijo in navežejo s svojimi vrstniki na Primorskem koristne stike za izmenjavo mnenj, izkušenj in informacij o šolanju in izvenšolski dejavnosti. Res pa je tudi, da imajo prireditelji srečanja v Kopru nekatere organizacijske težave in bi težko sprejeli in gostili vse zamejske dijake višjih srednjih šol.
Vsekakor pa ima prav pisec včerajšnjega pisma v vašem dnevniku ko pravi,' da bo v bodoče treba vložiti mnogo več naporov, da bi ta lepa in sedaj že tradicionalna srečanja slovenskih srednješolcev z obeh strani meje, bila vsestransko uspešna in tudi bolj kot v preteklosti.
J. H.
iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiliiiimiiitiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiifminiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitnuiiHimiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRODUKTIVNOST DELA V PRISTANIŠČU
Za boljše in hitrejše storitve primanjkuje ljudi in mehanizmi je
Sindikati stalno opozarjajo tudi na neustrezuost prometnih zvez z zaledjem
Sindikalne organizacije se že dalj Časa ukvarjajo z vprašanjem produktivnosti dela v pristanišču, še posebej pa je to vprašanje prišlo v ospredje najprej po ponovnem odprtju Sueškega prekopa, v najnovejšem času pa po podpisu in ratifikaciji osimskih sporazumov.
V zvezi s tem vprašanjem sindikati ugotavljajo, da je število ljudi, zaposlenih v luki, odločno premajhno. V pristanišču dela namreč 3.246 ljudi, od tega je 1.720 prista-niščnikov in 1.526 nameščencev luške ustanove. Glavnino pristaniščni-kov sestavljajo člani tako imenovanih »kompanij*, ki štejejo skupno 1.681 delavcev (na pomolih je zaposlenih 893 pristaniščnikov, na ladjah 749 in na posebnem pomolu za prevzemanje premoga nadaljnjih 49 pristaniščnikov). število delavcev v okviru treh «kompanij» se je v zadnjih dveh letih skrčilo za okrog 210 enot (medtem ko se je celokupen prtrmet v luki nasprotno povečal), v letošnjem letu pa bo stopilo v zaslužen pokoj nadaljnjih 50 pristaniščnikov. Po drugi strani pa tudi pravilnik za organik pristaniške u-stanove predvideva namestitev nadaljnjih 200 ljudi.
Jasno je, da ob pomanjkanju ljudi na eni in na drugi strani je težko doseči takšno produktivnost pristaniškega dela, ki bi dovoljevala vse: luško ustanovo, prizadete delavce in klientelo. Toda poleg ljudi primanjkuje tudj potrebne mehanizacije; po anketi, ki je bila v tem smislu opravljena v pristanišču septembra lanskega leta, je bilo na primer v luki v brezhibnem stanju le 83 traktorjev viličarjev, 31 traktorjev je bilo »nezanesljivih* in 10 popolnoma neuporabnih: V istem času je bilo skoraj 50% vseh nepremičnih dvigal neuporabnih, zlasti zaradi pomanjkanja nadomestnih delov.
Sindikalne organizacije so v zvezi s tem problemom postavile pred vodstvo pristaniške uprave naslednje zahteve: naj se zgradijo posebne lope za popravljanje in vzdrževanje mehanizacije, naj se uvede služba stalnega vzdrževanja nepre-
mičnih struktur in naj se vzdrževanje v celoti zaupa tej domači službi, tako da bo luška uprava lahko prihranila vsa.i del Ustih 500 mil. lir na leto, ki jih izdaja za zdrževa-nja, opravljena v tujini.
Nadaljnji elementi, ki zavirajo naraščanje produktivnosti dela v pristanišču, so nevzdrževana skladišča, pomoli in operativna obala. Med zunanjimi dejavniki pa prednjači znana neustreznost prometnih zvez (cestnih in železniških) med pristaniščem in zaledjetn. Sem spada tudi nedograjen železniški predor pod mestom, ki se praktično gradi že dvajset let.
Vsem tem vprašanjem bo treba najti v najkrajšem času ustrezne rešitve, kajti v konkurenčnih lukah so z njimi že zdavnaj obračunali, saj so naložbe v pristaniške naprave na severu Evrope in v južni Franciji znašale za vsako luko toliko, kolikor je Italija z raznimi «sinjimi načrti* namenila vsem domačim lukam skupaj'. Kar zadeva boljše izkoriščanje razpoložljive delovne sile v pristanišču, pa si sindikalne organizacije prizadevajo, da bi med drugim združih vse tri »kompani-je», pristaniščnikov, tako da bi laže usklajevali ponudbo po pristaniških storitvah' z dejanskim povpraševanjem s strani domače in tuje klientele.
• Načelnik svetovalske skupine KPI
v tržaškem občinskem svetu Monfal-con je naslovil na odbornika za urbanistiko vprašanje, s katerim ga spodbuja zadostiti zahtevi pristojnih rajonskih konžult, ki še njso prejele tehničnih elaboratov in zadevnih predvidenih stroškov v zvezi z varianto o ureditvi mestnega središča.
Slikovita nesreča v Ul. Carducci
Včeraj se je pripetila ob 18.15 v Ul. Cgrducci prometna nesreča brez hujših posledic. Ko je 2G-letni Mauro Ko-mator zavil s svojim avtom FIAT 128 v smeri proti Ul. Crispi, ,je trčil v vespo, ki jo je upravljal 21-letnl'Carlo
Babič s Konkonela 16. Pri padcu se je Babič potolkel po levem delu telesa in se bo moral zdraviti 9 dni na nevrokirurškem oddelku.
Vespa je nadaljevala svojo vožnjo brez voznika in je podrla 24-letno u' radnico Astrid Lackner iz Ul. Scorcola 6. Zaradi udarca po glavi se bo morala Lacknerjeva, ki je noseča, zdraviti 10 dni na istem oddelku. Vozilo je tudi oplazilo upokojenko Marijo Pol-la. Vse tri so prepeljali z rešilcem Rdečega križa v bolnišnico. Mariji Polla so nudili samo prvo pomoč, I-acknerjevo in Babiča pa so pridržali.
Tatvina v skladišču
računalnih strojev
Podjetje REAN, ki trguje z raču-nalnimi stroji in ima svoje urade ter skladišča v Ul. Čampo Marzio 6, je včeraj prijavilo tatvino petih ali šestih strojev. Mogoče je to število še večje, kajti lastnik podjetja 39-letni Romano Iancich in njegovi sodelavci še niso naredili vsega inventarja. Mnenja so vsekakor, da gre tatove iskati med ljudmi; ki so dobro poznali vse prostore podjetja. Način vdora je . bil namreč ^ dokaj nenavaden. Tatovi so najprej vdrli v urad, ki je v tretjem nadstropju ter tu ukradli ključe skladišč. Vse ostalo je bila lahka naloga. Vrednost ukradenih računalnikov presega pol milijona lir.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče- v Trstu gostuje danes, 21. t.m., ob 19.30 v Novem Sadu in jutri, 22. t.m., ob 19.30 v Zemunu s predstavo Frančka Rudolfa »KOŽA MEGLE*.
Stalno gledališče. — V gledališču «France Prešeren* v Dolini do danes, ob 10. un predstava «Un teatrino, due carabinieri, tre pulcinelle e uno spaz-zino*. Delo uprizarja gledališka skupina »La contrada*.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 v abonmaju red prosti »VESTIRE GLI IGNU DI* Pirandella. Nastopata Anna Maria Guarnieri, Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Danes, ob 20.30 Miranda Martino v «STORIA DI UNA DONNA* Martina Cerlianija. Glasba Martina Canfore in Colomba in pesmi zadnjih tridesetih let. Rezervacije pri Osrednji, blagajni, Pasaži. Protti. Veljajo kuponi Audi-torium.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago abonmaji za spomladansko simfonično sezono. Sprejemajo tudi potrditev lanskoletnih abonmajev. V redu B so predvideni posebni poppšti za dijake in študente.
GLASBENA MATICA TRST Sezona 1976 - 77 Deveti abonmajski koncert
Danes,' 21. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER
Dirigent: ANTON NANUT
Solist: ČRTOMIR ŠIŠKOVIC -violina
Na sporedu: Dolar, Mozart, Tprtini, Haydn
Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. tel. 418-605, in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
La Cappella Underground 19.00—21® «In tre sul LucJ<y Lady» S. Dona1*1 Liza Minnelli, Burt Lancaster. Bab' ni film.
Movie Club 77. (v kinu Radio Ul.- Rok* da 4) Ob 16.00 Leisena-Greena «F<I' notti a Las Vegas*. Jayne Mansfia® Ob 18.00 in 22.00 Greenov «cronaCJ di Vellstrom. Ob 20.00 Stevars«1 «Unico gioco in citta*. E. Taylor * W. Beaty.
Ariston 16.30 «Soldi ad ogni cosk>* Barvni film.
Mignon 16.30 «Io sono Bruce Lee* (“ tigre ruggente). Bruce Lee. Bar'1' film.
Nazionale 16.00 «Ben-Hur*. Charitff Heston in Jack Havvkins. BaP1, film.
Gratlacielo 16.00 «1 2 superpiedi 9uai‘ piatti*. Terence Hill in Bud SP{It cer. Barvni film.
Fenice 16.00 «La banda del trucič0’: Tomas Milian. Prepovedan ml*®1* pod 14. letom. Barvni film.
Excelsior 16.00 »La stanza del ves<* vo». Ugo Tognazzi,. Ornella Mu® Prepovedan, mladini pod 14. leto -
Eden 15.30 »Un borghese piccolo P1 colo*. Alberto Sordi, Shelley Wi#r Prepovedan mladini pod 14. lel“'
Ritz 16.30 «Mondo pomo oggi»., Pre?J vedan mladini pod 18. letom. B* ni film.	,
Aurora 16.30 «In corsa con )1 ®S lo». Peter Fonda. Barvni film.
Capital 17.00 «Orizzonte pcrdu^ Barvni film.
Cristallo 15.30 «11 maratoneta*. Pte|F vedan mladini pod 18. letom. .
Moderno 16.30 «Suspiria» Daria A%,; ta. Jessica Harper, Stefania in Alida Valli. Prepovedan pod .14. letom. Barvni film. ,
Filodrammatico 16.15 «11 giro del 0*1 do deU'amore». Prepovedan ml* pod 18. letom. Barvni film. %
Ideale 16.00 «Angeli dell’inferno 5
Prosveta
SPD. Tabor — Opčine:	»RUSA
RIGA CRJEZ UOGRADE*. Jegro je naštedirala jen u djalekt prestaula Leli Nakrstova. Jegra bo jutre, 22. 4., u sebueto, 23. 4., uob 20.30 ure, jen u nedjeljo, 24. 4., uob 17. ure u Prosvjetnem dume na Uopčen’h.
PD Primorec — Trebče prireja jutri, 22. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu družabni večer na temo: »Trebče v sliki, pesmi in besedi* Brali bomo narečna dela Atilija Kralja.
Razstave
V	palači Costanzi razstava del prof. Avgusta Černigoja. Razstava je odprta ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 17. do 20. ure.
Stane Jarm razstavlja v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu do 10. maja. Umik: ob sredah in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
V	občinski galeriji na Trgu Unita je odprl razstavo tržaški slikar Bomben pod naslovom »Konji in konjeniki*. Bomben bo razstavljal do 26. t.m.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 21. aprila
SIMEON
Sonce vzide ob 5.09 in zatone ob 18.58. — Dolžina dneva 13.49. — Luna vzide ob 6.55 in zatone ob 21.55.
Jutri, PETEK, 22. aprila LEONIDA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
16.3	stopinje, najnižja 10, ob 19. uri 14,5 stopinje, zračni tlak 1023,7 mb narašča, nebo jasno, vlaga 32-odstotna, veter 19 km na uro severovzhodnik, morje razburkano, temperatura morja
12.3	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 20. aprila 1977 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 69-letna Maria Venutti vd. Hrast-, 55-letni Vladimir Slavec,
71-	letna Maria Basiaco vd. Vesnaver,
72-	letna Filomena Scarpa vd. Era, 63-letna Maria Vlacich, 62-letna Emi-lia Giacomini por. Odoni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26. Trg 24. aprila 6. (od 8.30 do‘13. in od 16. do 20.30) Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini .4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini 4.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 2l'l-001; Prosek; tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Kino
-Ž
ruote*. Jack Nicholson,
SabfJJ
Scharf, Adam Roarke. Prep°v®% mladini pod 14. letom. Barvni Impero 16.30 «La prima notte di Tj te* Valeria Zurlinija. Prepc"’*®: mladini pod 18. letom. Barvni . Vittorio Veneto 16.30 »Colpisci an Joe*. Dean Martin. Barvni f>* Radio Glej Movie Club 77.	j
Abbazia 16.00 «La cameriera*- j Giordani. Prepovedan mladini r 18. letom. Barvni film.	u
Astra 16.30 «Sole rosso*. Ct&j Bronson in Uršula Andress. B* Volta (Milje) 17.00 Romana Pola'15',. «Che?». Marcello Mastroianni i* j vney Rome. Prepovedan mladii11 18. letom. Barvni film.
Izleti
' VZPI — sekcija z Opčin orgo*--^ izlet v Bihač, Drvar in Jajce z* p 24. in 25. aprila t.l. Vpisovanje ’ govini Renar, Proseška 3 — Opcl® ^ SPDT priredi v nedeljo, 24. t.ri , tomobilski izlet na Sv. Trdjic® j Postojni. Zbirališče je ob 8. uri v sodiščem (Foro Ulpiano). Inform* na ZSŠDI (tel. 31119).
Prispevki

Namesto cvetja na grob Vlšd ^ Slavca darujeta Marica in Aldo ^ -jal 10.000 lir za Prosvetno dI »France Prešeren* iz Boljunca- , V počastitev spomina Vojkovef $j četa Vladimira Slavca darujeta j,p vana in Graziella 20.000 lir France Prešeren.	,.
Ob smrti Vojkovega očeta Via® pf daruje Pino Rude? 5.000 lir 28 France Prešeren.
Sekcija KPI občine Dolina tovarišem Marti, Vojku in Miran"U) boko sožalje ob prerani izgubi in očeta Ladija.
ŠD Breg izreka globoko sožaU® ku Slavcu in družini ob izgubi ga očeta.,
e /
PD »Valentin Vodnik« iz D«1'”,/ ka Vojku Slavcu-in družini 1 .1 sožalje ob prerani izgubi dra*e četa, oziroma moža.
PD »Slovenec iz Boršta >zre,V boko sožalje Vojku Slavcu 1)1 ob izgubi dragega očeta ozirom*
Kolegici iz Tržaške knjigarl,j(1/ kata iskreno sožalje Vojku in ob nenadomestljivi izgubi četa.
Ob nenadni izgubi drage®* ^ Vladimira Slavca izreka ^ pp' prosvetna zveza predsedniku Jf Prešeren in družini globoko
---------- J
Svoji blagajničarki Slavi Sl* ^ njenim izraža Slovenski klub sožalje ob nenadni smrti bra dimira.
tdt
1 "'iV1
je z Vojkom Slavcem in drU'l0i> prerani smrti očeta ozirom*
PD »Slavec«
iz Ricmanj
Zveza demokratičnih žena ljunca izreka Marti in družio' sožalje ob izgubi moža Ladu '
---------- M
Družina Fontanot in Lucij* j(y izrekata iskreno sožalje ze* j|/ in družini ob hudi izgubi V Slavca.
---------- g|»
Ob izgubi očeta izrekata Volk® l cu Marica in Aldo Žerjal isk1^ žal je.
Mali oglasi
LARI.I VlKGIl.il) vas vam. ca obi ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst.
* Imamo tudi rabljene 500 68 70. 850 coupe 69, 127 71. 75. 128 71. 72, o’ pel 1000 71. 1300 66. 124 69, simca 1060 70, mercedes 220 D 69. capri 1500 71, 124 c.upe 69. Obiščite nas v UL Giuiia 10.
ZAHVALA
Svojci-
dr. DANILA PISCHIANZA-P1ŠČANCA ^
ker jim ni mogoče to storiti osebno, se s tem zahvaljujejo vsmA so z njimi sočustvovali.
Maša zadušnica bo jutri, 22. tm., ob 8,30 v cerkvi »v. Vinc*‘ (Ul. Petronio).
Trst, 21. aprila 1977
Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28
V SOBOTO V BOUUNCU
«Verer pobratenja» med Dolino in Kočevjem Odobren politični načrt
za skladen razvoj Gorice
GORIŠKI DNEVNIK
NA OBČNEM ZBORU SEKCIJE PSI
21. aprila 1977
Sjl 2vezi z bogatim sporedom med-litia ■ st,'^ov pobratenih občin (Do-Kočevje)' bo v soboto zve-^Pobratenje, ki ga organizira Ko-Cfjaki odbor prosvetnih dru-z nka- ns^e občine v sodelovanju večinsko upravo.
gl^ .brtreditvi, ki bo v občinskem tast 1SČU ♦France Prešeren*, bodo ! člani kluba literarnih u-ij n« QCev iz Kočevja in ženski no-Z iulcet	literarnih	ustvar-
ila Vk^e.zel° aktiven in občasno iz-♦Kor br°8uro svojih del z naslovom ka(€®Vski razgledi*. Nonet «Rog», ul v „.'ega sestavljajo starejše pevke ftiarsu?^'*1 n oš & 11, pa zna očarati 'katerega poslušalca s svojim Nrth •blm sporedom slovenskih na-■h in partizanskih pesmi.
ist kulturnim programom bo do-4if[j a občina podelila kočevski ob-pa L^ličje-prijateljstva*, popoldne ob na vseh cestah upadnicah,
I
pdl(5!Sota08ti delegacij obeh občin, (ju 1 table z imeni pobratenih ob-
V. L.
PlJSTNl ODBOR IZ KRIŽA
Pjkfbi v soboto, 23. t.m.. v Epskem domu v Križu od 20.30
PLES
* ^samblom
«SUPERGROUP»

V NEDELJO V DOLINI
SLOVESNO POIMENOVANJE ŠOLE PO PREŽIHOVEM VORANCU
Kulturni spored - Razstava in prodaja knjig - Gostje iz Slovenije
V nedeljo popoldne bodo v Dolini slovesno poimenovali vaško osnovno šolo po koroškem pisatelju Prežihovemu Vorancu. Blagoslovitvi, priložnostnim govorom in pozdravom gostov bo sledil krajši- kulturni spored. Dolinski učenci bodo uprizorili Vorančevo novelo «Dobro jutro*, katero je režiral Stane Raztresen, šolski zborček bo pod vodstvom Ignacija Ote zapel par pesmi, nakar se bosta občinstvu predstavila še domači moški zbor tValentin Vodnik* in godba na pihala iz Brega.
Koordinacijski odbor za poimenovanje šole, sestavljen iz vseh vaških komponent, je poskrbel za vse potrebno, da bo slovesnost čim bolje potekala. Tako so vaščani, čeprav z ne preveč vzpodbudno udeležbo, opravili prostovoljno delo v dveh nedeljah in v večernih urah tega tedna za ureditev dvorišča, zg pobarvanje ograje, za posaditev razstlin in za pripravo podlage za podstavke, na katerih bo posajen doprsni kip Prežihovega' Voranca. Kip je izdelal ki-

"Mtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliiliiiiriiiiiiiiiiiiuimiiiiiiliiiii
DEŽELNI SVET ODOBRIL ZAKONSKI OSNUTEK
« N
‘rse načrtovanje trgovinske dejavnosti in krošnjarstva
Zaradi nesoglasja o vlogi trgovinske zbornice sta se KPI in PSI vzdržali
itvj ,br’l zakonski ^osnutek o «Ure-
svet je včeraj razpravljal
j.—™«™ „ .v,
%s. svinske dejavnosti in kroš bav^ij as>i Predlog, ki so ga obrav-i« OR,, v. Pristojni deželni komisiji, h njpo °^il svetovalec Ginaldi. Že X ^®vega potočila je bilo raz-S|)ciai'j ..ar so podčrtali potem tudi valc:.i -jlcn‘ in komunistični sveto-jj^Oile -• so vse skupine pozitivno
rt J brv* del zakonskega osnut fe »^rimi
kateri86- ,)a levica ni strinjala z Zato*01' .zakonskimi členi in se
J°van: vzdržala pri končnem gla-> 0 So ^0t 'zre<ino napredno na-fatpra, .Tahireč poročevalefc sam in Jj^c>. označili uvedbo kom-
novega deželnega predstavnika v Univerzitetni podporni ustanovi A-driana Nadaluttija, ki bo nadomestil Piera Panizona. Danes bo deželni svet nadaljeval razpravo o posegih na kmetijskem področju.
S^išniii?nih načrtovanj namesto <V b°bč:nskih. Vsi so tudi o-k >• da bo ena in ista občin-
^ce '^‘ia izdajala prodajne li-
i ve tak “Urtjaia pvuuajue u-f?i. jV*Ko trgovcem kot krošnjar-Jala v vnja pa s0 korenito razha-ktn,., 'ogi, ki naj bi 'jo odigrale i« .^domice, kajti deželna J Pjim pripisala tiste nalo-
vlada jge zbornice, kajti deželna • £ kini’m pripisala tiste nalo-P°SebnjJ | ''e državni zakon dodelil ^ .y c'‘žclni komisiji.
J1 uetOvauernPosegu je komunistični C«C ^asc°lat zagovarjal pojenj ,nadzorstvu nad novirtii e-
til^^devan1! '>reišnj> Predpisi so 3Hovan-1 kontrolo nad- občinskim j JI ob n,'l.ern- Precej se je zausta-Z S,!Onoiti večje poglobitve in k,4tiko poučevanja celotne p-oble-
n
ti
u vltev ^L/?rma'no zahteval usta rw?lneEa Sne*a tehn:čno - >posve-plfočju , ra- bi naj bi na tem p so oval “bvirne smernice, 3 OriJ^dstavniki vlade sprejeli .. ^ Msk. Cl^°- Skunnn s snrialifctn-
r'e dežo')0 'e zato Predlagal sklica-dožei„be konference o trgovinstvu je s_ Prodajni mreži. Naknad
avlv„J10- Skupno s socialisto-L^anka-1?1?1 ln Zanfagninijcm ter je o,.5,lrr!. tovarišem Zorzeno „ v kai dJložil še pismeno zahte-d« trg0viC'r‘, . Priporoča nadzorstvo J, Sa	zbornicami, kar je
ši1 deov. da tud sprejela. Krščan-tS osn;rat Varisco se je o zakon-^ ko Ju. .Pohvalno izrazil, med-
Zor
Manzon"(PSD in vJsPalatn,,„ . ra.zvila že nastavljene
C2 p°udarn<lit!e- Manzon Je Pred sJ^VAriio -Potrebo po globalnem .dejstvo ’ ‘fOrzcnon pa je nagla

’ '•3	10 troha nnrforpti
P<!Sevatin7^a'hna Podjetja ter po V zadružne pobude.
> io°V(1pih, sta Poročevalec Gi javila »j,želni. odbornik Stopper te^ddijaig' . ^el navedene teze in N£bd«fv. da se bodo s Ja, ki Sn koristila velika pod-Hihdf|a tun- V ^dnjih letih močno h. Je bili1 v "aki deželi. Vložena1^ 80 kom^00®' P°P’'avkov, ven-0. Vse zavaaia«ene in socialisVč-OkUi*ek ob , V'1 odobrili zakonski b koncu Jzdržanju KPI in PSI.
80 svetovalci izvolili za
Zahteva konzulte za Sv. Ivan
\ .
Poletno središče za slovenske otroke
Svetoivanska rajonska konzulta je na sinočnji seji soglasno sprejela resolucijo, ki se zavzema za ustanovitev poletnega središča za otroke šol s slovenskim učnim jezikom svetoivan-skega okraja. S tem je podprla želje društva staršev osnovne šole «Oton Župančič*. Resolucijo so naslovili tržaški občini, ki naj bi storila v tem smislu primerne ukrepe, morebiti s sodelovanjem pokrajinske uprave, Obe ustanovi sta namreč lani že uresničili nekaj podobnih pobud na predlog rajonskih konzult za otroke‘italijanskih osnovnih šol.
Z drugo prav tako soglasno resolucijo izraža svetoivanska rajonska konzulta zelo ostro kritiko tržaški občinski upravi zaradi njenega popolnega nezanimanja za vprašanje-kamnoloma, Faccanoni. občina namreč sploh ni odgovorila na zadevno resolucijo z dnč 15. marca, zato ji konzulta postavlja rok do jutri za zadovoljiv odgovor, drugače bo kot prvo znamenje svojega protesta zavrnila, ne da bi ga pregledala, predlog občinskega proračuna za tekoče leto.
par Sajvec za ljubljansko šolo «Pre-žihov Voranc*, po kateri je šola iz Doline dobila vso potrebno pomoč, za stroške vlitja pa je prispeval Komite za šolstvo v zamejstvu. Dolinska občina je nudila material za ureditev dvorišča in tablo z navedbo imena šole.
V nedeljo bo poleg razstave in prodaje knjig pripravljena tudi razstava fotografij, ki so jih predstavniki Koordinacijskega odbora posneli ob priliki obiska na Ravnah na Koroškgm na domu pisatelja.
Svojo prisotnost na slovesnosti so zagotovili poleg drugih povabljencev vdova Prežihovega Voranca, učitelji istoimenske šole iz Ljubljane ter delegacija šble z Raven.'
/	V.L.
Pokrajinski kongres «Confeserccnti»
V ponedeljek je bil v hotelu Jolly pokrajinski kongres članov združenja «Confesercenti*. Zbora so se udeležili tudi zastopniki tukajšnjega Združenja stanovanjskih upravičencev Sunia, Združenja o-brtnikov iz tržaške pokrajine, patronata EPASA, Zveze zadrug, socialistične m komunistične stranke in drugih organizacij.
Slovensko gospodarsko združenje je zastopal podpredsednik B. Šva-gelj. Predstavnik pokrajinske u-prave Marfone je v pozdravnem nagovoru ponovno poudaril pripravljenost ookrajinskega odbora, na skupno .obravnavanje javnih- problemov z vsemi stanovskimi, gospodarskimi in socialnimi organizacijami s Tržaškega.
• Dr. VVilliam Bianchl je včeraj formalno prevzel vodstvo deželne finančne družbe Friulia. Novega predsednika je imenoval deželni odbor in sicer na mesto dr. G. Demeia, ki je doslej opravljal predsedniške posle družbe.
Spremenili dosedanjo politiko posegov na teritoriju - Socialisti se zavzemajo za novo industrijsko cono na desnem bregu Soče
Na občnem zboru članov goriške sekcije socialistične stranke so po poglobljeni razpravi odobrili politični načrt, ki ga bo skušalo v prihodnje uresničiti vodstvo mestne sekcije. Občni zbor je tudi potrdil imenovanje .Bruna Brunella na mesto tajnika gorske sekcije.
Sprejeti dokument obravnava nekatera vprašanja splošne polit ke, kakor tudi specifična vprašanja goriške občine in skupnosti na Goriškem. V tem težkem trenutku, je zapisano v dokumentu, si mora socia listična stranka prizadevati za uveljavitev zakonitosti, ki je osnovn-pogoj za skladen družbeni razvoj ter za spoštovanje družbenih svoboščin. Torej ureditev družbenih odnosov v očitnem nasprotstvu s klientelističnim načinom vladanja reakcionarnih in konservativnih s:l in krščanske demokracije, ki so v tridesetih letih vladanja privedle do razkroja civilnih, družbenih in moralnih 'med not.
Kakšna bo v prihodnje politika PSI do specifičnih družbenih in gospodarskih vprašanj na Goriškem? Sekcija si mora prizadevati, je rečeno v dokumentu, za skladen družT beni in gospodarski razvoj mesta, kar bo mogoče doseči tudi s smotrno uporabo sredstev «go”iškega sklada* in s spremembo regulacijskega načrta. Ponovno bo treba pregledati sicer že sprejete načrte za nekatera področja, kakor je gradnja tovornega postajališča, obmejnega prehoda, ljudske gradnje itd., kar bo treba obravnavati z vidika načrtnega posega na teritorij,in u-sklajenega razvoja. V tem smislu je treba obravnavati tudi vprašanja, u-pravljanja načrtovanih struktur in dati prednost kolektivnim oblikam upravljanja, kakor je združevanje v konzorcijih, področnih svetih itd.
Socialisti se bodo tudi zavzemali za ustanovitev industrijske cone na desnem bregu Soče v perspektivi razširjenega sodelovanja in vloge, ki naj jo Gorica v prihodnje prevzame v blagovni menjavi z Jugoslavijo in tretjimi deželami. Vloga Gorice, kot mostu v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, pa se bo še bolj okrepila s poglobitvijo in razširitvijo stikov v vseh smereh. Za to daje osnovo pred kratkim ratificirani sporazum v Osimu, ki odpira nove možnosti sodelovanja poleg tistih neposredno omenjenih, kakor je recimo odprtje novega mejnega prehoda v Gorici, gradnja povezovalne ceste z Brdi, graditev plovnega ka nala itd.
Področje na obeh straneh meje na Goriškem, naj bi se po zamisli socialistov, dopolnjevalo in prav tu naj bi prišlo do prelivanja gospodarskih, družbenih in kulturnih vrednot^ na podlagi mednarodne pravne ureditve in v duhu intema-cionalističnega gledanja za katero se je zmeraj zavzemala socialistična stranka.
Te načrte pa bo mogoče uresničiti le ob dogovarjanju z ostalimi strankami, za kar morajo dati socialisti pobudo, ob enotnem nastopu vseh levih sil in v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in drugimi družbenimi dejavniki.
iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiimimiiiiHinMinitmiiiiiiiitiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BENEŠKI DNEVNIK
NASPROTOVANJA NAMESTITVI INDUSTRIJSKE CONE
Protest kmetovalcev iz Ažle v občinski sejni dvorani
Levičarske sile zagovarjajo tezo, da je treba upoštevati mnenja prizadetega prebivalstva
Vprašanje industrijske cone v Ažli je še zmerom v središču pozornosti in polemik v špetrski občini. Skupina lastnikov zemljišč je včeraj zasedla dvorano občinskega sveta ter za uro preprečila pričetek seje, ki jo je sklicala KD z vabilom vsem-strankam ustavnega loka. Gre za prvi primer, je ob tem podčrtal pokrajinski svetovalec KD Chiabudini, da se vse 'demokratične stranke posedejo za isto mizo. Možni so za-
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
vabi člane na
. OBČNI ZBOR
/
KI BO V NEDELJO, 24. APRILA 1977, OB 10. URI V DVORANI FINŽGARJEVEGA DOMA, NARODNA ULICA 89 (v bližini banke)
DNEVNI RED:
1.	Poročili upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za leto 1976 ter razdelitev čistega dobička.
2.	Določitev višine posrednih' in neposrednih kreditov.
3.	Določitev doplačila za nove člane ter višina aktivnih in pasivnih obrestnih mer.
4.	Volitev novih odbornikov.
5.	Razno.
UPRAVNI ODBOR
to novi pomembni koraki na proti zbliževanja in konstruktivnega soočenja.
Levičarske stranke in dipendenti-sti so predložili svoj dokument, v katerem opozarjajo, da se zavedajo novosti, da pa niso pripravljeni na enotni nastop brez jamstev za rešitev tega zapletenega problema. Posebej pa poudarjajo, da je treba v prvi vrsti upoštevati mnenja in težnje prebivalstva iz Ažle ter iz vse Beneške Slovenije.
Tezo o takojšnji določitvi načrta za namestitev proizvodne dejavnosti v teh krajih je zagovarjal deželni svetovalec Specogna. Alternativne teze pa so zagovarjali Blasutti (PSDI), Petricig (KPI), Marinich (PSI) in Brugnoli (KPI). Novo srečanje je napovedano za drevi. Obstaja vsekakor občutek, da namerava KD dati kakšno koncesijo za obnovo, ne da bi se lotila globalnega vprašanja teritorialnega načrtovanja.
POLETNO LETOVANJE OTROK
Obvestilo komisije za doraščajoeo mladino pri SKGZ
Komisija za doraščajoeo mladino pri Slovensko kuttumo - gospodarski zvezi razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah od 25. julija do fi. avgusta ter v Savudriji od 27. julija do 10. avgusta. Otroci od 13. do 15. leta starosti bodo letovali na Vranskem od 13. do 27. avgusta.
Vpisovanje bodo sprejemali od 15. do 30. aprila na. sedežu Mladinskega centra, Svetogorska cesta 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
Svečanosti ob dnevu vstaje
V ponedeljek, 18. t.m., je bil sestanek predstavnikov vseh solven-skih sekcij VZPI-ANPI, ki so se dogovorili o letošnjih proslavah ob 25. aprilu.
Goriški odbor VZPI-ANPI vabi vse bivše borce, aktiviste, prijatelje, da se množično udeležijo osrednje manifestacije v Gorici, 25. t.m. Zbirališče bo oh 10., uri zju traj blizu spominskega parka na Korzu. Od tu bodo udeleženci v sprevodu krenili na Trg Cesare Battisti, kjer bo osrednja svečanost z govorom v slovenščini in italijanščini.
Nadalje vabi odbor goriške sekcije VZPI ANPI vse svoje člane in njihove sorodnike, kakor tudi drugo prebivalstvo, da se udeležijo v nedeljo, 24. t.m., polaganja vencev pred spomenike padlih v NOB. V Povrni bo svečanost pred spomeni kom ob 9. uri, v Podgori ob 9.30, oh 10.15 v Štandrežu in nato na gu-riškem pokopališču.
Naj bo naključje ali ne, dejstvo le. da je te dni tržiški pretor Marcello Perna izročil goriškemu državnemu pravdništvu izsledke ^preiskave o domnevnih prekrških pokrajinskega nadzornega odbora v zvezi z gradnjo plinskega omrežja na področju tržiške občine, čeprav se zadeva ne posredno ne tiče sedanje levičarske uprave, ker so vanjo vpleteni predvsem socialdemokrati in krščanski demokrati, pa vseeno meče senco na že*itak težaven položaj na občini, kjer je ravno te dni razprava o proračunu.
O predaji dokumentacije goriškemu državnemu pravdništvu smo na kratko poročali že v torkovi številki, vepdar bi radi bralce obširneje seznanili s celotno zadevo, škandal je izbruhnil 21. februarja letos, ko je sodna oblast odredila preiskavo na županstvu v Tržiču, v^uradih pokrajinskega nadzornega 'odbora v
NA POVABILO ZADRUŽNEGA GIBANJA NAŠE DEŽELE
V tržiški tovarni Ansando bodo v petek. 22, t.m., ob 10. uri odkrili spominsko obeležje vsem bivšim uslužbencem tovarne, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi.
ZAKLJUČENA PREISKAVA V TRŽIČU
Zadeva plinskega omrežja • politična spletka ali prekršek
Dogodki so se zgodili pomladi leta 1975 • Plinskega cm rež ja v Tržiču pa še vedno ni - Zadnjo besedo bo imelo sodišče
Delegacija hrvaških obiskala zadružni hlev v
agronomov
Sovodnjah
Sprejem v kulturnem domu - Strokovnjaki so se zanimali za izkušnje z naravnim krmljenjem živine
Hrvaški agiouomi so obiskali tudi zadružni hlev v Sovodnjah
V	torek je bila gost kmetijskega zadružnega gibanja v deželi Furlanija - Julijska krajina 12-članska 'de legacija kmetijskih strokovnjakov hrvaške republike. Vodil jo je inž. Stjepan Zlatič, ki je zaposlen v kmetijskem centru-Hrvaške, v njej pa so bili poleg inž. Petra Bosniča, čla na republiškega sekretariata za kmetijstvo hrvaške republike, še inženirji agronomije, ki se ukvarjajo z živino”ejo in ki so zaposleni na najrazličnejših posestvih po raznih krajih Hrvaške.
Pri Rdeči hiši je delegacijo sprejel predstavnik zadružne zveze (Lega cooperative) Silvino Poletto, ki jih je najprej spremil na deželno odborništvo za kmetijstvo v Videm, kjer jih je pozdravil deželni odbornik Del Gobbo. Pozneje so se gostje odpeljali na razna kmetijska posestva zadružnega značaja ter si ogiedali zadružn: hleve v krajih Čamp:) n e Di Tramonti di Cotto„Griz-zo di Montereale Cellina in Rausche-do. Povsod so se pogovarjali z za družniki in se zanimali za njihove uspehu pri rejenju goveje živine v hlevih in tia pašnikih. Na povratku so 'obiskali'zadružni hlev na Stra-dalti v Sovodnjah, v katerem je vključenih veliko kmetov iz Štan-dreža.
Po ogledu zadružnega hleva v Sovodnjah so se gostje in povabljenci zbrali v kulturnem domu v Sovod njah, kjer jih je pozdravil sovodenj-ski župan Jožef češčut, ki je dejal, da so prišli v popolnoma slovensko občino, ter jim zaželel prijetno po* čutje.
Ob tej priložnosti je spregovoril predstavnik zadrug Silvino Poletto, ki je zlasti poudaril, kako so se v zadnjih letih stkale močne vezi med našim zadružnim gibanjem in gibanjem v Sloveniji, ki pa se je sedaj razširilo še na Hrvaško. Poletto je dejal, da sodijo ti stiki v okvir prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Tj odnosi so dobili z o-simskimi sporazumi nov zagon.
Za tople pozdravne besede se je zahvalil vodja delegacije inž. Stjepan Zlatič. Dejal je, da je bil obisk nadvse koristen, ker je omogočil, da so se seznanili z novimi, za njihove razme-e zanimivimi izkušnjami v živinoreji.
V	pogovoru s hrvaškimi agrono mi smo izvedeli, da gre za izvajanje obsežnega ^zelenega načrta*, v okviru katerega hoče Hrvaška, kakor tudi vsa Jugoslavija dvigniti kmetijsko proizvodnjo na še višjo raven. Gre za strateški cilj, v okvi-
ru katerega je treba zagotoviti cenejšo proizvodnjo živine kot jo zagotavlja sedanji način. Doslej so y Jugoslaviji živino redili pretežno v hlevih ter so ji pokladali umetna krmila, kupljena v precejšnji meri v inozemstvu., S tenv ameriškim načinom, vzreje živine ni mogoče doseči vidnih gospodarskih uspehov, pač pa se je dogajalo ravno obratno. Njihove težnje gredo sedaj v smeri izkoriščanja naravnih bogastev, torej pašnikov in senožeti. Z novim načinom živinoreje bi spet lahko izrabljali ogromne pašne površine v Liki in Bosni.
Poslanici župana o pomenu 25. aprila
Ob 25. aprilu je goriški župan De Simone v imenu občinske uprave objaril poslanico o pomenu tega dne, ki mora za vsakogar postati vodilna pot, še posebno v sedanjem času gospodarske, politične in moralne krize.
V spomin na 25. april bo župan v petek položil vence na glavnem pokopališču in okoliških pokopališčih. V,ponedeljek bodo prapor goriške občine ponesli na svečanost ob odkritju spomenika v Bergamu. Istega dne bo delegacija goriške občine sodelovala na spominski svečanosti v Gorici.
m
Jj
C. C. I. A. A.
V	pclck javno zborovanje v podporo ustanovitve sindikata policije
Nadaljujejo se prizadevanja na pokrajinski ravni, da bi v najkrajšem času prišlo do demilitarizacije policijskega korpusa ter do ustanovitve sindikata uslužbencev javne varnosti. V sodelovanju s koordinacijskim odborom uslužbencev policije, je enotna sindikalna pokrajinska zveza CGIL-CISL in UIL skli cala za petek, 22. t.m., zvečer jav no zborovanje V telovadnici Ginna-stica Goriziana.
V	okviru seznanjanja predstavni kov političnih strank, pa so predstavniki delavske zbornice imeli v prejšnjih dneh vrsto "sestankov in posvetov s pokrajinskimi vodstvi strank ustavnega loka.
Na sestanku pokrajinske delegacije KD (Longo in Marocco) ter pokrajinske sindikalne federacije in
TRGOVINSKA ZBORNICA
pokrajinskega koordinacijskega odbora (Castellaz, Bellardinelli, Pe-trella, Sciotti) so se zavzeli za' demilitarizacijo korpusa javne varnosti ter ustanovitev enotnega sindikata policijstov, ki se bo priključil CGIL, CISL, UIL.
Delegacija KD je na sestanku poudarila velike žrtve, ki jih agenti prispevajo k čuvanju demokratičnih ustanov, proti katerim je uperjen napad prevratniških sil; ter povedala svoje stališče v prid demilitarizacije PS in ustanovitve sindikata agentov javne varnosti. Obe strani sta si bili edini v tem, da se mora parlament čimprej ukvarjati z odprtimi vprašanji policistov. KD se je nadalje obvezala, da bo pripadnike korpusa sproti obveščala o vseh zakonskih osnutkih, ki jih bo parlament sprejel.
Zdenko Vogrič predsednik Skupine 75
Pred dnevi se je sestal novoizvoljeni odbor slovenskega fotokluba Skupina 75, da bi si med odborniki porazdelili odgovornosti. 'Za predsednika je bil imenovan Zdenko Vogrič, podpredsednik je Viljem Zavadlav, tajnik Joško Prinčič, blagajnik Darijo Figelj. V odboru so še: Mario Uršič, Rafko Butkpvič, Silvan Pittoli, Milko Rener, Dario Bensa in Silvan Bevčar.
V nadzornem odboru so Miro Kuzmin, Karel FerieUč in Berto Grendene.
Študijsko srečanje o šolski ureditvi
Mladinski center «0. Lenassi* priredi pod pokroviteljstvom šolskega skrbništva in goriške občine študijsko srečanje za učitelje osnovnih in nižjih srednjih .šol. Razpravljali bodo o odprtih vprašanjih šolske ureditve ter o nalogah ki jih bo treba izpeljati v bodoče.
Srečanje bo 29. t.m. na sedežu zavoda «0. Lenassi* v Ulici Vitto-rio Veneto, 7. Gradivo si udeleženci lahko priskrbijo na didaktičnih ravnateljstvih ter na ravnateljstvih srednjih šol.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore Ul. Fratelli Rosselli - tel. 72-340.
Gorici, v stanovanju dr. EJdera Bona v Tržiču ter na sedežu podjetja Lampogas. Tržiški pretor pa je zaslišal tudi nekatere osebe, ki so bile seznanjene z vprašanjem ureditve plinskega omrežja v Tržiču.
Dogodki, kj so privedli pokrajinski nadzorni odbor in njegovega predsednika dr. Bona pred sodišče, so se zgodili pred dvema letoma. Takrat je tržiško občino upravljala koalicija KD-PSDI. Do tedaj trdno zavezništvo se je zrahljalo pri zadevi, komu poveriti izgradnjo plinskega omrežja v mestu. KD se j« ogrevala za podjetje Italglas, socialdemokrati pa so se potegovali za podjetje Lampogas. Seveda je obveljala Volja KD in socialdemokrati so izstopili iz odbora ter prešli v opozicijo.' Toda ne v celoti, kajti podžupan Bašsi, ki je medtem izstopil iz stranke, je kot neodvis-než obdržal svoje mesto do konca-mandatne dobe.
Na volitvah junija leta 1975 se je razmerje sil nekoliko (sicer ne odločilno) menjalo. Občinski odbor so sestavili komunisti in socialisti z zunanjo podporo socialdemokratov.
V jeseni so v občinskem svetu ponovno razpravljali o ureditvi plinskega omrežja, ker je bil sklep prejšnje uprave medtem zavrnjen. Pri glasovanju se je 15 svetovalcev odločilo za, prav toliko pa proti. Politični položaj, ki se je nato stalno slabšal pa je preprečil sprejetje drugih sklepov in prišlo je do skoraj leto dni trajajočega imobilizma občinske uprave.
Zakaj je sodna oblast sprožila preiskavo? širijo se govorice, da je do tega prišlo na podlagi anonimne ovadbe, da je dr. Bon izrazil svoj položaj v osebno korist. Vsekakor pa so to nepotrjene govorice. Po drugi strani pa ni mogoče izključiti tudi tako imenovanih političnih spletk. Iz poteka preiskave se je do zdaj izvedelo le to, da je bil sklep občinskega sveta o ' podelitvi gradnje podjetju Italglas zavrnjen s strani pokrajinskega nadzornega odbora, kljub drugačnemu mnenju deželne tehnične komisije.,
Vsekakor pa bomo kaj več o celotni zadevi izvedeli iz sodne obravnave.
Vesti li bolnišnice
Na Trgu Medaglie d'Oro se je v jutranjih urah ponesrečil 16-letni dijak Gianhica Scuz iz Gradeža, Drevored Moreri 436, katerega so v splošni bolnišnici zaradi lažjega možganskega pretresa in poškodbe na levi nogi pridržali za 8 dni na zdravljenju.
Mladenič se je z mopedom vozil po Svetogorski cesti proti Ul. Car-ducci, ko je vanj trčil avtomobilist iz Zagreba, 25-letni Miroslav Bor-kovič, ki je šofiral proti Ul. Orzoni.
Na Travniku se je včeraj zjutraj poškodovala 64-letna upokojenka Na-talia Ligen, Ul. Carducci 33, katero so v bolnišnici zaradi lažjih poškodb pridržali na 12-dnevno zdravljenje.
Gledališča
PDG priredi danes v Novi Gorici dve abonmajski predstavi Ob 12. uri predstava dela Brondana Behana »Talec* za red BP. Ob 20.15 ponovitev in-edstave za red EGŠ.
Kino
Gorica
41 RDI 17.00—22.00 «La polizia non perdona*. S. Brady in G. Grahame. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Un borghese pic-colo. piccolo*. A. Sordi in S. Winters. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERN1SSIMO 17.15-22.00 «Caccia sadica*. R. Shaw, M. Mc DowelL Barvni film.
CENTRALE 17.00-22.00 »Zebra killer*. H. Stocker, J. Pickett. Barvni film. Prepovedan mladini od 14. letom.
V1TTORIA 17.00-22.00 »Prendimi, straziami che brucio di passione*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «H viaggio dei darmati*.
tXCELSIOR 16.30-22.00 «La batta-glia di Midway».
Aotvz Gorica in okolica
SOČA «Enooki šerif in dama* — ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Pridi, videl boš mojo ženo*. Italijanski film ob 18.00 m 20.00.
DESKLE »Lenny» — ameriški film ob 19.30.
Včeraj-danes
U guriškega matičnega urada
RODILA STA SE: Alessio IuSt in A-lessandro Cucci.
UMRL JE: 62-letni tapetar Quirino Martinuzzi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine Trg sv. Frančiška 4 - tel. 2124.
GORICA, 29. APRIL 8. MAJ 1977
espomego
■vj. V
Sr j
MEDNARODNI SEJEM
■	TEHNIČNA POMOČ PRI TRANSPORTU
■	NAVTIKA / KAMPING
■	VINA IN LIKERJI
Sodelujoče države	»•
ITALIJA ČEŠKOSLOVAŠKA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA POLJSKA MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA
Tajništvo sejma; BIWU PUBBLICITA Gorica — Korzo Italia 101 — Tel. (0481) 87.466
ZAMEJSKA MLADIKA NA (PREŽIHOVIM 77» V RAVNAH
Svečano odkritje spomenika
in obisk na Vorančevem domu
Navdušenje ob štafeti za dan mladosti in Titov rojstni dan
Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije nas je povabila, da se udeležimo proslave •?Prežihovi na 77». Z veseljem smo se odzvali vabilu. Po štiriurnem potovanju s kombijem dijaškega doma smo prispeli na Ravne na Koroškem. kjer so nas sprejeli pred študijsko knjižnico Sergij Kraigher. Bratko Kreft, Marko Morcl in drugi. Sprejeli so nas prisrčno. Bili smo prijetno presenečeni, ko so se tovariši, ki smo jih do sedaj poznali le s televizijskih zaslonov, tako tovariško z nami rokovali. To nam je pustilo izreden vtis. Skupno smo si ogledali tamkajšnjo študijsko knjižnico, ki je zelo bogata in lepo urejena. V spodnjih prostorih je bila urejena razstava slik od ustanovitve KPS do zadnjega Titovega obiska na Ravnah leta 1971. Razstava je bila izredno zanimiva.
Skupno s predstavniki družbeno političnih organizacij smo se odpeljali po strmem pobočju v rojstni kraj Prežihovega Voranca, kjer je bil urejen oder. Iz. zvočnikov so se slišale partizanske pesmi, ki so dale prazničnemu vzdušju še večji poudarek. Kako bi ne bilo vzdušje praznično, ko pa smo prisostvovali proslavljanju štiridesete obletnice ustanovitve KPS, štiridesete obletnice prihoda predsednika Tita na vodilno mesto v partiji in hkrati njegov petinosemdeseti rojstni dan.
Govorniki so bili Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc in Bratko Kreft, ki je odkril spomenik. Med govori se je odvijal kulturni program. Najlepši trenutek proslavljanja je bil. ko so mladinci in pionirji prinesli na oder štafetno palico s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu. Mriožica, ki jo je sestavljala v glavnem mladina, je z vzkliki in aplavzi pozdravljala prihod štafete. V mladih se je videlo polno
navdušenja in vere v ideale, ki jim jih lahko da voditelj in vzornik, kakršen je predsednik Tito. Iz govorov se je razbrala vera v mlade in v njihovo delo. Gotova sem, da je v deželi kakršna je Jugoslavija.’ čudovito preživljati mladost in moram reči, da lahko verjamem tisti pesmi, ki poje. «lcpo je v naši domovini biti mlad».
Po končanem kulturnem programu smo si ogledali rojstno hišo pisatelja Prežihovega Voranca, ker so nas, kot tudi koroške Slovence prisrčno sprejeli domačini, ki "so nam pripravili prigrizek.
Prav kmalu smo se morali posloviti, ker nas je čakala dolga pot do Trsta.
DORJANA FIDEL
«Liburnia»
glasilo tržaških naturistov
Tržaško naturistično združenje «Liburniat, je začelo izdajati svoje glasilo «Libiirhia», ki bo izhajalo vsake tri mesece. Sedaj je v pripravi druga številka, prva številka pa je objavila vrsto člankov na primer članek ehiburr.ia in obramba okolja», članek o na-turizmu v Nemčiji, članek «N at liri stična potovanja» itd V prvi številki je tudi daljši prispevek z naslovom «360 stopinj Čupe», v katerem se obširneje govori a slovenskem pomorskem klubu «čuph in o njegovi dejavnosti
KLJUB NAJNOVEJŠIM FINANČNIM OMEJITVAM
«Veronsko gledališko poletje predvideva kar bogat program
Glavna avtorja sta tokrat Shakespeare in Goldoni
VERONA, 20. — «Vpronsko gledališko poletje* postaja iz leta v leto bolj pomembna kulturna manifestacija, ki se tudi v težjih finančnih razmerah lepo razvija in še posebno letos jc opazno, da imajo na razpolago manj deparja, hkrati pa v vodstvu prireditve festivala zagotavljajo kar bogat program.
Za letošnje »veronsko gledališko poletje* je značilen Shakespeare. Letošnji program namreč predvideva uprizoritev dveh del velikega angleškega avtorja. S 1. julijem se bo začela v Ardni sezona in «Romea in Julijo* v režiji Orazia Coste Giovangiglia bodo uprizorili kar dvanajstkrat, od 19. do 27. avgusta pa pride na

Za «Formo vivo» v Marušičih
Ko bi direktor medobčinskega zavoda za likovno dejavnost na slovenski obali Istre Toni Biloslav ne b'l po rodu iz dane§ zamrle Spodnje Gomile in če bi ne bil likovni ustvarjalec, bi verjetno ne bil prišel na misel, da hi povabil v goste ameriško kiparko Colette Perazio - Itkins in tržaškega ki parja Willyja Bossija, ki sta svoja dela razstavljala tudi na slovenski obali. Biloslav je umetnika pripeljal na obisk vasi Marušiči, vendar ni bil to njegov glavni namen, ker je gostoma hotel pokazati predvsem bližnje kamnolom, kjer so nekoč kopali bel istrski okrasni kamen in ga žagali na tanke piošče za oblaganje zidov. Bloki, ki bi prišli v poštev za žaganje na plošče, so izčrpani in zato kamnolom že dolgo ni več ,v obratu. Toda v njem je še veliko lepega belega istrskega ka-
mna, ki bi mogel služiti kiparjem za njihovo udejstvovanje.
Umetniki, ki so obiskali kamnolom pri Marušičih, so bili navdušeni tudi nad ambientom in so se izrazili, da bi radi ustvarjali na prostem. Marušiči bi torej v poletnih mesecih lahko postali nekakšna podružnica portoroškega smpozija »Forma viva». ijeveda bi se to ne moglo razviti brez malo dobre volje in razumevanja krajevnih dejavnikov in pa kulturnih faktorjev iz Buj. Predstavniki krajevne skupnosti Marušiči, ki v zadnjih časi!) veliko skrbijo za jjoživitev kulturne in umetniške dejavnosti na tem področju, so bili navdušeni nad idejo, da bi prišli kiparji k njim na delo. Poleg tega so v Marušičih že pred letom dni ponovno postavili na noge kvaliteten mešan pevski zbor in prav tako aktivno folklorno skupino.
Kljub tem dokazom aktivnosti pa zamisel o «formi vivi* v Marušičih ni tako enostavna. Lepega belega kamna je sicer veliko, prostora za izvajanje programa prav tako, tako da bi mogli ufnetniki nemoteno ustvarjati na prostem, in to v neposredni bližini velikega borovega gozda, organizatorji pa bi morali poskrbeti v vasi tudi za oskrbo gostov, umetnikov in sicer za prenočevanje, za prehrano in vse o-stalo. S tem pa bi Marušiči dobili svojo pa čeprav majhno »formo vivo», ki bi ne veljala le za Marušiče, pač pa za vse področje gornje Bujščine. Nekoč je veliko ljudi tega kraja živelo od kamnoloma oziroma od kamna. Ne bi bilo napak vsaj nekaj tega oživiti, seveda v drugačni obliki.
T. F.
vrsto neko drugo Shakespearovo delo, ki ga bodo uprizorili osem krat.
Poleg Shakešpcareja pride letos na spored tudi Čari o Goldoni. Tokrat so izbrali Goldonijevo delo «La fainiglia ddl’antiquario», torej «Starinarjevo družino*, s kalem bo v Veroni gostovalo Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine. Tega dela v Veroni še niso uprizorili in bo torej to novost za Verono, hkrati pa tudi za naše, tržaško gledališče, ki bo nato z istim delom nadaljevalo gostovanja po Avstriji in Jugoslaviji. Goldonijevo delo bo režiral Furio Bordon, v glavnih vlogah pa nastopata Michele Abruzzo in Regina Bianchi. Tržačani bodo gostovali v Veroni osem večerov Zapored in sicer od 29. julija do 6. avgusta.
Poleg navedenih del — Silake spearovega dela Romeo in Julija ter Goldonijeve »Starinarjeve dru zine* — «veronsko gledališko poletje* predvideva tudi baletni oziroma plesni festival in sicer fol klorne ali ljudske plese ter tudi tako imenovani moderni ples oziroma *modern-danee». V veronskem rimskem gledališču bo od 5 do 18. julija nastopal ansambel «Bayanihan», t.j. državni baletni ansambel s Filipinskih otokov, ki bo najprej nastopil tu, nato pa bo nadaljeval svojo turnejo po raznih glavnih mestih in centrih zahodne Evrope. V dneh od 20. do 24. julija pa bo v Veroni na programu kot svetovna premiera balet «llamlet», posnet po istoimenski Shakespearovi tragediji. «Hamleta» bo izvajal baletni ansambel iz Lyona pod vodstvom Vittoria Biagija. V vodstvu «veronskega gledališkega poletja* trdijo, d;\ je to ena izmed vrhunskih manifestacij vse mo-
dernejše baletne umetnosti. Nadaljnja posebnost letošnjega »veronskega gledališkega poletja* bo prav gotovo «clowneric», ki bo na sporedu ixl 12. do 15. julija, ko bo tri Večere zapored nastopila skupina klovnov znanega1 praškega cirkusa Alfred. Tokrat bo prvič nastopil v Italiji sloviti češkoslovaški «pierrot» Citbor Tur-ba, s katerim sodeluje večja skupina klovnov.
V dneh od 10. pa do 12. avgusta bo v Veroni nastopil glasbeni ansambel «Zafra», ki bo izvajal zelo obsežen program ljudske glasbe, s posebnim poudarkom na latinskoameriški folklorni oziroma ljudski glasbi. Ti ■večeri pa ne bodo izključno glasbeni, pač pa se bo glasbeni program vklju čeval v kontekst gledališkega programa.
Veronsko gledališko poletje, za katero smo rekli se bo začelo 1. julija s Shakespearovim delom Romeo in Julija, bo Imelo tudi Več vzporednih programov. Tako se bo začelo z mednarodnim filmskim festivalom, ki se bo tokrat ponavljal že deveti krat zapored in bo letos posvečen filmski ust varjalnosti sovjetskih republik. V dneh ik! Ki. do 22. junija bodo v kinefriatografu »Filarrnonico*. vrteli več filmov iz sovjetske filmske proizvodnje, vendar ne tistih filmov, ki ‘ so bili že na platnih evropskega zahoda, kajti na program »uvoda v festival* pridejo izključno nova dela, prvenstveno filmi iz Georgije, Uzbekistana in Kirgizije, pa tudi iz filmskih studiov iz Moskve in Leningrada, tako da 'bo moglo občinstvo dobiti pravo podobo sodobne sovjetske filmske ustvarjalnosti. V ta program pa bo .vključen tudi ožji program, risanih in kratkih filmov sovjetskega dokumentarista Romana Karmcna.
Ogrevanje se pieneha.
%
Potrosimo nekaj danes,
I 4	*4	Jj44 4*4 9

da bomo prihranili veliko,
t	r	i	7
ko bomo ponovno zakurili peči.
Prenehamo kuriti in napravimo obračun o stroških kurjave v letu 1976. Hkrati napravimo nrihorinjein letu. To jahko dosežemo na tri načine: z izolacijo, z reguliranjem ogrevalne
proračun, koliko bomo zmanjšali stroške za kurjavo v
napeljave ter z avtomatičnim termičnim reguliranjem.
XvXvXvXvXv.\y.y 11 ■■■"
v. v. v. v.*

;
IIMIliii!
illl\\ lltllllil
giilip

liHl


flii
•XvX*
v.v.v.v
V-\V
♦.v.v.v
XyXyX*Xy
•x:vXv:
lil
XvXv.v
•XvX::y:
;-y-yXv-v-vi.y-y.y»y

%ifl

1©
izolacija
Okenske šipe - Namestitev dvojnih šip zmanjša izgubo toplote za 40 %>. Podstrešje - če podstrešje izoliramo z 'EP izolacijskimi sredstvi, ki so na voljo, moremo doseči tudi 25 %’ prihranka.
Pritličje - Podobne prihranke dosežemo, Vi/ če izoliramo strope, veže, kleti.
Cevi in kotli - Tudi kotle in cevi je treba
O
izolirati, če hočemo trebno izgubo toplote.
nepo-

.••••••••••• !■ ! ■
'Xv!^%yX y
•Xv!ylj^|!yj*^ ^
X;Xrr ;XyXyX£X¥“*“™\ SrXv
'iVfV.

Reguliranje ogrevalne napeljave
Termostat - Če namestimo na radiator vF termostat, si zagotovimo toploto 20 stopinj, hkrati pa lahko izkoristimo tudi brezplačne dodatne vire toplote (sonce, kuhinja itd.).
Uravnoteženje ogrevalne naprave - Da
bi imeli v vseh prostorih enakomerno toploto 20 stopinj, je često dovolj, da tehnik regulira razdelitev vode po radiatorjih ali da v skrajnem primeru doda v najbolj hladnem prostoru radiatorju kak element.
£7* Kotel in gorilnik - V kotlu se naberejo kamen in saje, ki vsrkavajo in trošijo toploto. Tudi slabo reguliran gorilnjk lahko povzroča izgubo toplote. Očiščenje kotla in reguliranje gorilhika sta temeljni nalogi za varčevanje goriva.
Avtomatična termična regulacija
Centralna termična ureditev, ki jo predvidevr zakon štev. 373, avtomatično prilagaja ogrevanje poslopja zunanji temperaturi.
Zunanja sonda: ugotavlja spremembe \
zunanji temperaturi.'
Osrednja naprava (centralina): sprejem? impulze sonde in ureja toploto vode z?
v radiatorje v skladu
razmerami,
z zunanjimi vremenskimi
Možno je varčevanje v ogrevanju
Glavno ravnateljstvo za energetske vire Ministrstvo za industrijo
ČETRTEK, 21. APRILA 1977
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30
13.00
13.30
17.00
18.30
19.00 19.20
20.00 20.40
21.45
Argumenti: ČLOVEK IN- MRAZ
Na strani potrošnika
DNEVNIK in Danes v parlamentu
Program za otroke
Mali slam, drugi del
DNEVNIK 1 - Kronike
Hišica v preriji: Nenavaden pridelek
DNEVNIK
STAVIMO?
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno DOLLY
V današnji oddaji Dolly je na vrsti grška kinematografij*' pravzaprav poslednji film, ki ga je režiral Thodoros Ange»
|xiulos. Gre za film, kj je prav te dni prišel pred občinstv*: Film nosi naslov »O thiasos* in opisuje dogajanja v d0”' 1939 do 1952, to se pravi v dobi, ko je tudi Grčija doživljaj*
22.00
strahotno vojno in celila rane po njej. Poleg tega je Grčija v tem času doživljala tudi interno dramo v spopadu h1*0 naprednimi in reakcionarnimi silami, v kateri so zmagal* nazadnjaške sile.
SCATOLA APERTA
Rubrika govori o aktualnih problemih in prikazuje mnenj* posameznikov, seveda prav o teh aktualnih vprašanjih. ■ Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu. Vremenska sl>“
Drugi kanal
12.30
13.00
13.30 18.(K) 18.25
18.45
19.15
19.45 20.40
22.15
22.00
Vidim, slišim, govorim: GLASBENO ŽIVLJENJE DNEVNIK 2 - Ob 13. uri Zgodovinarjev laboratorij: začasen proračun Namenjeno staršem: zdrava rast Oddaja iz parlamenta in Šport Zdravila: RAZISKOVANJA IN TRG IL DIAVOLO — tedenska oddaja satire DNEVNIK 2 — Odprti studio
SUPERGULP — Vrsta risanih filmov	..
Alfred Hitchcock predstavlja: DRAGOCENI KIPEC, TV Priče Sandro Pertini govori o osvoboditvi Milana, 1. del j
polici
Oddaja «Priče», ki jo je pripravil Gianni Bisiach ob nekaterih sodelavcev, bo prikazala nekaj več kot s
mo
navajeni videti o zgodovini italijanskega odporniškega n ja na italijanski TV. Bisiach in sodelavci so posneli 30™
metrov filma in vmes še veliko intervjujev in drugega
terjala, k čemur je treba dodati še drugih 30.000 vne^ filma in dokumentacijskega materiala iz kinotek vsega sVC
in iki govorijo o odporu proti fašizmu in nacizmu. OdH®jJ se bo nadaljevala v prihodnji!* dneh. v zvezi pač z obletu1*1
vstaje italijanskega ljudstva v severni Italiji leta 1945. Ob koncu DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.00
14.20
15.40
17.30
17.45
18:40
19.15
19.30
20.00
20.35
22.15
23.30
Ljubljana	/
- 9.00 - 9.30 Šola: Avstralija, Odisej, Računalništvo, F1'*11 čoščina itd.
šolska TV: Zgodovinska noč na Čebinah NOGOMET> RIJEKA - SLOBODA Obzornik
FILM O TITU	|}
Dokumentarni film »Naš Tito* začenja ciklus filmov, ki L bodo predvajali ob 85-lctniei predsednika Tita in 40-lcO’1 njegovega vodstva Zveze komunistov.
Anton Ingolič: Mladost na stopnicah Risanka DNEVNIK
Humoristična serija «Variacije»
IZZIV KULTURI, prenos iz Nove Gorice	, p
Živo, kontaktno oddajo «Izziv kulturi* bodo tokrat pren* iz pivnice hotela «Argonavti» v Novi Gorici, njena tem® " bo'tokrat organizacija glasbene mladine Pogovor o končani nadaljevanki Poti in stranpoti POROČILA
15.40
19.55
20.15
20.35
22.05
22.45
Koper — barvna
NOGOMET RIJEKA — SLOBODA Otroški kotiček	• f
DNEVNIK
SIMFONIJA SMRTI, film Makedonija, aokum. oddaja
Hokej na ledu, svetovno prvenstvo:, KANADA — ZDA
/II
Zagreb
18.16 Naše naravno okolje 20.00 Okrogla miza
21.15	A. Marodič: Poti in stranpoti
22.15	Pogovor o končani nadaljevanki
Švicarska barvna TV
18.55 « GOSPOD X», TV film 19.45 Svet. v katerem živimo
21.00	Reporter oziroma informacijski tednik
22.00	ARGENT CIRCUS
TRST A
7.00, 10.00, 11.30, 13.00, 18.00,
19.00	Poročila; 8.05 Kramljanje; 9.05," 9.30 Nekoč je bilo; 9.4(i Koncert; 10.05 Predpoldanski omnibus; 11.40 Šolska oddaja; 12.00 Glisba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 «Dobri vojak Švejk*. v nadaljevanju; 15.35 klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Program za najmlajše; 17.05 Koncert; 18.05 Tehnološke spremembe v industriji; 18.20 »Primorska poje*.
KOPER
7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 8.35 Klavirske skladbe; 10.10 Oddaja za otroke; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Najbolj popularna plošča; 15.00 Oddaja za najmlajše; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih; 18.00 Glasba po željah; 18.45 Gojenci tržaške glasbene matice; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Glasbena fantazija;
21.00	Skladbe slovenskih avtorjev.
RADIO 1
7.00,	8.00, 13.00,	15.00, 19.00
Poročila; 7.30 Kronike in glasba; 9.0(1 in 10.35 Vi in jaz; 10.00 Radijska razprava; 11.00 Opera v
30 minutah; 11.30 Radijska ba; 12.30 Edith Piaf; 14.30 ^ diografija Susa|ine Agnelli; '3|ji Glasbeno govorni spored: 18-'“' ,
vlnTn HI ^11 7hr\»*«w«;kO »
vse zlato...; 19.50 Zborovsko tje; 21.05 Koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	13.00,

19.00 Poročila; 5.15 Danes za
v*’1
6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro-L tro, otroci!; 7.20 Na današnji o 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 *% sbena matineja; 9.05 RadOe šola; 9.35 Slov. mali ansa*J |j 10.45 Turistični napotki: 11-0",ji ganite, pa vam zaigramo; J.-jf Znane melndiip- 12 3(1 k Iliri11 ;
Znane melodije; 12.3(1 Krne^-j;
nnniiAji ■ tO /t/l	J
nasveti; 12.40 Od vasi do v pj
13.30 Priporočajo vam...; •‘ril Kaj radi poslušajo; 14.40 Ena'rj; šola; 15.45 Jezikovni pog°)Ljj dr. Breda Pogorelec; 16.00 ljak»; 18.05 Iz opernega ara'J 10.35 Lahko noč, otroci!; .uf Ansambel Ati Soss; 20.00 * J domačih pesmi; 21.00 Lit erfyp večer; 21.40 Lepe melodije: Minute z Antonom in A(c drom Lajovicem; .23.00 Pri. radijskih postajah; 23.30 N®s^|!)i
cojšnji gost: Tatjana Gros; »t
Lahka kri; 00.30 Pop, rock,
Horoskop

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zagotovili si boste nekatere nove gmotne koristi. Skušajte resno razmišljati o nekem svojem čustvenem problemu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne i-zgubljajte se v’ malenkostih, ko morate rešiti toliko večjih vprašanj. Prejeli boste nepričakovano povabilo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) O-beta se vam lep 'zaslužek, toda le če boste pristali na neko sodelovanje Pobotajte se z nekim sorodnikom.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne odstopajte od svojega stališča, če vas na to ne prisilijo stvarne potrebe. Ne zanemarjajte družine na račun prijatel iev
LEV (od 23.7. do 22.8) Postavite se po robu nezaupanju, ki se vas Je lotilo v zvezi s slabim zdravstvenim stanjem.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Se v pravem času boste nekemu sodelavcu preprečili, da bi storil napačno potezo. Sreča v ljubezni.
M
TEHTNICA (od 23.9. do & ,i<’ Imeli boste precej dela, ki P ,pf bo rodilo kdove kakšnega u p ha. Buren pogovor z nekih1 sodom.	-p)!-'
ŠKORPIJON (od 23.10. do gl
Nekdo vas bo podprl, čepf*'jjf za to niste prosili. Na neki P gl
ditvi bo prišlo do pomeb11 srečanja.	n \l)
STRELEC (od 23.11. do Posvetili se boste pripravi * ^j|( ga načrta za bodočnost. , bolj pomirljivi do prijatelj1’^jj KOZOROG (od 21.12. do Posrečilo se vam bo vnesti '' žinsko vzdušje boljše razP^ j nje. Dobra knjiga vam bi W škodovala.	,, N*
VODNAR (od 21.1. do 1»
sprejemajte novih nalog. ^0\f
niste rešili starih. Vaše žen je danes ne bo najboljse3|jii* RIBI (od 20.2. do 20.3.) ugodnim možnostim se ne. znašli v najboljšem Spremembe v vašem čust? življenju.
PRIMORSKI dnevnik
košarka
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
21. aprila 1977
V TRETJI TEKMI V BEOGRADU
JUGOPLASTIKA LETOŠNJI PRVAK
Spličani so v izredno napetem srečanju premagali sarajevsko Bosno ^ločilni koš je za Jugopiastiko dosegel Šoiman v zadnji sekundi
Ju9opla$tika — Bosna 98:96 (52:48)
di|lG^!ČE:" Hala v Novem Beogra-SODNIKA: Brumen (Ljubljana) ir,^lč (Beograd).
11 v0P.LASTIKA SPLIT:	Tudor
6, Manovič, Jerkov 15, .Jeiajac Macura 11, Tvrdič 2, Du-
rifivi' ■ S<"man 29, Krstulovič 4, Bila-R‘c’ Grgin 20.
tW-A SARAJEVO: Krvavac 14, nič d Benaček, Bosiočič, Mašite’•>=dovanovič 12, Tol j 6, Vara-
j 0^ Delibašič 24< čečur- Hadžič
S»: Tolj (84:77).
15.23 dugoplastika 12:23, Bosna
gledalcev : 4.500.
«aslo tjem °d'°č**nem srečanju za B0.inv državnega prvaka prve ju-lJrpjVanske košarkarske lige je po r>utah°anapetern *n v- poslednjih mi-gal-n dramatičnem srečanju zrnato. “ugoplastika iz Splita, ki je lzrPri„le''os doslej osvojila že dva Včerv Uspe4la: Pokal R. Korača in y al tudi jugoslovanski naslov, kinj prvern delu tekme sta- bili e-gonl.^.fkovredni, čeprav si je Juli*.-. *9ka, z Grginom na čelu, pri-
timj""f rr|anJšo prednost in je s šti-*j «*kami razlike zaključila pr-y ,Cas v svojo korist, t bnrgem Pn^asu so Sarajevčani m&ti ■* agresivno igro in točnejšimi čili to deleč najprej stanje izena-devcfi nato ce*° povedli *ar za Spij/. “čk. Pri tem pa je trener slaj n°v Skansi zgrešil, da je por dič0 ,. ’8rišče poškodovanega Tvr-Ho . ni bil kos nalogi. Z izred-doknn^Ciajno 'gro pa so Spličani na-npp, d'1' zamujeno in so s Šolma-
*n’agoviti' k -Zf,dnp ^kundi dosegli
trprJifn^klpi, čeprav sta v-določenih tast,.*1" živčno igrali, pa sta ob-ltj . Pokazali vrhunsko ■ košarko, gierjai Povsem zadovoljila številne *al0 l'e- Srečanje pa je tudi poka-80 Lv,a ,'rnata trenerja na razpola-knsar,kaj izredno dobrih rezervnih kip , Jev, ki so bili večkrat v Vava„5r<^anju izredno koristni (Kr-Veij; rodor, Kruščič).
Jug0s)^ Predstava torej ob koncu kipi ?Vanskega prvenstva. Obe č-fcpla upravičili svoj sloves: Juto ‘ ,ka je potrdila, da je trenutka, rj^ljša jugoslovanska peter-°sta]a°sna Pa je dokazala, da bo ("?nsln - V-rsto 'et Pr' samem vrhu
auske košarke.
k v bokalu prvakov
0rnssia in Liverpool rečena v finale
jtega ~_______
RPOOL _ ZORICH
DINAMO
2:0
3:0
POKAL
.^kalni.......
(1:0) EcHT - NAPOLI
PRVAKOV
VRELCA:
2:0
n^». v.„a,r“' "*-«■ ? $£*•
današnjem sreča-ohraniti pičle prednosti,
J®Vj° Je Priboril v prvem polfi-, srečanju. Po ugodnem za-*So’ v® 50 bili italijanski igralci 3 W- n° v napadu in si zapra-} ti*D'•. hekaj ugodnih' priložnosti, i ' TepCakovano Anderlecht povedi ^roh:,013, ^ postala zelo živčna h °8o ri’, (sko da je imel sodnik Fa(ia)j . ela. Belgijci so stalno na-ton.cern "c ^vejili 15 minut pred J.vHi v„t	'zidom so si zago-
3grajj J?P v finale, ki ga bodo hl^kim ma.ia v Amsterdamu z ^MprmJ^pštvom Hamburger.
^ID 3G0ER ~ ATLETICO MA-
*** P°KAL UEFA
(O^TENE - JUVENTUS 0:1
>«° PreriPi, v 85- nun- Bettega. ViV6*' s .nVlde.vanju so tekmo Grki hd' v	ritmom, da bi spra-
;i: jdavHi /j' Ve italijanske igralce. Zali bd’ Vendl Sl nekaj -dobrih priložno-,tl dcPila. ar, *e je Juventus dobro •i; ti'
S
Ž
f
t
■p
$
it
/
l
dih U1a j je juventus (
*0 Ttor'-Ivega* V drugem pol-td%0 ,4tallJani zaigrali bolj na-C Poved,:V ,4,°- minut' * Bettego »tol1 se h ' ^ dveh finalnih tek-4V>hi An spopr‘.iela s španskim b^TlC.o ^1'0 Bilbao.
6EEK BilBAO - MOLEN-
O^eevropski pokal
v«INA ' VASAS *:l' a:«
Plin 'tZj- min- Di Gennaro, '«tti. n- Fekete, v 86. min. Sac-
ja na lestvici. V Forliju se bosta spoprijela domači Jolly in Scavoli-ni, ki bi v primeru zmage postal nevaren tekmec Pagnossina. Tekma me<J Chinomartini in Brindisijem- pa nima za lestvico nobenega pomena. Brindisi, ki je na zadnjem mestu, je že skoraj gotovo izpadel.
SKUPINA B
V tej skupini je položaj na lestvici še precej nejasen. Vodita Emerson in Snaidero z 18. točkami, pred IBP in Saporijem, ki jih imata 16. Nocoj se bosta v Genovi spoprijeli vodeči peterki. Obe moštvi bi morali po predvidevanju napredovati v višjo ligo, vendar pa si bo zmagovalec nocojšnjega srečanja to pravico priboril že danes. Na sporedu so še naslednje tekme: Sapori -GBC Lazio, Cosatto - Roller, IBP -Vidal. Peterke, ki bodo igrale na domačih tleh, bi morale zmagati. Posebno pa se morata potruditi IBP in Sapori, ki morata nujno zmagati,- če hočeta tudi po tem kolu ohraniti stik z vrhom lestvice.
ODBOJKA
Po zmagi ne kvalifikacijah
Tudi tržaški CUS v A ligi
Tržaška odbojka bo imela v prihodnji sezoni vsaj ene ekipo v prvi italijanski moški ligi A-l. Tudi če bi se Novalinei v nadaljevanju prvenstva to ponesrečilo: bo tržaško odbojko v prvj ligi zastopala ekipa CUS.
Našim navijačem je ta šesterka znana, saj je v skupini za napredovanje igrala v isti skupini kot Bor
in je brez večjih težav tudi osvojila prvo mesto. V teh dneh pa je v Rimu, na turnirju, ki so se ga udeležile najboljše ekipe B lige, osvojila prvo mesto in se tako prerinila v najvišio ligo. Ekipa, ki jo letos trenira Poljak Tiborovski L za CUS tudi igra), je bila v Rimu najboljša in si je tako zasluženo priborila status prvoligaša.
Slabše gre ženskj prvoligaški še-sterki OMA. V sobotnem kolu je namreč utrpela še en poraz (tokrat je bil njen nasprotnik CUS iz Padove) in vse kaže, da bo morala v prihodnji sezoni nastopati v drugi ligi.
NOGOMET
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Tesna zmaga Izole nad ekipo ZSŠDI
Obe moštvi sta predvajali zadovoljiv nogomet
Igralci Juvcntiiie v izbrani vrsti
Goriška nogometna federacija je v okviru deželnega nogometnega turnirja za najmlajše sporočila i-mena igralcev, ki bodo sestavljali goriško izbrano vrsto. Med femi so tudi trije nogometaši, ki nastopajo za štandreško Juventino. To so Devetak, Rusjan in Mervič.
Prvi trening goriške reprezentance bo v torek, 26. aprila ob 17.30 na nogometnem igrišču v Mušu.
ATLETIKA
VALPARA1SO, 20. - Edmundo VVarnke (Čile) je zmagal na tradicionalnem atletskem «maratonu», ki poteka po ulicah čilskega mesta. Odlično 2. mesto je dosegel Franco Fava, ki je prišel na cilj z zaostankom 15 sekund.
ZSŠDI — Izola 0:1 (0:0)
ZSŠDI - 1. polčas: Plesničar, Ten-ce, Krevatin, Nanut, Čuk, Križman-čič. Beržan, B. Kralj, P. Kralj, Fer-letič in M. Kralj.
2. polčas: Bogateč, Tence', Krevatin, Sovič, Križmančič, Lovriha, But-kovič (60. mfh. K. Ferfolja), G. Fer-folja, Metlika, Terčon in Gomišček.
IZOLA: Sergaš, Iskra, Frančeškin, Gostinčič, F. Gregorič, Kocijančič, V. Gregorič, Žlogar, Gašperšič, Lovrenčič in Šokljan.
SODNIKI: Purič (glavni), Tišler in Babič (stranska), vsi iz Kopra.
STRELEC: v 48. min. Gašperšič.
V četrtek je nogometna ekipa ZS ŠDI igrala na proseškem. igrišču prijateljsko tekmo z ekipo Izole, ki nastopa v slovensk. ligi. Tekma je služila kot priprava za srečanje, ki ga bodo imeli naši reprezentanti danes na Reki z mlad:nsko-enajsteri-co tega kluba. "Tekma je bila na zadovoljivi tehnični ravni in bili smo p-iča hitremu in lepemu nogometu.
Naši fantje so začeli tekmo zelo dobro. Imeli so priložnost povesti že v drugi minut:, ko je Beržan, ki je v četrtek zaigral zelo požrtvovalno, lepo podal Petru Kralju, ta je stre ljal odlično z glavo, a žoga je bila malo previsoka. Gostje so po tem začetku uredili svoje vrste in z or ganizirano ter hitro igro na sredini igrišča ustavili napade naših igralcev. Ustvarili so tudi nekaj nevarnih akcij, a ko so prišli pred na sprotni kazenski prostor so se vsi njihovi poskusi izjalovili. Pohvaliti moramo izredno obrambo Tenceja, ki je tudi krepko pomagal napadu. V 10. minuti smo zabeležili zelo le-
po podajo Tepce j a Borisu Kralju, a ta je zamudil izredno priložnost. Minuto kasneje se je predstavil Gašperšič, sam pred zelo zanesljivim Plesničarjem, a njegov strel je šel v aut. Napadi so si sledili na eni in drugi strani, a nismo zabeležili nevarnejših priložnosti. V 42. minuti se je Beržan lepo vrinil v obrambo gostov, a streljal je prešibko. V protinapadu pa je Izola imela izredno priložnost z Gostinčičem, a strel je domači vratar dobro ubranil.
Slika v drugem polčasu je bila nekoliko drugačna. Gostje so napadali in tudi ustvarili nekaj priložnosti, naši fantje so skušali organizirati lasten napad a ,v tem delu srečanja je sredina igrišča popolnoma popustila. Izola je povedla že v 3. minuti drugega dela .‘večanja z Gašperšičem, ki je izkoristil ne-
niiiniiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||l|||l|||IMM||||,|r||l||„llllllllmilllllll|im|||IMr|n||||||||||||||||||m||||||||||||||||nM|||||||||
ATLETIKA
OBČINSKE MLADINSKE IGRE V TRSTU
Tudi slovenski tekmovalci
4 r,	. S + * y	V, V jr	(;■
so dosegli dobre rezultate
Mnogi med njimi so se uvrstili v pokrajinski del mladinskih iger, ki bo na sporedu čez teden dni
V ,lfALlJANSK1 a L1GI
ani proti Canonu
sitol^kaejjd0 odigrali 12. kolo v Lrven , skupinah košarkar-A - 2- Tri kola pred *®1° riejl^g v °beh skupinah
ttJSkl RUBINA A Sh,. ^ W,u annn trenutno vodi s C« v eJP1 Prednosti. Nocoj bo VIS, *°ste tržaško peterko Hur-tači r*>sp?avPredvidevanju pa bi Ch> so v l ltl.nov Par točk. Tr-• ^em k°lu premagali CSli (>hJn- si tako že skoraj lrgi tudi za pri-Se sim; današnjem sre-t>a v,r,.ne bodo mpgji ena-ifcvH s Vs Canonom, lahko < kot top^Men° igro bolje za-GrJrilnje meri r”.sedai- Važnejše je (( mo,“nno in Pagnossinom. ^ej° tonaj0 nujno zmagati, če ^Praviti dobrega položa-
Včeraj popoldne je bil na občinskem stadionu 'na Kolonji občinski del mladinskih iger v atletiki. Tudi tokrat so se ga udeležili slovenski atleti, ki so zastopali ŠZ Bor in proseško šolo «Fran Levstik*. Včerajšnjega tekmovanja so se udeležili lahko le dijaki, ki obiskujejo druge oz. tretje razrede srednjih šol. Za mlajše atlete je bilo tako tekmovanje v ponedeljek. Pravico do nastopanja na pokrajinskem delu prvenstva si je priborilo prvih \ dvanajst v vsaki panogi.
Oglejmo si rezultate:
DEČKI
x HOJA NA 4 KM
1. F. Lorber	23'39”.4
Tega tekmovanja se slovenski tekmovalci niso udeležili.
80 M
Pri tem tekmovanju še niso sestavili dokončne lestvice, saj je bilo na sporedu kar 32 skupin. Najboljši čas je dosegel A. Cet-tina (Manzoni), ki je razdaljo pretekel v 10’'2.
Rezultati naših tekačev: Aleksander Sedmak (Levstik) 11”4 David Poljšak (Bor)	11”9
Sandor Sedmak (Levstik) 12 ”0 Aleš Gruden (Levstik)	12”4
Andrej Kostnapfel (Levstik) 12”4 Peter Ugrin (Levstik)	12”5
Marčelo Ukmar (Levstik1* 13”4 SKOK V VIŠINO Zmagal je P. Rossi (Manzoni) z znamko 158 cm. Od slovenskih dijakov se tega tekmovanja ni nihče udpležil.
MET KROGLE
Tega tekmovanja se je udeležilo kar 110 tekmovalcev. Dober u-speh sta dosegla Bogateč in Šuc (oba Levstik), ki sta se uvrstila v pokrajinski del.
1. Castelich (Manzoni) 13,48 m 4. Robert Šuc (Levstik) 10,60 m
8.	Robert Bogateč (Levstik) 9,61 m 14. Rino Carli (Levstik) 9,17 m 45. Pavel De Lorenzi (Lev.) 7,24 m 89. Pavel Vidoni (Levstik) 5,59 m 98. Boris Doliani (Levstik) 4,86 m
2000 M
Tudi tega tekmovanja se je u-deležilo kar rekordno število tekačev (121). Najbolje se je odrezal Candotti, ki se je uvrstil 1 na 9. mesto.
1. G. Doz	6’38”4
9.	Fabio Candotti (Levstik) 7’06”2 31. Robert Soave (Levstik) 7’34”4 68. Egon Stefančič (Levstik) 8’21”8
SKOK V DALJINO Zmagal je P. Rossi (Manzoni), ki je skočil 5,16 m; Štefan Ukmar (Levstik) je dosegel znarm ko 4 m; Livio Emili (Levstik) pa 3,86 m.
DEKLICE
60 M
Tudi pri tem tekmovanju absolutnih lestvic še ni. Najbolje je tekla L. Cantoni (Bergamas) z rezultatom 8”5,
Naše dijakinje (vse predstavnice proseške šole) s<^ se tako odrezale:
Klara Stefani	8”9
Karmen Menegatti	8”9
Nadja Menegatti	9”2
Gabrijela Bezin	9”4
(Te dijakinje so tudi v svojih skupinah),'	zmagale
Tanja Furlan	9”7
Valnea Cibic	9 "7
Gabrijela Daneu	9”7
Dolores Husu	9”8
Suzana Zorzut ’	9”8
Nataša Štoka	9”9
SKOK V VIŠINO Zmagala"]e*D'' Miolin z znamko 150 cm, slovenske dijakinje pa
^ Kpafer “,opi,"
Vse s|ovenske metalke so metale znatno pod svojimi sposobnostmi, zato si je tudi pravico do nadaljnega nastopanja priborila le Melita Tence.
I.	D. Hervatcih (B.go San
Sergio) , -	10,16 m
II.	Melita Tence (Levsetik) 7,12 m 16. Morena Sedmak (Lev.) 6,96 m 22. Nadja- Franchi (Levstik) 6,78 m 51. Nives Guštin (Levstik) 6,15 m 65. Alenka Petaros (Levstik) 5,85 m 95. Lorena Celea (Levstik) 5,15 m
Vseh metalk je bilo 114.
100« M
Pravico do nadaljnjega nastopa si je priborila Sonja Savi. V svoji skupini je premočno zmagala, vendar bi bil v ostrejši konkurenci njen čas znatno boljši. 1. M. Amedei (Manzoni) 3’22”4 7. Sonja Savi -(Levstik) 3’45”0 20. Leticija Soave (Levstik) 4'08"4 37. Manuela Starc (Levstik) 4'25”0 45. Mihaela Skupek (Levstik) 4’33"0 Vseh tekačič je bilo 64. Pokrajinski del teh iger bo na sporedu prihodnjo sredo.
INKA
KOŠARKA
V	soboto, 23. aprila, bo že šesta Domova ekipa stopila na košarkarsko igrišče, kajti začelo se bo prvenstvo «pomlad». Dom bo igral v B skupini soriškega področja s sledečimi ekipami:
Arte A,
Sidertecnica A,
Pagnossin B,
Ardita B,
Ronchi.
Trener Gojkovič bo imel na razpolago mlajše igralce, ki so nabirali izkušnje v prvenstvu lčadetov in igralce, ki so zasedli drugo mesto v prvenstvu dečkov. Kljub temu da nastopajo v B skupini zelo kakovostne ekipe in je poprečna starost Domovih igralcev zelo nizka, goriško društvo računa na dobro uvrstitev. Doni bo igral domače prvenstvene tekme na odprtem igrišču slovenskega Dijaškega doma «S. Gregorčič*, Svetogorska cesta 84 v Gorici. Domovci pa bodo nastopali po sledečem koledarju:
23. 4. Ronchi — Dom 25. 4. Dom — Arte A 30. 4. Pagnossin B — Dom 7. 5. Dom — Ardita B 14. 5. Dom — Sidertecnica A
Vladimir
KADETI
Hurlingham — Bor 187:26 (88:14)
BOR: Bajc, Canciani 4, Kalc 2, Slepčevič, Pegan A. 6, Pegan Š. 2, Ražem M, 10, Lokar, štavar 2 in Vassallo.
SODNIKA: Grafitti in Festini iz
.Trsta.
V	zadnjem kolu prvenstva kadetov je Hurlingham premagal Bor z (negativno) rekordnim rezultatom Za zamejsko košarko. Vsekakor je bilo to pričakovati, saj je standardno Borovo moštvo kadetov raje nastopilo v prvenstvu tpomlad* v tekmi
s Flaminiom. Zato so bili borovci primorani igrati z ekipo naraščajnikov. Kljub vsemu je bil to koristen trening za naše fante, ki so rfMfali 'skdii 'vSo tekmo kljubovati neusmiljenemu presingu HurlingffS-' ma: veliko je bilo zgubljenih žog Tsri prenosu" z luštne polovice igrišča na .nasprotnikovo. »Plavi* so najbolje igrali od 5. do 10. minbte prvega polčasa, ko je bil delni izid 10:10.
._______fP
POMLAD
Flaminio — Bor 85:59 ( 44:29)
BOR: Mazzucca. 17,* Mesesnel 9, Koren 10, Slobec 12, Dovgan 6, Jančar. 3, Brana 2.
SODNIK: Stefi,
PROSTI METI: 5:18 Flaminio in 7:15 Bor.
PON: Dovgan (Bor).
V prvi tekmi prvenstvi »pomlad* so se borovd srečali z igralci Fla-minia. Tekma kot taka ni bila zanimiva. Naši fantje so igrali lagodno, neborbeno in nemotivirano, zaradi česar so si nasprotniki zmago popolnoma . zaslužili. Edino opravičilo za «plave» je morda le to, da niso navajeni igrati v taki vročini, kakršna je bila v nedeljo.
Že prve minute so, pokazale, da se borovci ne bodo upirali nasprotniku. Šepali so namreč v obrambi, zelo slab pa je bil tudi skok pod košema. Te pa, žal, niso bile edine napake naših fantov, ki šo igrali slabo tudi v napadu.
Igra naših fantov pa se ni spremenila niti v drugem polčasu in «plavi» so bili na igrišču skoraj le kot gledalci. Edina, ki sta rešila čast ekipe, sta bila Fabio Mazzucca ter David Slobec.
Meko
OBVESTILO
TPK SIRENA vabi svoje člane, da se vpišejo v TEČAJ o praktičnem pomorstvu, ki ga organizira SPK Čupa. Vpisuje tajnik Inko Starc, tel. 761-635,
“t
Reprezentanca Združenja danes na Reki
Že danes ho nogometna reprezentanca Združenja slovenskih šprrtnih društev v Italiji zaposlena na Reki. Naši nogometaši bodo namreč,<sob 13.30, na stadionu v Kantridi, igrali z mladinci nogometnega kiuba Rijeke.
To srečanje bo kot predtekma prvenstvene tekme 1. jugoslovanske lige med Rijeko in Slobndo. To tekmo, ki se bo pričela ob 15.45, bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija in ni izključeno, da bo televizija prenašala tudi nekaj posnetkov srečanja med mladinci Rijeke in ZSŠDI.
Selektor ZSŠDI Bruno Rupel je za današnje srečanje zbral naslednje nogometaše:
BREG: Bržan, Sovič, Krevatin, Lovriha.
JUVENTINA: Plesničar, Mik-luš, Marvin, Nanut, Gomišček.
MLADOST: A. Ferletič, G. Ferfolja, K. Ferfolja.
PRIMOREC: M. Kralj I., P. Kralj, l4. Čuk.
SOVODNJE: Butkovič.
VESNA: Bogateč, B. Tence.
ZARJA: V. Križmančič, B. Kralj, Žagar, Metlika, Terčon.
MN* ***M*«tf*••*»	■ *■	A'««*' .V««|L
Vsi reprezentanti naj se zberejo’ danes, ob 12. url, pri sa-Jnopostrežni „ restavraciji^, Križišču Ljubljana - Reka v Kozini.
Naj omenimo še, da si bodo po tekmi, naši reprezentanti in spremstvo, lahko ogledali prvoligaško tekmo Rijeka - Slo-boda in da bodo nato deležni sprejema’ NK Rijeka.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE
Naše enajsterice poskrbele za več presenetljivih izidov
Med najbolj nepričakovano sodila vsekakor spodrsljaja Primorca in (Jajc
sporazum v naši obrambi. Domačini so skušali remizirati, a jim ni šlo od rok. Tudi napad je bil v drugem polčasu nekoliko neurejen. Ko je stopil na igrišče Karel Ferfc-lja je nekoliko poživil- tekmo, a ni uspel zgraditi nevarnejših priložnosti. V hitrih p-ot:napadih so gostje večkrat ogrožali naša vrata, a je veliko pripomogel Križmančič, da niso domačini izgubili z večjo razliko.
Fabio Gergolet
Zmaga Olimpije
Ljubljanska Olimpija je v. prvi jugoslovanski zvezni nogometni ligi dosegla že svojo.drugo zmago v povratnem delu tega prvenstva.
Včerajšnji izidi so bili namreč taki:
Olimpija - Napredak Beograd - Budučnost Zagreb - Željezničar Velež - Čelik Borac - Dinamo Sarajevo - Crvena zvezda Hajduk - Vojvodina Tekmi Partizan - Radnički in Rijeka - Sloboda bodo odigrali danes.
2:0
0:2
3:0
1:0
J:1
0:2
2:1
V 2. jugoslovanski zvezni nogometni ligi sta obe slovenski enajsterici
itfrali lalrn'
Jedinstvo (Bi.) - Mercator 1:1 Kikinda - Maribor	4:1
V nedeljskem, sedmem povratnem kolu nogometnega ” prvenstva 3. amaterske lige (skupina «N»), kjer nastopajo naše enajsterice, je prišlo do več presenetljivih izidov. Za presenečenje so poskrbele prav naše enajsterice.
Lider lestvice Primorec po dveh zaporednih porazih (Roianese in Gaja) je tudi proti Unionu zatajil. Trebenci so v nedeljo zaigrali neorganizirano in brez jasnih idej, tako da so iztržili proti Unionu ie neodločen izid. To jasno kaže, da v vrstah Primorca nekaj ne gre. Navijači seveda upajo, da je ta kriza, ki je zajela Trebence, le trenutna, saj imajo glede tega iz prejšnjih let slabe izkušnje, že štiri prvenstva zaporedoma trčber.ska ekipa proti koncu prvenstva zaide v krizo in tako prestop v v šjo ligo je vedno preložen na prihodnje prvenstvo. Ker pa je tokrat kriza zajela Trebence nekje na sredini povratnega dela prvenstva, seveda vsi upajo >na takojšnjo rehabilitacijo enajsterice, ki se ji bo nedelj ski počitek zelo dobro prilegel.
Delnega spodrsljaja Primorca pa n znala izkoristiti Gaja, ki je celo doživela doma proti S. Vitu poraz ip s tem so gajevci zgubili še dru go mesto na lestvici, čeprav so Ko-zinovi varovanci že pred tekmo ve deli za izid Primorca, ki je igral že dopoldne, so seveda vsi navijači čakali, da bo to dalo gajevcem poleta in da bodo z lahkoto odpravili S. Vito. Na igrišču se je zgodilo čisto obratno in sicer nasprotnik je nadigral gajevce in poraz je bil neizbežen. Ta spodrsljaj je precej drago stal Gajo, saj z zmago nad Esperio Pio XII. se je S. Andrea spet priborila na drugo mesto začasne lestvice. Res je, da Trža čani imajo tekmo več od Gaje, kateri pa ogroža drugo mesto tudi razigrana ekipa Roianešeja, ki je z visokim izidom odpravila S.. An-no. če pomislimo, da imajo Rojan* čani tekmo manj od Gaje in ček) dve tekm’ manj od Primorca, lah ko sodimo, da bodo prav Rojan čani najnevarnejši tekmeci obeh naših enajsteric.
Za razočaranje je poskrbel tudi Kras. Po nekaj dobrih nastopih so Krašovci proti Donatori dobesedno odpovedali in s tem dovolili, da so Tržačani po 19 nedeljah slavili drugo prvenstveno zmago. Elcpa Do natorrje namreč zadnji uspeh zabeležila v prvem kolu prvenstva, 10. oktobra, lani proti Unionu (1:3). Ta podatek zgovorno govori, da je bil nedeljski nastop Krasa res neuspešen.
V skupini «0» pa je šlo vse po predvidevenjih. Lider leštvice Cam-panelle je nasul Barcoli kar osem golov, drugouvrščeni Baxter pa moštvu Artigian’ kar štiri. To jasno kaže, da omenjeni ekipi nimata tekmeca v tej skupini, ki bi ju lah ko ogrožal.
SKUPINA « N »
IZIDI 7. POV. KOLA Union - Primorec	0:0
Gaja - S.NVito	1:2
Roianese - S. Anna	6:2
Valp. Cave - Duino	1:1
Chiarbola - Rozzol	* 0:1
Donatori - Kras »	2:0-
S. Andrea - Esp. Pio XII 3:0 LESTVICA
Primorec 34, S. Andrea 31, Gaja. 30, Roianese 29, Rozzol 28, Duino 23, S. Vito 21, S. Anna 19, Chiarbola 16. Esp. Pio XII in Inter SS 14, Donatori 12, Valp. Cave 11, Union 10, Kras 6.
PRIHODNJE KOLO (24.4.)
Inter SS - S. Andrea, Esp. Pio XII . Donatori. Kras - Chiarbola. Rozzol - Valp. Cave, Duino - Roianese, S. Anna - Gaja, S Vito -Union. Primorec: počiva.
CGS 20. Artigiani 14, Modano 13, Rabuiese 12, Ginnastica 10. Barco-la 7, Don Bosco 0.
B. R.
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Drevi na Proseku ajdovsko Primorje proti domačinom
Kot smo že poročali bo danes na Proseku zanimiva prijateljska nogometna tekma med domačim Primorjem in Primorjem iz Ajdovščine. Prvotno j. bilo domenjeno, da Še bo sta poleg članskih enajsterc pome rili med seboj tudi mladinski mo štvi obeh društev, vendar pi so Ajdovci včeraj sporočili, da bodo prispeli brez svoje mladinske ekipe, ker ti igralci nimajo potnih listov.
Ajdovsko' Primorje bo prispelo na Prosek ob 19. uri.
Glede na to, da imajo gostje iz Slovenije zelo kakovostno ekipo, ki uspešno nastopa v 1. slovenski ligi, lahko pričakujemo drevi na proseš-kem igrišču res lep in privlačen nogomet.
ZAVETNIKI
Don Bosco — Breg 1:0
BREG: Scheriani, Albertini. Bordon, Pavletič, Smotlak, Bandi, Ra poteč, Guštini, Coretti, Debernardi, Grison.
STRELEC: Calcich.
Bregovim začetnikom, ki so tokrat zaigrali dokaj dobro, ni uspe-
lo odnesti niti točke sicer ne nevzdržnemu Don Boscu. Žal nam je za ta poraz, če upoštevamo, da so «plavi* pri izidu 0:0 zastreijali enajstmetrovko z Debernardijem. Don Boscu je sredi prvega polčas 1 uspelo zatresti mrežo s Calcichem (ki je med domačini izstopal), v nadaljevanju pa so skrbeli, le da bi ohranili prednost do konca srečanja, kar jim je tudi uspelo.
Julo
NAJMLAJŠI
Breg — Costa’unga 0:2
BREG: Milkovič, Gregori, Serva. dei. Tedesco. Tul. Žerjal Kraljič. Mondo, Zeriali, Lovriha. Gerdol.
STRELEC: Moncosu (2).
Najmlajši Brežani so se v tekmi s Costalungo krepko borili in so stopili na igrišče s trdnim na menom, da osvojijo točko. V uvodnih potezah sta bili ekipi enakovredni', vendar so v nadaljevanju, telesno mošnejši gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke. Proti koncu polčasa je Costalunga povedla, kar je potrlp naše najmlajše. Po odmoru se tema igre ni sprerrje-nila in sredi polčasa so gostje še podvojili ter zapečatili izid srečanja.
Med Brežani se je dobro izkazal Robi Žerjal.
Jolo
MLADINSKE IGRE
ODBOJKA
Dolinski «Gregoriič» med štiri najboljše
Dolinska nižja srednja šola si je pol med polfinaliste priborila 1. zmago nad OMA
SKUPINA «0»
IZIDI 7. POV. KOLA
Giarizzole - Rabuiese	5:3
Modiano - CGS	0:0
Barcola - Campanelle-	0:8
Virtus - Esperia SL	0-2
Artigiani - Baxter	0:4
Čampi Elisi GMT	2:1
Ginnastica - Don Bosco	2:0
LESTVICA Campanelle 39, Baxter 32,	Čampi
Elisi 29, Virtus 27, Giarizzole 26, Domio 25, Esperia SL 24, GMT 22,
Mladim odbojkaricam nižje sred-1 nje šole »Simon Gregorčič* iz Do-Tne je v torek popoldan uspel ve liki met z zmago nad OMA in ta ! ko uvrstitev med štiri najboljše šole na Tržaškem. Za ta tretji in I obenem odločilni nastop zaslužijo [ slovenske dijakinje vso pohvalo, pa seveda tudi profesorica Jadrana Gabrovec, ki jih je res dobro pp prarila, Ta zmaga pa še pridobi na vrednosti, če povemo, da je OMA igrala v domači telovadnici, na katero so italijanske igralke na vajene, saj v njej trenirajo.
S. Gregorčič — OMA (15:3, 15:13)
S. GREGORČIČ: Mohorčič, Komar, Kocjančič, Žerjal, Tul. Peče-nik. Vatovac, Sancin in Mihelči*.
Kljub temu, da so bile nasprot niče že dobro ogrete, saj so igrale prej tekmo s šolo Čamp Elisi, niso bile našim dijakinjam v Drvem setu dorasle. Izredno zanesljivim in u činkovitim servisom je sledila tudi organizirana igra, ki se je občasno zaključila z uspešnim tolčenjem. Na-sprotnce so se šestkrat dokopale do servisa in zadele tudi trikrat v črno, kar je bilo v prvem setu tudi vse. Po tej prvi in zanesljivi zmagi pa v nadaljevanju ni bilo več tako lahko. Domačinke so se-organizirale in orevzele vajeti- igre v svoje roke. To jim je tudi omogočilo stalno vodstvo vse do prve ga izenačenja pri desetici. V teh odločilnih posegih je bil boj sila izenačen in tudi zanimiv. Trije zanesljivi servisi žerjalove pa so le prinesli še tri odločilne točke šoli Simon Gregorčič in s tem zmago, ki odpira dolinski šoli pot do polfinala.
Izločilne tekme druge skupine se bodo pričele danes in končale v to. rek, 26. aprila. Polfinalni srečanji bosta na sporedu 28. t.m., finale pa 3. maja.
Končna lestvica prve izločilne skupine je bila naslednja-
Sestanek na Slavniku
Prejšnjo soboto je bil v Tumovi koči na Slavniku vaten sestanek med predstavniki Slovenskega planinskega društva v Trstu in Planinske zveze Slovenije. Tržaške planince so zastopali. predsednik SPDT inž. Pino Rudei, bivša predsednika SPDT dr. Sonja Mašera ter še odborniki Ugo Margon, Zdenka Trampuž por. Sancin in Ervin Gombač, PZS pa so predstavljali njen predsednik dr. Miha Potočnik, tajnik Janez Kmet ter član izvršnega odbora inž. Černivec. Planinci so se pogovorili o najnujnejših tekočih problemih, obenem pa izmenjali informacije o aktivnosti ter sodelovanju, poleg pomoči, katero nam PZS nudi že vrsto let in jo bot seveda, nudila tudi v bodoče. Govor je bil med drugim o uvedbi planinske šole na vseh šolskih ravneh m Tržaškem, začenši torej že z osnovno šolo. Govorili so tudi o konkretnem sodelovanju v tej planinski šoli * predavatelji, pa tudi z didaktičnim materialom, predvsem s' filmi in diapozitivi. Trdmo lahko, da je bil prvi stik z vodstvom PZS vsekakor uspešen in ploden, saj se je osredotočil m nujne in praklič"e pro blemfrter je tudi nakazal rešitev.
Iz planinskega sveta
Bodoča dejavnost SPDT
SPDT priredi to nedeljo, 24. aprila, avtomobilski izlet na Sv. Trojico nad Postojno. Zbirališče je ob .8. uri pred sodiščem (Foro Ulpiano). Tisti, ki nima prevoznega sredstva, naj se obrne na ZSŠDI (tel. 31119). Izlet je primeren za vse, saj hoda ne bo mnogo, višina tega hriba (1123 m) pa nudi krasen razgled na vso Notranjsko.
Piknik na Vremščici, ki' je bil napovedan za velikonočni ponedeljek, je zaradi ^slabega vremena odpadel, prireditelji pa .so ga prenesli na nedeljo, S. maja. Program bo o-^tl v bistvu isti, torej poligon in slikarski ex tempore za otroke ter nogometna tekma (poleg drugih iger? seveda) za starejše.
Začel se je
alpinistični tečaj SPDT
To nedeljo se je na proseški strani Napoleonske ceste pričel dopnl nilni' al»:i:ist!čni tečaj za tiste, ki so že sledili lanskemu ter alpinistič
ni tečaj za začetnike. Tečaj vodi slovenski alpinist Janko Furlan, pomaga pa mu njegov soplezalec Berto lavazzo. Začetniškega tečaja se je udeležilo kar 10 planincev, nadaljevalnega pa 5 plezalcev. Tečaj bo trajal še tri nedelje, naslednja lekcija pa bo, za začetnike, v soboto, 30. aprila, ob 15. uri, na Napoleonski cesti, za ostale pa v Glinščici ob 15.30.
Dušan Jelinčič
SPD Gorica
Slovensko planinsko društvo je priredilo prvi pomladanski, zelo uspel izlet (ki hi moral biti po tradiciji na velikonočni ponedeljek, je pa zaradi tehničnih ovir odpadel in je bil prenešen na nedeljo, 17. a-prila) v Lipico, Lepo število zvestih udeležencev je na običajnih postajališčih zasedlo avtobus, ki je od-veljal izletnike preko bloka Rde-'a hiša ter nadaljeval pot po Krasu skozi Sežano v Lipico, svetovno znano kobilarno lipicancev, V,
hotelu Maestoso so zasedli rezer virano dvorano, pa še prej, ker je bilo vreme ugodno so si ogledali razne tamkajšnje zanimivosti.
Ob 16. uri se je pričel zabavni program s tradicionalnim srečolo-vom in drugimi zabavnimi točkami. Srečolov je vseboval bogate dobitke in na svoj račun so prišli številni dobitniki. Organizatorke so tudi uprizorile zabavni *planinski marš», ki ga je izvedel mladinec Mavricij iz Štandreža. Po zabavi je bila okusna večerja, «lipicanska plošča». Planinsko vzdušje se je stopnjevalo z lepo slovensko pesmijo in s prosto zabavo, za katero so poskrbeli godci hotela *Mae stoso*.
Popoldanski čas je hitro potekal v veselem razpoloženju. Govor je bil tudi o predlogih ter željah za prihodnji majski izlet in sicer enodnevni: Kostanjevica na Krki, Otor čec - Zagteb ali v republiko S. Marino, ' za katero so navdušeni So-vodenjci, ali po dolini gradov reke Krke.
Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni, da so preživeli nekaj uric izven domačih skrbi in se sprostili v prijetnem veselju
Jožica Smet 1
Čampi	Elisi	3	3	0	6:0	6
Simon	Gregorčič 3	2	1	4:2	4
OMA	3	1	2	2:4	2
Caprin	3	0	3	0:6	0
G. Furlanič
3. ZENSKA DIVIZIJ^
Breg—»Jnter 1904	3:1
(15:11, 15:3, 12:15, 15:10)
BREG: Metlika, Komar, Štefančič, Stepančič, Slavec, Canciani in Cej.
INTER: Urbancich, Calvan, Bur-lot, Lutman, Delgaiso, Zar, Tčssa-rotto, Peruch, Fonda, Zucchi, Ro-driguez, Colacino.
SODNIKA: Pipan in Zacchigna.
V drugi privenstveni tekmi je u-spelo Brežankam premagati tudi 'solidno ekipo Inter 1904. Nedvomno je ta ekipa ena najmočnejših v prvenstvu. Tako smo bili priča v Dolini prav prijetni igri, ki je bila- včasih tudi na res primerni ravni. Najlepši je bil nedvomno prvi set, ki je bil tudi najbolj borben. Ekipi sta si bili skozi enakovredni in sta se borili do skrajnosti za vsako žogo. Videli smo prav lepe akcije v napadu ter obrambo, ki je dvigala skoraj nemogoče žoge. Proti koncu seta pa je prišla na dan boljša tehnična in .telesna priprava Brežank. S to zmago' so dekleta iz dolinske občine še vedno na prvem mestu lestvice in so tudi dokazale, da znajo res dobro zaigrati.
M. V,
LIbertas Gorica — Dom 3:0 (15:2, 15:10, 15:6)
DOM GORICA: Buzzi V., Černič Maraš S., Vižintin M., Prinčič
" r''
sic (oba iz Gorice).
Prejšnji ponedeljek so dekleta go-riškega Doma pričela s prvenstvom 3. ženske divizije (Goriška pokrajina).
že v prvem kolu so naša dekleta naletela na solidno ekipo Libertas iz Gorice, ki je pravzaprav favorit prvenstva za končno zmago. Domov-ke so dobro zaigrale in bile enakovredne nasprotnicam le v drugem setu. V ostalih dveh setih pa je bila ekipa Libertasa res premočna za »belo-rdeča* dekleta.
Omeniti pa moramo še, da je do-movska ekipa nastopala na tem prvem srečanju z okrnjeno ekipo, saj je manjkalo kar pet igralk.
Prihodnjo -tekmo bo Dom odigral jutri, 21. aprila, proti ekipi 01ym-pie. Tekma Dom - 01ympia bo v telovadnici ITI (Ul. Puccini, Gorica), s pričetkom ob 19.30.
I. K.
Drevi Dom — Olympla
V drugem kolu 3. ženske divizije (goriška pokrajina) bo na sporedu slovenski derbi med šesterkama Doma in 01ympie (obe iz Gorice).
Za 0!ympio bo to prvi letošnji nastop v prvenstvu 3. ŽD, za do-movke pa drugi, saj so prejšnji ponedeljek, v prvem kolu, odigrale srečanje z ekipo Libertasa iz Goriče, katero so izgubile s čistim izidom 3:0.	1
Tekma Dom — 01ympia bo drevi v šolski telovadnici ITI »G. Ga-lilei* v Gorici (Ul. Puccini) s pričetkom ob 19.30.
L K.
N., Petejan A. in Cijan V. SODNIK: Bressan; zapisnikar: Su-
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 P9 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
Žiro račun 50101*603-45361 «ADIT» e DZS . 61000 Ljubljen*. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm} ob d**; lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višin* j v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ij*; goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druflin j Dokrajin Italije pri SPI.
• L	italijanske |j
zveze Časop sruh B
ka ^^ Trst	— cic/t.1
21. aprila 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska I
J založnikov FIEG

OBISK KRALJICE MARGARETE II. V SFRJ
Za tesnejše sodelovanje med Dansko in Jugoslavijo
Danski zunanji minister Andersen o helsinški listini in o beograjski konferenci podpisnikov dokumenta
(Ort našega dopisni kat
BEOGRAD. 20. - Predsednik Titu je -4. ženo Jovanko popoldne priredil V svojem domu na Dedinju čajanko v čast danskega kraljev skega para, ki je od včeraj na u-’ radnerr, obisku v Jugoslaviji. Tito se je s svojima gostoma zadržal v sproščenem in prijateljskem dogovoru približno eno uro. Medtem si je danski princ Henrik, ki je vnet lovec, z zanimanjem ogledal Titove bogato zbirko lovskih trofej.
Danska kraljica Margareta II. in princ Henrik sta nocoj v svoji rezidenc' sprejela šefe tujih diplomatskih misij. Čez dan sta bila gosta na kosilu, ki ga je v njuno čast priredil predsednik beograjske mestne skupščine Živorad Kovačevič. ki je pred tem kraljici Margareti izročil zlato spominsko plaketo mesta Beograda.
Medtem so se nadaljevali tudi Jugoslovansko - danski uradni politični pogovori. Namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov in danski zunanji minister Andersen sta danes razpravljala zlasti o nadaljnjem razvoju dvostranskega sodelovanja. Opozorila sta, da je treba razširiti gospodarske stike, o čemer bodo nadrobneje govorili avgusta na zasedanju pristojne mešane komisije. Beseda je tekla tudi o Jugoslovanih. ki začasno delajo na Danskem. Pri tem so naglasili, da .je treba podpisati konvencijo o socialnem zavarovanju.
Mojsov in Andersen sta nodalje-vala tud' sinoči začeto izmenjavo mnenj o mednarodnih vprašanjih. Danes je med drugim tekla bese da o vprašanjih razorožitve in o političnih vidikih odnosov med razvitimi državami in deželami v razvoju. Kot poudarja Tanjug se je tudi v današnjih (»govorih pokazala skladnost ali podobnost^ jugoslovanskih in danskih stališč do mnogih mednarodnih vprašanj.
Danskega zunanjega ministra Andersona .je sprejel tudi član zve znega izvršnega sveta Janko Smole. ki je zadolžen tudi za gospodarsko sodelovanje Jugoslavije z zahodno - evropskimi državami. Prav tako je ob- tej priložnosti tekla beseda o dvostranskem sodelovanju, ki ga je po mnenju obeh strani mogočo še izboljšati. Smole in Andersen sta razpravljala tudi o sodelovanju Jugoslavije' z evropsko gospodarsko skupnostjo.
Sef danske diplomacije je imel tud' tiskovno konferenco. Na njej je med drugim menil, da je sklepni dokument iz Helsinkov dovolj široka podlaga, ki omogoča sodelovanje. Po njegovih besedah glavni namen beograjskega sestanka ni preučevanje tistega, kar se je zgo dilo od leta 1975 do zdaj. temveč kakšen je položaj cjanes v primerjavi s tistim pred dvemi leti, torej kako nadaljevati uresničevanje helsinške listine. V zvezi s pripravami na beograjski sestanek je Andersen poudaril, da vprašanja iz prve. druge ali tretje »ko-. šare* nimajo nobene prednosti, saj je helsinški dokument zaokrožena
celota, in če bi ga razdvajali bi ga s tem tud' ogrožali.
Danski zunanji minister Andersen bo jutri kot je bilo že prej predvideno odpotoval nazaj v Kobenhaven, v program obiska dan skega para v Jugoslaviji pa se bo vključil danski gospodarski minister Hekerup. ki bo nadaljeval pogovore z jugoslovanskimi predstavniki.
VLADO BARABAŠ
RIM, 20. — Policija je aretirala 21-letnega Roberti Mascetto, ki je pred neko šolo ponujal dijakom mamilo. Pri njem sr agenti našli 10 doz heroina.
ATENTAT NA TAJNIKA TURINSKEGA GLAVNEGA PRAVDNIŠTVA SPODLETEL
TURIN., 20. — Še neidentificirani teroristi so danes popoldne streljali proti tajniku turinskega glavnega pravdništva dr. Danteju Notar-nistefanu. Atentat pa je na srečo spodletel. Notarnistefano je znan tu-rinski politik, saj je bil dalj časa pokrajinski tajnik KD in je bil dvakrat zaporedoma izvoljen za občinskega svetovalca.
Po dosedanjih novicah iz piemontskega glavnega mesta so teroristi, ki so očitno dobro poznali navade Notarinstefana, postavili tajniku glavnega pravdništva zasedo pred njegovim stanovanjem v Ul. Dora Vogliera. Začeli so namreč streljati nanj, komaj je izstopil iz svojega avtomobila in je- hotel zapreti vrata. Kaže, da so bili atentatorji trije mladi fantje, ki niso imeli za potrebno zakrinkati si obraze. Kljub temu pa so pričevanja očividcev tako zmedena in protislovna, da policija zaenkrat nima nobenega stvarnega indica za preiskavo.
Komaj je odjeknil prvi strel jc Nolarinstefano prisebno skočil za svoj avto in .je nato stekel proti do-
mu, medtem ko so okoli njega žvižgale krogle. Na sreeo so bili teroristi dokaj slabi strelci, očitno pa je, da niso hoteli ubiti sodnijskega funkcionarja, pač pa ga samo raniti v noge po običaju samozvanih napistov in rdečebrigadistov. Očetovstvo atentata pa si zaenkrat ne lasti še nobena teroristična skupina.
Kot rečeno je Notarinstefano v Turinu zelo znan politik. Dalj časa jc bil pokrajmski tajnik KD in je bil dvakrat zaporedoma izvoljen za občinskega svetovalca. V začetku leta, s prihodom novega glavnega pravdnika, je bil imenovan za tajnika pri turinskem glavnem pravd-ništvu.
Družina Notarinstefano jc bila pred poldrugim letom že žrtev kriminalnega podviga. Dva bandita sta vdrla v stanovanje demokrščanske-ga veljaka in z orožjem v roki 'o-nesposobila njegovo 46-letno ženo Mario ter 22-lčtno hčerko Marino. Bandita sta nato prebrskala vse stanovanje ter sc polastila denarja in vseh dragocenosti, ki so jim prišle pod roko. (vt)
IIIIIIIIIMIIllllllllitTlIllllllliirllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllimillllltlllllllllllllllllllllMllIllllllllllllllldHllllllinillllllillllllllllllllllllllllllllll
Zgledna obsodba posiljevalcev
GRE ZA SINA ZNANEGA INDUSTRIJCA NA PODROČJU KOVINSKIH PREDELAV
V VIMERČATEJU BLIZU MILANA UGRABLJEN MAURIZIO C0L0MB0
Napadli so ga v restavraciji, potem ko so prisotne oropali denarnic in zlatnine - To je osma ugrabitev letos na območju milanske pokrajine - Zahteve po odkupnini še ni
Rimsko kazensko sodišče je obsodilo Stefana Muronija na 5, Stefana Brunettija na 4 in Giuseppeja Paccapela uk 3 leta zaporne kazni, ker so lani v razdobju treh dni dvakrat posilili 19-letno Olivio Jannello. Dekle vidimo na sliki v družbi stare matere	\	, (Telefoto ANSA)
MILAN, 20. — V Vimercate.ju je prišlo okoli 14.30 do osme letošnje ugrabitve na območju milanske pokrajine. Žrtev jc 23-letni sin znanega industiijca Maurizto Colom-bo. Doslej se ugrabitelji še niso oglasili mladeničevim svojcem z zahtevo po odkupnini.
Napad na Maurizia je bil izvršen v nenavadnih okoliščinah, ki kažejo, da gre pri članih zločinske tolpe za kar najbolj odločne in neustrašne možakarje ali, skratka, za poklicne . kriminalce. V trenutku napada se je mladenič nahajal z 31-letrim bratom Giorgiom in tremi prijatelji v restavraciji »Edo*. V gostišče je nenadno vdria trojica z brzostrelko in revolverjema o-boroženih moških s kapucami: najprej so nič hudega sluteče obiskovalce restavracije oropali denarnic in zlatnine, nato pa s silo odvedli Maurizia v avtomobil bmw s katerim so se brž odpeljali v smeri proti Milanu. Ugrabitev se je torej odvila ' v navzočnosti številnih prič, a ravno tako vpričo mimoidočih pešcev oziroma avtomobilistov so banditi zamenjali c-menjeno vozilo z drugim ter po-megnili brez sledu. Policisti in karabinjerji so uvedli cestne bloke na vseh cestah, ki peljejo proti lom-bardijskemu velemestu — prepričani so namreč, da so si skrivališče pripravili v Milanu, razen tega pa sprožili velikopotezno zasledovalno akcijo s pomočjo helikopterjev, vendar do sedaj za man.
Avto bmw, s katerim so neznanci odpeljali mladega Maurizia iz Vimercateja, so preiskovalci nekoliko pozneje našli v Bressu nedaleč od Milana. Maurizi.ov oče je lastnik podjetja «Trafilerie Me-talliche Colombo*. ki ima dva o-brata, sicer v, Agrateju in Lodiju, oba v milanski pokrajini. Ugrabljeni biva v Imbersagu pri Cijmu. ,
Kakor rečeno uvodoma, gre za osmo ugrabitev letos v milanski pokrajini. Serija se je začela 12. januarja z napadom na filmskega producenta Niccoloja De Noro (49 let), za katerega so zločinci zahtevali 5 milijard lir odkupnine, a se pozneje niso več oglasili, tako da za njim še danes ni duha ne
sluha. Dne 30. januarja je izginil 64-letni industrijec Carlo Pandozy (lastnik podjetja za izdelavo blagajniških računalnikov), ki so ga ugrabitelji izpustili 17. februarja proti plačilu 350 milijonov lir. Sledila je ugrabitev 72-letnega zavarovalca Clementeja Vigne (9. februarja), za katerega so banditi prvotno zahtevali kar 10 milijard lir, a so ga pred nedavnim izpustili proti »bornemu* znesku kakih 200 m lijonov. Dne 14. februarja so u-grabili 30-letnega Carla Colomba, ki je brat podpredsednika mi'an-kega nogometnega kluba Milan,
Feliceja; izpustili so ga teden dni pozneje. Dne 6. marca je bil na vrsti 65-letni Vittorio Di Capua,
NAPCTPOLOŽAJNA UNIVCR2I VBOLOCNI
STRANKE USTAVNEGA LOKA GROZIJO Z IZGONOM ŠTUDENTOV . IZ ZASEDENIH FAKULTET
Ce demonstranti ne bodo zapustili fakultet v roku treh dni, preti nevarnost razveljavitve akademskega leta
predsednik družbe «Trenno*. ki u-pravlja konjsko dirkališče San Si-ro; za njegovo izpustitev je bila zahtevana odkupnina 5 milijard, vendar so se ustrezna pogajanja prekinila pred 20 dnevi. Dva tedna pozneje je izginil tovarnar Paolo Lazzaroni (piškoti), ki: je bil izpuščen 6. aprila proti znesku kakih 300 milijonov lir. Nazadnje so 24. marca ugrabili ravnatelja milanskega hotela Anderson Arman-da Mosco. za katerim se je izgubila sleherna sled; ne samo, možno je tudi, da so ga neznanci u-morili, kajti preiskovalcem še danes ni jasno, če je šlo za pravo ugrabitev ali pa za «izločitev» po mafijskem vzoru, (dg)
TRŽAŠKI DNEVNIK
.v Soboto v grljanu
Prvi deželni kongres o morju in lagunah
Na pobudo tržaške avtonomne ^ toviščarske in turistične ustanov* bodo skupno z Miramarskim Par' kom priredili v soboto, 23. apri|a prvi deželni kongres o morskem i? lagunskem bogastvu. Pokrovitelj bo deželni odbor Furlanije - Julij' ske krajine.
Nedvomno je tema nadvse *’" tualna, saj (je morje postalo odlag4' lišče odpadkov vseli vrst, je P4 eden izmed najbogatejših bodoči virov hrane za človeštvo. Naše B® sto se je že večkrat soočilo s P® blemom onesnaženja. spomnimo s# prepovedi kopanja’, naftnih ma# žev, ribje revščine v našem vu. Stanje se izboljšuje, čistil1’* naprave omejujejo škodljivost' plak, volje ne manjka, a daleč srne pred dokončno rešitvijo. PrimfJ' kuje predvsem denarja, saj so 's< prečiščevalne naprave zelo dri# preveč se misV. na kratkoročne # bičke in premalo na dolgoročno ir sodo celotne družbe. Ribe niso *" dino bogastvo morja, pomisli®? samo na turizem in lahko ugoto?1' mo, kako važno je čisto morje.
Naš zaliv je v zelo težavnem P°’ ložaju. saj se promet tankerF veča iz leta v leto. Brezvestni P veljniki, večkrat Prečistijo svoje »
BOLOGNA, 20. — Če v roku treh dni študentje tako imenovane avtonomistične skupine ne bodo zapustili fakultet, ki .so jih zasedli (leposlovna, pravosodna znanstvena vede, gospodarstvo in trgovina) univerzi v Bologni preti razveljavitev akademskega leta. Stranke ustavnega loka. ki so razpravljale o Vprašanju reda na vseučilišču glavnega mesta Emilije, ki je po izgredih v začetku marca postalo, eno od najbolj vročih in problematičnih v Italiji, so sklenile, da bodo skušale preprečiti z Vsemj zakonitimi sredstvi to nevarnost. V ta namen so v bistvu pooblastile rektorja Carla Rizzolija, da zahteva poseg policije, če se študentje nc bodo umaknili iz zasedenih fakultet.
Dokument, bistvo katerega je ravno pooblastilo rektorju, je odobril ob koncu dolge seje odbor za univerzo, v katerem so deželni tajniki vseh strank ustavnega loka, rektor,
POKOJNIKOVO PISMO
Prebivalci Villavallelonge, velike vasi pri L’Aquili. so m zatožni klopi zaradi prijave o črnih gradnjah, ki jo. je podpisal človek, ki je že zdavnaj mrtev. Gre za zelo zapleteno zqodbo, v kateri je eno samo dejstvo neizpodbitno: pokojnik, ki je preminil pred sedmimi leti. objektivno ni mogel prijaviti sodstvu nikogar.
Govori se tudi, da bodo sodniki poslali vse prebivalstvo k grafologu. Nekdo med njimi je namreč napisal prijavo, ki jo je podpisal z imenom Do-menico Ronalletta in v kateri je obtožil krajevne veljake, da so gradili na črno in se praktično požvižgali na urbanistični načrt. Kaže. da obtožba. ki jo ie vzel v pretres urbanistični odsek dežele A-bruci, ni bila iz trte izvita in veljaki iz Villavallelonge so se znašli na zatožni klopi. Do tu je sodni postopek šel svojo občajno pot. težave na so nastale, ko je nekdo skušal zvedeti, kdo je obtoževalec. Izkazala se ie namreč, da ’e v rosi doslej živel samo en človek z imemim Domenico Ranalleita in da je le ta umrl 1970 leta. Ker ie prijava 00-znejša. ie očitno, da se je kdo posiužtt pokojnikovega imena.
Vse bi se najbrž srečno izteklo. če se ne bi linnallettoi a vdova., sita groženj in stalnih telefonskih pozivov, obrnila na državno pravdništva in prosila za ooseg. ker da hoče živeti v miru: njen pokojni mož in ona nimata kaj opraviti s črnimi gradnjami, pa čeprav te črne gradnje obstajajo. O-čitno je nekdo drug podpisal s pokojnikovim imenom, razen če... ne gre zares za tako makroskopske kršitve zakona. da se ie, zgrozil celo mrtvec in podpisal prijavo, (vt)
•■••INtlfiaif •8ai8i>8ii«»«>iiMii8itia«va8fiBiaii8iiBi«tB>vii8ii>a«8aaif •ii8tiii9iriii8if«iiiiai>ivva8Rif«i8>ii««aiiiiaiiiit^iii8iiiiftf<iiaitf>«liiiiiiit8iiiRrrnfif iiiiiiiiiiii>8ii9iiiiiifiiiapi«fitiBi«ia8iiiiktiiii«iiiiiiBiiBiiiiaaiiiiiiiaMiiigiiii|l||||||||ail||||||ialiaiaaifV>i(gi||ll||||t||||||M||||j||||ga»|M|||||||4MtV||||ll|atvn
SKLEP DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA lA ZDRAVSTVO
Seveso: zastrupljenih podjetij in delavnic zaenkrat ne bodo zaprli
Na dvorišču nekaterih tovarn in delavnic cone B so ugotovili izredno visoko koncentracijo dioksina
SEVESO. 20. - Vse kaže. da dežela zaenkrat ne bo zaprla 15 podjetij v Cesanu Madernu in v Desiu. v katerih so italijanski in švicarski izvedenci ugotovili izredno visoko koncentracijo dioksina. Kot je pojasnil odbornik za zdravstvo dežele Lombardije Carlo Ri-volta bodo zaenkrat deželni delavci prekrili z asfaltom dvorišča in travnike okrog omenjenih tovarn in delavnic, tako da ljudje ne bo do prišli neposredno v stik s stru peno spojeno; obenem pa bodo znan stveniki raznih raziskovalnih laboratorijev začeli z analizo vzorcev zemljišč v vseh podjetjih in obrtniških delavnicah tako imenovane cone B, da ugotovijo kolikšna je koncentracija dioksina.
Po mnenju izvedencev in zdravnikov človeški organizem ne trpi nobene ali zelo majhno škodo, če je dioksin prisoten naj zemljišču s koncentracijo tisočinke mikrograma na kvadratni meter, na dvorišč h omenjenih podjetij pa so zabeležili ponekod koncentracijo tudi dvesto mikrogramov na kvadratni meter. Ugotoviti bo seveda treba, v kolikšni meri je strupena spojina prisotna tudi v notranjosti tovarn in delavnic, vendar zaenkrat kaže. da se bo delo nadaljevalo in da 1 lt» delavcev ne bo ob službo.
Izjave deželnega odbornika za zdravstvo Rivolta so bile zelo po mirjevalne. saj sodeč po njegovih besedah, naj bi se slika zastruptve v takoimeriovani coni B ne spremenila z izjemo že omenjenih 00 dieti j. To nevarnost pa naj bi začasno premostili z asfaltiranjem o-nesna Ženih zemljišč. Pozneje naj bi strup odstranili s postopkom lupljenja*, za katerega se ie kot kaže odločila dežela Vsi pa venoarle niso tako mirni kot Rivolta. saj je ravno izkušnja zadnjih dni pokazala, da se dioksin, premika. Kako, zaenkral ni bilo še mogoče ugotoviti, pa čeprav so izvedenci mnenja, da se je strup osredotočil okrog tovarn zaradi znatnega cestnega prometa:	to-
vornjaki in osebna vozila naj bi dvigovali in prenašali prab z e-
nega kraja v drugi ter tako po vzročali vse večjo koncentracijo .dioksina na nckbterih mestih. K temu gre dodati še dejstvo, da je dež spral s tlakovanih površin strup, ki ge je nato konceptiirai na netlakovanih. Vprašanje je zato, če je načrt dežele, da prekrije z asfaltom najbolj zastrupljena področja smotern Ne bodo s tem povzročili premik dioksina z enega kraja na drugi?
Medtem ko se v tem oogiedu polemika razvnema (dejstvo, da deželni organi še vedno nimajo jasnih pojmov, kako se boriti proti nevidnemu , strupu, samo doliva olje na ogenj polemike), se je poleglo žolčno prerekanje žaradi poskusov prof, Liberti ja, vodje la boratorija za raziskovanje virov o-nesnaženja pri državni raziskovalni ustanovi CNU. Na zahtevo dežele je moral prof. Liberti prekiniti svoje poizkuse o razkrojevanju dir,k. sina z ultravijoličnim žarčenjem. Znanstvenik' je reagiral na ta ukaz izredno ostro in je seznanil z vprašanjem sodstvo za morebitni kazenski postopek.' S posredovanjem višjega zdravstvenega zavoda, pa se je polemika polegla in Liberti bo lahko nadaljeval z delom, (vt)
PO SKLEPU 0 40-DNEVNEM PODALJŠANJU PRODAJE NEVARNIH JEDAČ IN PIJAČ
Ministrstvo za zdravstvo na zatožni klopi zaradi barvila E-123-amaranto
Ostre reakcije porabnikov in gostincev, ki očitajo vladi neresnost - Brzojav rimskega župana predsedniku Andreottiju - Prebivalstvo zmedeno - Barvilo res povzroča raka?
RIM, 20. — Ministrstvo za zdravstvo je š svojim neresnim ukrepanjem poskrbelo za hudo afero, ki ■je. močno razburila javnost. Na osnovi odloka z dne 2i. marca,' ki je ■ bil priobčen v Uradnem vestniku republike 5. aprila, je najprej prepovedalo nadaljnjo proizvodnjo ter prodajo jedač in pijač, ki vsebujejo' človekovemu zdravju menda škodljivo umetno barvilo E-123. n to začenši z današnjim dnem; takoj zatem pa se je premislilo in dovolilo izdelovanje oziroma razpečevanje omenjenih artiklov še za 40 dni. se pravi do 30. maja. ’
. Nedvomno je resor tako skušal omiliti udarec tovarnarjem in tr govcem: ukrep namreč utemeljuje z ugotovitvijo, da bo odlog orno gočo izpraznjenje zalog omenjenega blaga, hkrati pa docela zanemarja vprašanje, kako bo še nadaljnje užvanje nevarno obarvanih jestvin in pijač vplivalo pa zdravje potrošniških krogov — treba je sicer pripomniti da se bo nakup raznovrstnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. bonboiiov. marmelade in drugih artiklov, ki so obarvani z živo rdečim E-123. nedvomno skrčil.
Kakor je bilo upravičeno priča kovati, je ministrski odlog izzval hude reakcije. Vsedržavna zveza potrošnikov (Unione nazionale con-sumatori) označuje ta ukrep kot
znak slabosti, češ da je ministrstvo klonile pod pritiskom industrij-cev ter pripominja, da takšno rav nanje le še zmanjšuje zaupanje javnosti ,v delovanje osrednjih o biasti. Zveza vabi ljudi k bojkotu jedače in pijače, ki sta obarvani z E 123. torej j' hpoziva, naj sploh ne kupujejo teh artiklov, o katerih gre glas, da lahko spričo vsebovanega barvila povzročijo raka.
Podobno je uglašeno posebno sporočilo sorodne 'zveze potrošnikov (Lega dej consumetori), ki deluje v sklopu združenja katoliških delavcev ACLI. Ta očita vladnim oblgstem, da niso znale pravočasno poskrbeti za učinkovito informa-cjsko akcijo, se pravi, da so s svojim neodgovornim ravnanjem ljudi le še bolj zmedle. Zveza poziva ministrstvo za zdravstvo, naj smotrneje ravna vsaj v bodoče, tako V primeru novih prepovedi o uporabi barvil, jo katerih bo prišlo. kot je predvideno, v teku tekočega leta. Nazadnje svetuje zveza porabnikom, naj se pri nakupovanju jestvin in pijač opredeljujejo za takšne art kle, ki vsebujejo egoli naravna barvila.
Z druge strani je vsedržavna zveza gostincev in slaščičarjev FIPE preko krovne organizacije Conf-commercio predlagala, naj pride čimprej do posvetovanja s sindikalnimi organizacijami, ki ščitijo
Ugrabitev salvadorskega ministra
SAN SALVADOR, 20, - Pripadniki »ljudske osvobodilne fronte*, ki se bori proti vojaški diktaturi, so včeraj ugrabili zunanjega ministra srednjeameriške državice El Salvador (21.140 kv. km, 3,2 milijona pre bivaleev) Mauricic Borgonova. V 'posebnem poročilu tisku in radiu, s katerim so prevzeli odgovornost za ugrabitev,' so člani enote Farabundo Marti v sklopu omenjene fronte zahtevali od vlade izpustitev 37 političnih zapornikov. Gre seveda ža pristaše osvobodilnega gibanja. Tem naj bi oblasti priskrbele redne potne liste ter jih v spremstvu nekaj salvadorskih diplomatov z letalom odpeljali na Kubo, v Mehiko, Kostari-
ko ali Venezuelo. V nasprotnem pri meru .— tako se je zaključilo sporočilo — bodo ministra umorili.
Vse kaže. da je vlada zadevo vzela resno. Tembolj še. ker je «ljud ska osvobodilna fronta* januarja letos ugrabila načelnika salvadorske turistične ustanove Roberta Pomo ter ga nato ubila, ker ni režim pristal na zahteve gverilcev (izpustitev treh političnih jetnikov in njihov prevoz v Alžirijo ter izplačilo 2 milijonov dolarjev odkupnine). Možno je torej, da bo predsednik države Ar-turo Armando Molina tokrat ugodil zahtevam gverilcev. Danes se je sestal z najvišjimi predstavniki voj-
ske, da bi se z njimi posvetoval, kako iz zagate.
Inž. Borgonovo, ki mu je 38 let, velja za enega najbogatejših mož v Salvadorju. Diplomiral je na Massa chusetts Institute of Technology v ZDA. Bavi se z najrazličnejširpi trgovskimi posli, ki gredo od kave do jekla, tako je npr. glavni ravnatelj podjetja za proizvodnjo in prodajo jekla »Acgro S. A.».
Njegova ugrabitev je bila izvršena v času. k0 je El Salvador v obsednem stanju: slednje je bilo proglašeno pred dvema mesecema zaradi hudih incidentov, ki so nastali po izvolitvi državnega poglavarja.
(dg)
župan Bologne Renato Zangheri in predsednik deželnega odbora Sergio Cavina. Odbor je ocenil zasedbo fakultet razne oblike nestrpnosti, in ustrahovanja kot poskus neznatne manjšine, da vsili svojo _ voljo večini študentov in docentov in z izgredi prepreči kakršno koli stvarno in enotno akcijo za korenito reformo vseučilišč.	,
«Oris zakonskega osnutka 6 reformi univerze — je poudaril odbor — kakršna koli je lahko ocena vladnega predloga, ne sme postati pretveza za nove zasedbe in prekinitve didaktičnega dela. Vse politične, kulturne in družbene sile imajo pravico ter dolžnost, da ‘razpravljajo o tako pomembnem osnutku in da predlagajo popravke ali spremembe, vendar v vzdušju izgredov in napetosti je tvorno soočenje praktično nemogoče.*
«Sedanji položaj — zaključuje dokument — ogroža akademsko leto in redni potek izpitov, zaradi česar so demokratične sile sklenile, da skušajo to nevarnost preprečiti z vsemi zakonitimi sredstvi. Obenem se odbor obvezuje, da bo pozorno sledil razpletu dogodkov in da bo ukrenil vse, kar je potrebno, da ščiti svo-| boden in miren razvoj vseučiliškega | življenja.*
V pogovoru s časnikarji je rektor Rizzoli dodal, da si akademski senat nrizadeva, da bi napetost na univerzi popustila in da bi rešil akademsko leto. Pogoj za to pa je, da študenti zapustijo zasedene fakultete.
Vprašanje pa je, če bodo »avtonomisti* pristali na to. čeprav so vesti o dogajanju v zasedenih fakul-uslužbence prizadetih industrijskih tetah zelo skope in protislovne, ka-in trgovinskih obratov (proizv-ijal- ž.e, da naj bi'se zasedba ne zaklju-cev in prodajalcev z E-123 obar-! čila pred tednom dni. Poudariti pa vanih artiklov). FIPE naglasa, da I fire, da je položaj zelo zmeden in so mnenja strokovnjakov glede | da se spreminja iz ure v uro. štu-škodljlvosti barvila deljena in da j dentje, ki se spoznavajo v ultralevi-celo višji svet za zdravstvo ne ve [ carskih skupinali pojasnjujejo tudi, zagotovo, če je »amarantno barvi- I da so zasedli fakultete v znak pro-!o» res tako nevarno, če bi bili , testa proti Malfattijevemu zakonske-pristojni vladni dejavniki res pre-1 mu osnutku in proti sedanjemu si-
pričani. da povzroča E-123 raka, bi morali brez nadaljnjega umakniti s tržišča vse prizadeto blago. Dejansko b' morali vse tb artikle odkupiti, tako da bi proizvajalci in trgovci ne bili na izgubi, a hkrati bi tudi porabniia' ne bili v skrbeh za svoje zdravje.
Rimski župan Argan je poslal predsedniku vlade Andreottiju br zojavko. 'v kateri zahteva takojšnji preklic 40-dnevnega odloga, podoben poziv pa je naslovil občinski odbornik za zdravstvo D'Arcangeli ministru za zdravstvo Milanska občinska uprava pa je sklenila, da odslej ne bo nabavljala več nobenih živil, ki bi vsebovala kakršna koli barvila, torej ne le zloglasno E-123.
Na te in mnoge druge reakcije je prizadeto ministrstvo odgovorilo 's posebno noto, ki poudarja previdnostno naravo ukrepa o pr^ovedi proizvodnje in prodaje z E-l23 o barvanih artiklov: dejansko pravi rrlmstrstvo, da ni pravih .dokazov
0	škodljivosti tega barvila, a nkra-ti, tudi ni dokazov,' da bi ne bilo škodljivo. Z istim vprašanjem se trenutno bavijo — zaključuje nota ministrstva — tudi pristojni resorji v Franclji, Združenih državah Amerike in Sovjetski zvezi. Povprečne italijanske družine taka razlaga seveda ne more zadovo Uiti- (dg) 1
BELFAST, 20. - Popoldne je bil izvršen sredi Belfasta bombni atentat, ki je zahteval človeško žrtev. Ubit je bil komaj šestnajstletni fant, nadaljnjih 30 oseb pa je bilo ranjenih, od tega deset hudo. Odgovornost za teroristični napad je prevzela «lrska nacionalna osvobodilna vojska*.
Atentatorji so natrpali osebni avtomobil z nitroglicerinom. Vozilo je razneslo v trenutku, ko se je po
1	cesti vil pogrebni sprevod.
stemu izpitov, obenem pa, da bi se lahko pripravili na vsedržavno manifestacijo, ki je predvidena za prihodnji teden v Jtimu. Zaenkrat ni še nobene njiliove reakcije na sklep odbora za univerzo, ni dvoma pa, da bi se ob morebitnem posegu policije napetost zaostrila do skrajnosti in da bi Bologna lahko doživela šg en «črn dan* kot ga je doživela v začetku marca, (vt)
dje kar z morsko vodo. en tanker pri takem čiščenju , sp#' v morje okrog 200 ton nafte. Rekj smo, da so to brezvestneži, a k« ko v pristaniščih primanjkuje u' strežnih naprav. Prazen tai# predstavlja pravo plavajočo do® bo, če niso rezervoarji čisti: To 7 sodobna čmorjava smrt. ki s ^ ko folijo preplavlja onesnaženo rje in je prava kuga. za vse mori’ življenje. Ne prizanaša niti H°J' ščem školjk, prej ali slej bo njihovih organizmih toliko ka® rožnih snovi, da bo njihova ur raba v prehrani dvomljiva. .jj
V soboto se bomo torej so# z najrazličnejšimi problemi n8 j, ga morja. Otvoritveni govor bo mel ob 10.30 v grljanskem P*“~ Hotel Adriatico dr. Giuliano Colle .ravnatelj urada za riboj?, pri naši deželi. Najvažnejši kongresa pa bo v popoldanskih ‘ rab, ko se 1 oda sestale razne # lovne kormsiie, in sicer: komis'^ za ribolov in ribogojstvo, 'i.s pravi janje obalnega in lagunai'88 ga področja, za didaktično -	.
ravoslovna vzgojo ter za spon1* in rekreacijske dejavnosti.
Pred kongresom želimo uc!rj žencem, da bi politiki, ekonom® ' ladjarji in biologi našli strupe”,L zik, da bi končno prevladala va pamet, da bi nehalo to ”aS' nad našim morskim bogastvo”1'
Spominske svečanosti ob prazniku osvobodita
Letošnji 25. april praznujemo znamenju hude ekonomske povečanja kriminalne dejavno®1’f 'se meša s političnim huligan®’ ^ in s terorjem škvader. Edini imenovalec slednjih je fašistična toda ustrahovanja ne glede n*. ^ nutno barvo. 32 let svobode 111 rešilo težke dediščine naše dr^ ne zadoščajo zakonski ukrepi' ^ trebila je trezna politična volj?'^. se z ustreznimi reformami reši ^ Učno stanje v državi. To je v bi' proglas združenja VZPI - ANP1.^
Osrednja proslava na Tria**^ bo nedvomno bedenje s kult”1’^ programom v Rižarni. Po obredili bodo govorili tržaški Spaccini, vsedržavni tajnik “ p) Luciano Lama in v slovenščim oj, pokrajinski odbornik Lucijan ' ^ Sledilo bo bedenje s kulturnim gramom, verjetno do 2. ure P° ^ noči.	..
Rajši m življenje v zaporu, kakor pa v roke Izraelcem
HAAG, 20. — «V Izrael nočem, rajši ostanem vse življenje v ječi!* Tako nekako je dejal svojim odvetnikom 58-letni Lambertus Loyen, ki ga je tukajšnje sodišče nedavno obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov, ki jih je zagrešil v obdobju 1942-43 kot esesovec v koncentracijskem taborišču Bruisk. Taborišče, ki je bilo na sovjetskem ozemlju, je bilo namenjeno poljskim Židom.
Loyen je zaprosil kasacijsko sodišče za razveljavljenje obsodbe, sedaj pa se je premislil. Ko bi bila namreč razsodba razveljavljena, bi nizozemska vlada vojnega zločinca izročila Izraelu, ki je to izrecno zali teval.
BARI, 20. — Na 1105 m visoko go ro Crispiniano v Apuliji sta strmoglavili nizozemski vojaški letali zloglasne znamke F 104 starfighter. Pilota Stoop in Van Spielbsrgen sta bila na mestu ubita. Vz-oke nesreče gre po sodbi nekaterih iskati v neugodnih vremenskih razmerah, po mnenju drugih pa tičijo v zagonetni naoaki tovrstnih letal, ki je botrovala že številnim podobnim r,,'",e-čam (zaradi tega so ta letala po imenovali «leteče krste*).
Predsednik pokrajine Ghersi J „r Jborovi seji v torek podčrt®1^/ men letošnjega praznovanja. ‘ jezičnem lepaku pokrajinska ”Py izraža voljo vseh demokratičn1”^: litičnih sil v pokrajinskem s'aed »Ideali odporništva, naj bodo w v današnjem težkem položaj”*: Tržaška pokrajina je poKlort1’ § lam publikacije o odporniške® p« banju. To pa bo premalo, če 5 y bodo šolniki zavedali svojeS® slanstva vzgojiteljev.	JI*
Svetoivanska rajonska kolje:; vabi prebivalstvo, da se proslave ob obletnici osvob# ki bo na večer 23. aprila v R1’ <P Delegacija konzulte se bo jpii boto, 23. aprila, poklonila žrtev nacifašizma ob 17. -V s|»minsko ploščo na Vrdels* .f/F sti, „b 17.30 v Lonjerju. ter ob ny katinarskem pokopališču, jf Ob prazniku osvoboditve se (jč lavski svet Tovarne velikih m® ^ti' v Boljuncu spomnil 43 padlih ’ ^ ( fašističnem boju. Komemoracij® ^ ponedeljek 24. aprila, ob prjb*1^ položili venec ob spominsko P ki je posvečena padlim bivše *^sja'# strojev pri Sv. Andreju, Na P1 $ so še posebno vabljeni svojci znanci, upokojenci bivše in0’° e / varne pid Sv. Andreju in tovn1” ^r*'
torjev v Boljuncu ter tajništva jinskih sindikalnih organizacij-
Pokopališče bo polc^ odprlo do 20. ure	^
Občinsko pokopališče P®	^
bo v poletnih mesecih odpri0 . p ure, Tako je v teh dneh s*i*0n|l.edi|J činska uprava, ki je obenem °c jjiP da se bodo priletni in obnemcS’	f
je ter invalidi lahko pripeli®1	veliJ
kopališče z avtomobilom.	’
I■•'•n ra delavnike, kot za	$
i praznike, in sicer od 14,