Insevati se sprejemajo in velja t-ristopna petit-vrsta:
8 kr. če se tiska enkrat,
12	„	„	„	„	dvakrat,
15	„	„	„	„	trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev. 9, il. nadstropje.
Po pošti prejemali velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za pol leta . .	5 „ — „
Za četrt leta
Politim lisi n slovenski niroi.
V	administraciji velja:
Za celo leto . .	8	gl.	40	kr.
Za pol leta ...	4	„	20	„
Za četrt leta . .	2	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Tredništvo je na velikem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sicer: v torek, četrtek in soboto.
Časnikarstvo.
(Dalje)
Cuj, znabiti ti vendar malo vest očita, da ne bo prav, nič vreden časnik citati, ga celo z naročnino podpirati ? Zakaj vselej tako skrbno po vzrokih iščeš ter si tudi z jako sumljivimi zadovoljen, da si časnik — le spet naročiš ? Zakaj ti liberalni brezverci niso več taki grešniki, kakor nekdaj? Hm, hm, hm: Gutta cavat lapidem non vi, sed ... . Mar li ne? Toliko slabejše, kolikor manj spregledaš.
Ves svet je preplavljen s časniki, ki se pa še vedno množijo, kolikor jim bolj izda-davanje olajšujejo tehnične iznajdbe. Nedavno je poročal kolinski časnik, da se po vesoljnem svetu tiska vsak dan 34.273 listov, skupno v 10.592,000000 iztisih. Po tem štetji bi prišlo na posameznega človeka po 6 iztisov. Tedaj vsak dan se od izhoda do zahoda po zemeljskem krogu nad 10 milijard posodic razpošilja, v kterih se m ne hrane ponuja radovednemu človeštvu. In kakšne hrane? Večinoma so listi v slabem zoperverskem duhu vredovani; ogromna množica ima izrečeno peklenski namen, vero in versko-nravno čutilo zatirati, drugi delajo bolj skrito in zavito, pa ne manj nevarno v enake namere. Z veliko vnemo pa tudi z velikim vspehom opravljajo ta svoj pogubni posel, zlasti po mestih. Koliko hudega so taki časniki provzročili v Parizu, Berolinu, na Du-naji, pa tudi v Ljubljani itd., itd., to je le
vsegavednemu Sodniku znano. Vsi rabeljni vsega sveta in vsih časov sveti katoliški Cerkvi niso toliko škodovali, kakor brezbožni vredniki vseh jezikov (žalibog tudi slovenskega) in pi-sači hudobnih časnikov.
Kaj pa naj tej strašni resnici, ki se ne da tajiti, nasproti stori pošten človekoljub — pošten časnikar — kteremu se smilijo nesrečne žrtve, ktere dan na dan končuje časnikarski Moloh?
Najpred naj povdarimo dolžnost, da se nekaj mora storiti. Ce kdo nasproti taki pogubni moči kar nič ne stori, ampak roke vnemamo navkriž drži, ne zasluži imena zvestega kristi-jana, ker ne spolnuje glavne kerščanske dolžnosti — ljubezni do bližnjega, ki je v duševnem oziru še bolj potrebna nego v telesnem.
V prejšnjih časih, recimo pred 200 leti, je bilo to, se ve da vse drugače. Takrat so ljudje bolj za-se živeli, skrbeli bolj za-se in za svoje; o tujih zadevah jim ni bilo toliko mar pisati in brati. A sedaj je človeška družba vse drugačna. Vojske z orožjem niso bile takrat nikjer tako velikanske, kakor zdaj; a tudi vojske z umom in peresom so štele le malo vojščakov. Človeštvo je le bolj gledalo in poslušalo. Dandanašnji pa je vse na vojskinem polju. Vojaške trume malih in večih držav pogoltnejo skor vso odrastlo mladino. Skoro vsi zdravi mladenči vsih narodov so vojščaki. Enako prikazen vidimo pa tudi v domačem življenji. Brez števila ljudi ima pero v rokah; drugi bero in kritikujejo.
Vojska je zdaj splošnja; vsak hoče izjf» vati svojo vlogo; mirnih poslušalcev in ffeps-: dalcev ni vec.
Lahko je razumeti, da tako novo sta|ggpg^ naklada tudi nove dolžnosti. Ce vidi katoličan, da mu ljuti sovražniki napadajo njegove naj-draže svetinje, ter jih hočejo z brezobzirno silo njemu in njegovim vzeti, tedaj ne more in ne sme mehkužno mirovati in brez vojske prepustiti, kar mu je najdražega, bramba tu ni le svet, ampak dolžnost.
Vojskujete pa se sploh v vojskah obe stranki z enakim orožjem. Po tem pravilu je dolžan zaveden katoličan zoper pisanje se vojskovati s pisanjem, zoper zlobne časnike po dobrih časnikih. Ako si nasprotniki — kakor jim je sploh navada — hočejo pomagati z lažjo, naj se jim napad odbije z resnico; ako si zgodovino sami delajo, naj se jim zgodovina tako kaže, kakor se je res vršila; ako enostransko prezirajo, kar njim ne služi, ali pa tako prevračajo, kakor njim ugaja, naj se vdari še na drugi zvon, da se resnica sliši.
Svesti si take dolžnosti so pri raznih narodih najčvrstejši možaki dobremu časništvu jeli posvečevati svoje moči. Res lepa naloga, čeravno težka. Kajti tudi tukaj velja: Otroci tega sveta so bolj zviti, kakor otroci božji. Čudno res, ravno le-ti poslednji bi morali dvakrat pridniši in pogumniši biti, kakor judje in sodrugi, pa so bolj boječi in delo tako radi na druge zvračajo, le kritiko sebi pridržujejo,

Pot na Venero.
(Dalje.)
In vendar je ta oddaljenost solnčna take važnosti, da se sme imenovati podlaga vsej astronomijski vedi, da je vatel, s katerim meri človek velikanski nebeški prostor z njegovimi trupli.
Zato. pa je modri stvarnik, uvidevši njegove potrebe, zapovedal Veneri, da v gotovih časih *) pohodi solnce ter v imenu svojega vladarja tolmači v mejnarodnem jeziku, katerega imenujemo matematiko, njegovo orjaško moč, s katero sili vse svoje planete k molčeči pokornosti in v kojo vzdržuje vspešno vže toliko let zares vzgledno monarhijo.
Kaj ne, dragi čitatelj, bolj ko slišiš hvaliti Venero, tem bolj te mika, tem raje bi še več novega zvedel o nji. Kaka mora biti pač
*) Venerini prehodi se tako-le vrste: vedno sta dva zaporedoma v juniju, potem naslednja dva v decembru, in sicer vselej v prvi mesečni polovici. Loto tih prehodov pa se določi, ako so k letnicam zadnjih prištevajo po vrsti 8, 10o‘/a, 8, 121 '/a • • • sedaj se naprej ponavlja ta razdelitev, n. pr. Zadnji je bil 6. dec. 1882. Za prihodnjega prištejom zadnje število, pa dobim 2004 in sicer 8/6. Pri naslednjih se torej vrsta začne na novo prištevati, in letnice 2012, 2117, 2125 ini povedo letna števila prehodov.
ta zvezda sama na sebi, ker je za človeka tolike važnosti, vprašal boš. Res je to, prav naravno vprašanje. Ako beremo o slavnih delih slavnih mož, kako se nam priležejo potem kake životopisne črtice njih se tikajoče, kako se navdušujemo potem za nje, ako svetijo tudi se svojim značajem pred drugimi.
Toda vprašanje je, kako hi pač kaj o Veneri zvediti mogli, ker je pri narmanjši daljavi od zemlje, za časa svojega mlaja še vendar veliko veliko predaleč, da bi naše tudi obroženo oko neposredno kaj videti moglo. In razven tega, nam kaže takrat svojo resno stran, ker pogrnena je z nočnim zagrinjalom kakor turška lepotica, ki se sramuje in boji, da bi jej sleherni mimogredoči pogledal pregloboko v oči.
Zato bode najvgodneje, ako napraviva izlet po zraku in obiščeva to zalo boginjo na njenem domu.
Na tem mestu pa, dragi, te moram zopet nadlegovati s prašanji in pomisleki. Rad bi je opustil, a ne morem, zato prosim nekoliko potrpljenja z menoj, ki bi, ne da bi se hvalil, raje poprej premislil, kakor pa sredi potovanja Bog ve kje vže gori v zraku obtičal v svoji vožnji in prepozno tožil k oblakom svoje nezgode.
Na narložji način bi prišla k njej, ko bi se mogla odtrgati od zemlje kakor dva meteora, seveda v pravem pomenu besede ne tako kakor narodni spodnebniki alla Gambeta et tutti quanti v političnih listih. — A zemlja naji ne pusti. Žnjo se ne moreš spreti. Delaj žnjo kar hočeš, vse raje pretrpi kakor pa tebe ljubiti jenja: pusti se orati, kopati, metati; za vse je, a ne zmeni se. Drži se s tako ljubeznijo, da te vže poželjivo gleda, ako si za ped od nje in hlastno te potegne, ako se ji le prilika ponudi. In pri tej svoji privlačnosti tudi ne gleda, boš li še cel prišel do nje, saj je tudi zadovoljna, če le vse kosce dobi, da je potem v svojem želodcu prebavi v lastno truplo. Taka je naša zemlja: ne vidi nič, ne sliši nič in vendar ji prisojajo nekateri v njo zaljubljeni učenjaki neko dušo. Sicer smešno, a učeno. Quousque abutere insipiens sapien-tia nostra?
Nekaj bi pa še vendar žnjo bilo, namreč ko bi se premislila v tisti svoji duši in se vrteti začela s hitrostjo, da bi v eni uri vže zmenjavala noč in dan; kajti zmetala bi potem vse ljudi in hiše in vse take potrebne in nepotrebne reči se sebe. Tega pa midva ne želiva ni sebi ni drugim ljudem, zato raje obmolkniva o tem, da naji ne sliši kak drug
če je namreč po njih mislili nevgodna, kteremu se smilijo nesrečno žertve? — Kdor zna dobro pero sukati, ima prelepo, in če ga zna modro obdelovati, tudi radostno polje. Pa nehajmo le pisateljem in časnikarjem od njihovih dolžnost govoriti, poglejmo še zadnjič, imajo li tudi bralci, čitatelji kake dolžnosti do časnikarjev? Gotovo, le pomislimo.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. maja.
Avstrijske dežele.
Zoper šolsko novelo rogovili več učiteljev na Češkem, in prišli so zarad tega v disciplinarno preiskavo. Nek učitelj Starka iz Tv-nist je bil iz tega vzroka premeščen v Oerniko-vec, povelje mu je došlo, da se ima v 5 dneh preseliti.
Ako so ti rogovileži češki učitelji, je dvakrat nespametno od njih, da se poganjajo za nemško-židovski liberalizem, ki je povodom šolske novele mislil strmoglaviti Taaffejevo ministerstvo. Od učiteljev je vendar pričakovati, da se zavedo kaj delajo, da bi z eno roko ne podpisavali zaupnico vladi, z drugo roko pa podpirali njene nasprotnike. — A taki so nekateri, tolikanj jim smrdi vse, kar po veri dahne, da še dobrot nočejo od tega, ki vero spoštuje. — Taki Mlado-Oehi so dali tudi nezaupnico češkemu poslancu Tonner-ju, ki je za šolsko novelo glasoval, a ko je stopil poslanec med volilce in jim razložil, zakaj je tako glasoval, je politiška modrost premagala versko vnemarnost, grajalci poslanca Tonnerja so ostali v veliki manjšini. Spoznanje, kaj ljudem koristi, vendar le prodira.
Namesto umrlega judovskega pastorja Schreiber-ja poslanca v državni zbor so volili na Gal iškem judovskega rabinarja Bloch-a v Florisderfu pri Dunaji, narodni volitveni odsek je nasvetoval dr. AVarschauer-ja, ali vo-lilci večidel judje so si raje izbrali zastopovalca blizu Dunaja, kakor doma. Sicer je tudi ta obljubil, da hoče pristopiti poljskemu klubu. —- Busini v izhodni Galiciji so se začeli gibati zarad bodočih volitev v deželni zbor; med njimi ste sicer dve stranki, pa ste se menda zedinili, da boste solidarno postopali, kedar bi rusinskemu kandidatu nasproti postav-
človek. katerega ne zanimiva to zlato in srebro in drago kamenje nad nami, ker se samo gleda, a ne otiplje.
Morda bi šlo po zraku. Saj se današnji čas tudi z zrakoplavom daleč pride, da celo tako daleč, da se vsa ladjica precejšne velikosti vidi kot črna peča na nebu, ali še celo zgine izpred nagih oči. Toda ako bi se vprašali, kako daleč da gre ta, povedala bi nam vsaka fizika, da ne dalj ko dve milji in da je ondi zrak vže osemkrat tanji kot na morski površini. Zopet nama tu nasprotuje zemljina privlačnost. Zemlja ljubi tudi zrak, ker je tudi truplo sicer nam nevidno ali občutno ; zato se privlaka tako, da je 7 milj visoko vže zrak neubčutljiv našim narboljšim fizikaličnim aparatom. Nasproti pa bi bil v luknji ll1/* milje daleč k zemeljskemu središču skopani gost, da bi plavalo na njem vže težko zlato.
In razven tega veva oba, da se z zemljo vred vrti tudi zrak in žnjim tudi zrakoplav z vsemi ljudmi nad njim. \'rtela bi se, ko bi bila še tako visoko gori nad zemljo, in ko bi bil segal gor v zrak tudi do \renere same, in bi bil ves nebeški prostor poln zraku, dokler bi nama strašanski vetrovi ondi, kjer bi se ozračja dotikala, vetrovi s premeri v kojimi bi
ljeu bil poljski kandidat. Njih odsek je nasvetoval kandidate za 35 volilnih okrajev.
X Dalmaciji goji narodna stranka vesel up, ter pričakuje, da bode tudi sedaj napredovala. Upanje jim je še bolj povzdignilo, ker je pred kratkem najviše sodišče zavrglo protest italianisimov v Spalatri zoper volitve v občinski svet.
Baron JValterskirchen je te dni pisal predsedniku nemškega „Schulvereinau: Ker sem izvedel, da sem pri občnem zboru bil izvoljen za odbornika, A7am naznanim, da te časti ne sprejmem, ker moji nazori in moje delovanje se ne strinja z nazori in delovanjem odbornikov „Schulvereina“. — A7se kaže da so se duhovi čedalje bolj začeli drugi od drugih ločiti ter popuščati svojo nekdanjo vnemarnost in omahljivost. Prav tako!
Pri do zdaj znanih volitvah na Tirolskem je izvoljenih 30 konservativnih poslancev med temi 6 duhovnikov in 4 liberalni la-honi. A7 velikem posestvu so se volilci poraz-umeli, da bodo volili 5 konservativnih in 5 liberalnih.
Iz Zagreba, 25. maja, v Ban je šel v Budapešto. Sekcijski načelnik Živkovič in državni tajnik Matlekovič sta se pogodila zastran načel, pod katerimi se bode Hrvaška vdeležila ogerske deželne razstave. Hrvaški razstavljavci bodo imeli enake pravice z oger-skimi. Razstavili bodo svoje reči v posebnih pavilonih, deželna vlada bode nekaterim obrtnikom denarja posodila, in si prizadejala, da se napravi razstavni odsek.
Iz Budapešte, 26. maja. Proti 5 uri popoludne je huda toča po mestu razbijala, zrna so bila tu in tam kakor golobja jajca, Najprej je začela iti suha toča, potem se je pa vlila močna ploha.
Iz Temešvara. Nadvojvoda Albrecht je od tod šel v Belocerkev. Temes raste in raste. Pri Unipu je nasip predrla iu se je čez polje vlila.
Vnanje države.
Y Moskvi je bila na sv. Bešnjega telesa dan slovesna maša v katoliški cerkvi; na novo imenovan nadškof Popiel iz Varšave je imel sv. mašo, pri kateri je bil navzoč nadvojvoda Karl Ludovik, nadvojvodinja Marija Terezija in njuno spremstvo. Pri cerkvenih vratih je Njiju sprejel nadškof in spremil pred veliki altar, kjer so so bili prostori pripravljeni. Članovi avstro-ogerskega poslanstva so sedeli v prvih klopeh. Po slovesni maši jo Njiju
bili naši orkani le božajoče sapice, ne raztrgal vse ladjice ali pa naji, kar bi bil seveda še čudež, tirali v zračno hišico vred na en planet, bodi si vže katerikoli, za kar bi se seveda midva ne mogla dalje brigati, ker bi nama sleherni polomil vse, kar bi ostalo zdravega na nama po dolgem potovanji. Takega izleta pa, komur je slednja predstava in zabava tragičen konec, ne bi sprejela midva, ki še vendar raje umrjeva na zemlji mej dobrimi ljudmi kakor kje drugje mej Bog ve kakšnimi pošastmi.
Po tem takem pa nij nobenega pota do Venere. Cernu potem toliko praznih besed. Jedna beseda nemogoče bi zadostovala, Tako bi se mi lehko ugovarjalo, a jaz bi potem tudi odgovoril, da sem hotel vzroke navesti, zakaj da je po teh potih nemogoče. — Nadalje bi pa tudi zavrnil slehrnega izjavo, da je to povsem nemogoče, iu odkrito povem, da se se samim negativom nisem namenil pečati, ampak odvrniti slehrnega potovalca od sedaj omenjenih fantastičnih sanjarij, in opozoriti ga na krajšo zanesljivejšo in zanimivejšo pot, katero so po dolgem trudu umerili inženirji do vseh naših planetov in deloma celo do njihovega in našega poglavarja, junaškega solnca.
Ta pot pa je opazovanje z daljnogledom
zopet spremil nadškof do velikih vrat, — Taka slavna rodovina kaže tudi na tujem svojo vero.
Oči vsega sveta so sedaj obrnjene v Moskvo, kjer so zbrani ravnokar zastopniki vlad iz Evrope, Azije in Amerike. Trši se tam zgodovinsko dejanje, ki vseh svojih prikaznih pred oči stavlja izrek sv. pisma: Arsa oblast je od Boga . . . Ljudstvo naj bi s svojem čaru videlo maziljenca Božjega, in njegove ukaze spolnovalo. — A kakšen razgled nam je dajala Buška v poslednjih časih. — Bode se li sedanjemu čaru Aleksandru III. posrečilo Busijo postaviti na pravo, krščansko-versko podlago ki tudi nalaga vladarjem dolžnosti, in Busijo reformirati po njeni osebitosti, a ne po tujih izgledih. Ako se to zgodi, bode Aleksander Busiji več koristil, kakor Peter, katerega imenujejo Velikega,
Iz Moskve, 27. maja. AVeme je bilo vgodno. Okoli Kremlja se ljudstvo gnete vse jutro. Ar stolno cerkev so dovolili vhod le poslancem in najvišim dostojanstvenikom. Drugo diplomatično osobje je bilo zunaj cerkve. Ob polu devetih je prišlo diplomatično osobje v Kremelj in potem so šli car in carica in drugi došli knezi v krasnem sprevodu v stolno cerkev. Kronanje se je vršilo brez vsacega nereda. Ob dveh popoludne se je zvedlo v Pe-trovemgradu o zvršitvi kronanja, zvonili so po vseli cerkvah, in bila je povsod slitžba Božja. Zvečer je bilo mesto razvitljeno.
Iz Birna. Ministre ali prav za prav ministra že imajo. Predsednik pozivnega sodišča Giannuzzi Saveli je postal minister prava in bogočastja in poslanec Genala minister javnih del, novo izvoljena sta prisegla 25. t. m. kralju.
V Marseillu na Francoskem je dala policija neko hišno kapelo, ktero so katoliki tudi za šolo rabili, zapreti. Škof so se temu ustavili — zastonj. Tedaj so ondašnji škof šli cerkveno oblečeni, da bi iz oskrunjene kapele presv. Bešnje telo drugam prenesli; ali policijski nadzornik je pokrit surovo škofu nasproti stopil ter prenešenje zabranil. —■ Taka le je ,,prosta cerkev v prosti državi!“
Iz Berolina. \r 3. branji so zavrgli v državnem zboru v Berolinu § 1, ki je nasvetoval, da imajo biti vsi delavci pri kmetijstvu in gozdarstvu obligatno zavarovani. Ta § je vlada pobijala in sedaj ga je tudi zbor s 136 zoper 134 glasov odvrnil, a sprejet je bil § 2 s dostavkom Hertling-a da se imajo taki delavci prostovoljno (fakultativno) zavarovati.
združeno z matematično vedo. Prvo je, rekel bi, ustvarilo dva velikanska kola. drugo pa je ta dva zvezalo z vsporednimi kolcki, in nastala je tako lestva od zemlje do nebeških trupel, po kateri se dviguje človeški duh brez vsega dovoljenja naše zemlje, od njenih tal vedno više in više, dokler ne dospe na postajo, katero si je volil, tii pa ga pretrese nek mil čut, ko opazuje v Gospodovi delavnici. Mil čut. pravim, ker težko ti je dobiti primernega izraza, ako te sem ter tje v jasni noči obvlada neposredno prepričanje za božanstvo. Na tem mestu bi jaz to imenoval čut in čuti se bolje čutijo nego izražajo.
Pojdi tedaj, čestiti čitatelj, danes z menoj na kratek sprehod po te lestvi. Po bliskovo nama bo šel duh po teh kolčkih, saj se mu pa tudi bati ni, da bi padel, ker ti posamezni matematični stavki, kakor sva zgoraj imenovala te stopnjičico, drže našega duha pač bolj, kot zemlja naše meso. Naenkrat sva gori tam pri lepi solnčni nimfi, pri krasni Veneri, ako hočeva.
A ker se nama ne mudi, lehko na kakem kolčku obstojiva in pogledava na svojo domovino.
Ko sva se za kakih 430 milj ločila od zemlje, vsediva se in počivajva, ter se kaj pogovoriva za krajši čas.	(Dalje prih.)
Na Pruskem se kaže vedno oeitniše zvijačnost vladnih mož proti Eirnu. Tirjajo od sv. Očeta pravice, prijenljivost, ter od dalječ sami to obetajo, a ko pride do tega, da bi se imela pogodba skleniti, ne dovoli Prusija ni-česa, papeževo vlado, ki tega ne more dovoliti ter tako pogubljive pogodbe sklepati, pa dolži nespravljivosti in Bog zna, česa še. — Dobro, da v Kirnu se ne dajo tako naglo preslepiti !
V	Stokiiolnm je odstopilo vse minister-stvo vsled glasovanja državnega zbora o vojaški osnovi.
S Francoskega. Vojska v Tonkinu. Prihodnjo dni odpotuje zopet 1500 mož v Tonkin v podporo vojakom; poslednja pošta iz Hanoj in Mandieh naznanja, da so sovražniki po noči od 26. na 27. marca napadli mesto in skušali vzeti trdnjavo, tudi je mnogobrojno število Kitajcev posedlo Baknijeh, Kitajci so dobro oborožen, imajo Bemington-ove puške in nekaj Ohassepot-ovih 1870. Francozi, ki so poprej stvar imeli za kako malenkost, začeli so premišljevati, mislijo pa vendar, treba je žrtev, da se zabrani Nemcem in Angležem pot v zadnjo Indijo. Na zahodnem bregu otoka Madagaskar se je že tudi vojska začela. Fran-cozje so streljali več ur na Majungo in ta kraj posedli; je pa Majunga na zalivu Bombe-tak, kamor se izliva Itsuba, največa reka v deželi, ki pride od glavnega mesta Tananarivo. Iz Majunge drži pot v glavno mesto.
Za Gambettov spominek nabirajo, pa kako? Vojaški minister Thibaudin je okrožnico poslal do vseh generalov, naj nabirajo med častniki in prostaki; isto tako so storili tudi drugi ministri. Na ta način je prišlo skupaj 100.000 frankov. — Girard, poslanec okraja Cher je nasvetoval k stroškovniku 1. 1874 celo vrsto davkov za gizdo. On hoče imeti po-vikšan davek na vozove, na konje za ježo in vožnjo; pasji davek mora biti na pol veči, za vsakega strežaja se mora plačati 20 frankov na leto itd. On hoče imeti davek za pleme-nitaške naslove; vsak zamore naslov si prilastiti, ako razen navadnih davkov plača še za plemenitaški naslov začenši pri navadnem plemstvu z 20.000 franki, notri do princa s 45.000 franki. — Kjer denarjev manjka, svetuje vsak po svoji glavi kakšen pomoček.
V	Tonkinu ne gre Francozom vse po godu. Trdnjava Hanoi je bila obležena, in poveljnik Riviere je iz trdnjave šel na sovražnike, bil je umorjen in polkovnik Dovillers težko ranjen. Vojakov je bilo 14 mrtvili- in 22 težko ranjenih. Naslednik Kivier-u bode Bouet, ki je sedaj v Saigonu. Francoske barke v Toulonu so dobile povelje odjadrati v Tonkin brez odloga.
Iz Londona. Ker Angleži mislijo, da bi poleg tega Sueškega kanala naredili še novega in se tudi Angleška vlada za to zanimiva, naznanil je Gladstone, da vlada dopisuje družbi, ki je izdelala ta kanal, da zve mnenje merodajnih oseb, preden se kaj zaveže.
V	Berolinskem pomirji so evropske vele-vlasti Turčiji priporočile, naj vvede reforme.
—	S tem je izrečeno tako rekoč vedno vtiko-vanje dotičnih oblasti v turške notranje zadeve. V spodnji zbornici je poslanec Beyce vlado nagovarjal, naj pritiska na Turčijo, da vvede reforme v evropski Turčiji in Armeniji.
—	Gladstone je temu zahtevanju sicer pritrjeval, a rekel je, da ne bi bilo dobro, ako bi se vladi dajali zato določni navodi, vladi se mora na prosto voljo prepustiti, da za take nasvete do Turčije izvoli v zvezi z drugimi vladami pravi in vgodni čas.
Chili in Peru ste sklenili mir in to se je tudi AVashingtonu vradno naznanilo.
Domače novice.
(Kot kandidata ljubljanskega mesta) bila sta pri volilnem shodu v nedeljo 27. t. m. soglasno izbrana župan Peter Grasselli pa dr. Moše.
(Pismeno godno preskušnjo ali maturo) imajo ljubljanski gimnazijalci ta teden (od
torka do sobote), ustmena ima biti pred prihodom cesarjevim (od 3. do 10. julija).
(Dnemi red seje mestnega odbora), katera bode v torek 29. dan maja 1883 ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. I. Naznanilo prvosedstva. — II. Volitev dveh mestnih odbornikov v mestni stalni zdravstveni svet. —
III.	Personalnega in pravnega odseka poročilo, a) o penziji vdove Katarine Mikš; b) o na-stavljenji provizornega mestnega stražmeštra,
IV.	Stavbenskega odseka poročilo, a) o vspehu licitacije glede zagotovljenja stavbenskega lesa za 1883. leto; b) o kranjske industrijalne družbe prošnji za doplačilo po kolavdaciji klavnice likvidovani jej svoti; c) o ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva prošnji za nakup novega voza za vodo; č) o mestnega magistrata nasvetu, da bi se nova Eeseljeva cesta posula še s peskom. — V. Šolskega odseka poročilo, a) o prošnjah dveh mestnih nadučiteljev in enega učitelja za tretjo petletno doklado; b) o prošnji kateheta mestni dekliški šoli za povišanje nagrade; c) e nagradah za nadaljevalno poučevanje rokodelskih učencev; č) o računskem zaključku dotacije za c. kr. veliko realko; o mestnega šolskega sveta dopisu glede podučiteljskih petletnih doklad; e) o mestnega šolskega sveta predlogu, naj se nadučitelju in šolskemu vodji Andr. Praprotniku o priliki njegove učiteljske petindvajsetletnice na primeren način izraža priznanje. — Naposled bode mestni odbor v tajni seji še posvetoval se o pripravah za šeststoletno deželno slavnost.
(Učiteljska konfercncija) za šolski okraj Ljubljanski bode 81. t. m. zjutraj ob 8. uri v mestni dvorani. Na vrsti bode: 1. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o zaznavanji pri nadzorovanji. — 2. Kaj in kako naj otroci zunaj šole bero, in kako naj se knjižnice za učence uspešno rabijo. — 3. Izbiranje šolskih knjig za šolsko loto 1883/84. — 4. Poročilo knjižnične komisije o okrajni učiteljski knjižnici. Nasveti o knjigah in učilih naj se najzadnje do 28. t. m. zglašajo pri imenovani komisiji. Volitev knjižnične komisije za šolsko leto 1883/84. 1. — 5. Volitev stalnega odbora okr. učiteljski konferenci. — 6. Posamezni nasveti, kateri pa naj bi se najzadnje do 28. t. m. stalnemu odboru pismeno vlagali.
(Volilci Kamniški) so se bili v nedeljo 27. t. m. zbrali k razgovoru o volitvah za deželni zbor. Iz Ljubljane so bili k temu shodu prišli gospodje dr. Blehveis. dr. Poklukar in Klun. Dr. Poklukar, ki Kamniško mesto zastopa v državnem zboru, je najprej poročal o obravnavah državnega zbora in svoje delovanje v njem. Po predlogu župana dr. Samca izrekli so mu volilci svojo zahvalo in zaupanje. Potem se je pričel razgovor o kandidatu, ki naj se za Kamnik, Tržič iu Eadolico priporoča volilcem. Zborovanje je trajalo okoli ene ure.
(Nemškutarska stranka sc ne bode vde-ležila volitev za deželni zbor) po naznanilu dunajskih listov. Tako je baje sklenila na svojem volilnem shodu. Samo v Kočevskem okraji in v velikem posestvu hoče poskusiti svojo srečo. Pa tudi v Kočevji ji ne cveto cvetičice; slišimo namreč, da so se Kočevarji z Ribničani porazumeli, in da hočejo voliti soglasno tamošne kandidate, za kmečke občine dva slovenska moža. za mesto Kočevje pa župana Jožefa Braune ta. To bi bilo jako pametno; Kočevarji bi potem imeli v zboru vsaj enega svojega rojaka, ki ga dose-
daj niso imeli, in ako se ta voli soglasno, potem se sme nadejati, da se bode tudi narodna večina zmerom ozirala na posebne želje in lastnosti okraja Kočevskega. Za vnanje ljudi pa bi bilo tako porazumljenje dokaz, da se pravim Nemcem v naši deželi ni treba bati ničesa, in da niso pravi Nemci, ampak le domači odpadniki, ki vedno javkajo o zatiranji nemštva. Slišimo pa, da hočejo nemškutarji v Postojni za kandidata oklicati dr. Deua, v Tržiču pa g. Malita. Pa menda bodo to opustili, ko bodo zvedeli, da sta tudi v teh okrajih izvoljena moža, ktere bodo vsi volilci volili z lahko vestjo. — Glede velikega posestva se pa dozdaj še nič ne ve, in bodemo še le nekoliko prevdarili, ko bode konečno vredjen volilni imenik, zoper kterega se smejo vlagati pritožbe do 30. t. m. Pritožb je došlo od raznih strani mnogo. Naj pri tej priliki povemo, da smejo tudi ženske v velikem posestvu voliti osebno, in ne samo po pooblastnicah.
(Požar.) V nedeljo o poludne pogorele so skoraj vse Treh oj e pri Smledniku s cerkvijo vred, ktere zvonovi so se stopili. Tudi sv. zakramente so komaj rešili iz nje. Ogenj je menda nastal pri streljanju med procesijo, ker se je neki možnar nagnil in je goreče žaganje padlo na bližnjo slamnato streho. Oe ljudje že streljajo, naj bi se vsaj umaknili proč od hiš, da bi ne bilo nevarnosti zarad ognja.
(Nesreča.) V Sori ponižujejo hrib, kjer je stala farna cerkev, da sozidajo novo. Včeraj se je pri tem delu otrgala skala ter pritisnila 131etnega dečka in ga tako hudo poškodovala, da so ga zamogli le še v sv. olje dejati.
Razne reči.
— V Rož eku na Koroškem je umrl te dni zemljak Šlibar, star 107 let. Hudo bolan ni bil nikoli. Se dan pred smrtjo je po navadi tobak kadil; zvečer je tožil nad mrazom, vlegel se v posteljo in mirno zaspal smrtno spanje.
— Slovstvo. Obseg „Katoliških misijonov1' 5. zvezka je sledeči: Griindung eines armenischen Seminars in Rom. — Die Kloster-frauen von Queb6c. (Fortsetzung.) — Eine Reise nach Udoe und Usigova an der Ostkiiste Afrikas, (Schluss.) — Naehrichten aus den Missionen: Kleinasien; Centralafrika: Siidafrika; Westafrika; Aus verschiedenen Missionen. — Misčellen. — Fiir Missionszvvecke. — Beilage fiir die Jugend: Maron, der jugendliche Bekenner aus dem Libanon.
Illustrationen: Indianer am Lorenzo-fluss, Canoe verfertigend. — Zwischen Mro-goro und Mwahle. — Die Tsetse-Fliege (Glos-sina morsitans). — Landschaft von Sebaste (Siwas). — Adana in Cilieieu. — Missioniire von Algier mit einer Karawane in Tabora. — Ein Missioniir und einige Kaffern am Grabe des P. Fuchs bei Tati. — Ansicht der Viktoria-falle des Sambesi. — Ein Druse. — Die Drusen vor Djezzin.
— Pasionska igra bode letos vBrix-leggu v spodnji Inski dolini na Tivolskem. Nadzoroval bode vso igro č. g. vikar Bareth, umetnijska dela pa g. profesor Mihael Stoly, igralci bodo prebivalci iz Brixlegga in okolice. Izvrševale se bodo igre: 3., 10., 17., 24. junija, 1., 8., 15., 22., 29. julija, 12., 19. in 26. avgusta, ako se kaj prenaredi, bode se pozneje naznanilo.
— Vrtinci so strašno razdejali 12. t. m. mesto Kansas Cyty v Misouri. Veliko ljudi je mrtvih, veliko tudi poškodovanih. Razdejanih je v50 poslopij, 200 hiš močno poškodovanih. Škodo cenijo na 300.000 dolarjev. Zvečer se je vzdignil v drugič vrtinec in tu jc pokončal IVebb Cyty skoro do dobrega. Mnogobrojno je mrtvih; največ je tako poškodovanih, da se bodo težko ozdravili.
— Dragocena najdba. Cesar Justin poslal je v drugi polovici 10. stoletja sv. Ka-degundi v Poitiers (na Francoskem) krasen spominek: v zlato vdelan ostanek sv. Križa. Sv. ostanek bil je v spodnji cerkvi, kjer so ga častili noter do francoske revolucije. Takrat je pa zginil in ni bilo več sledu o njem. Zadnje dni so ga pa našli na dnu nekega zaboja.
— Vojvoda Meiningenski bil je pričujoč pri slovesnem posvečenji nove sinagoge v Meiningen. Povabljeni so bili tudi katoliški in protestantovski duhovni, ki se pa niso hoteli vdeležiti. Zato se je hotel zma-šeevati nad njimi. Nekoliko dni potem napravil je slovesen obed, h kteremu je povabil ministra bogočastja, staro-katolike in jude; katoličane in protestante je pustil doma.
— V Seb apostolu so pogorele v ladje-delavnici ruskega parovoznega društva vse delavnice s stroji in shramba za kalupe oklepnic, ki so ravno sedaj v delu. Druge orodnice so rešili.
— Misijonar Ohrvvalder v Sudanu ni umrl, kakor je bilo svoje dni poročano, marveč še živi kot vjetnik Mahdi-ja. V pismu pripoveduje, kako se kristjanom godi v deželi Kuba in Kordofanu. O Mahdiju on pripoveduje, da ni tako hudoben in da sam o sebi pravi, da je on prerok, ki ima priti pred Kristusom, in vse ljudi spreobrniti k izlamu. Potem bode Kristus sam prišel iz nebes, za Mah-dijem potegnil in vsem ljudem povedal, da je le prerok, a ne Sin Božji. Ko so misijonarje pripeljali pred njega, jih je najprej vprašal, hočejo li postati mohamedani? Peljali so jih potem pred kalifa, ki jih je zaprl med hudodelce. Enega večera so jim povedali, da bodo drug dan usmrteni; misijonarji so se pripravili na pot v večnost. Drugi dan stopijo pred nje in jih peljejo — pred zbrano armado, tam so jih zaničevali, ter vprašali vsacega posamezno, hoče li vero zatajiti ? Ker so vsi ostali stanovitni, pustili so jih v miru, a pobrali so jim vse. Od jedinšine in siromaščine so umrli med sedmimi trije, drugi so so nekoliko okrevali, in so še sedaj v trdem zaporu. Bog vedi, kaj nameravajo nejeverniki ž njimi? Mar si upajo bogate odkupnine? — Sv. Oče so se obrnili do Angleške vlade, da bi ona poganjala se za oproščenje teh kerščanskih mučenikov. Dosihmal so še vendar jetniki.
Darila za ,,Narodni Dom‘
Prencsek . . . iz pušie: čitalnice in 4 gl. 60 kr.
2 „ 65 „
2 „ 15 „
1 ., 70 ..
Na Vrhniki kavarno
Pri Merjanšniku Pri Jurcu Pri Jeiovšeku
Vkupe . . .
Iz Serajeva:
Pran Oblak, računski svetnik	.	.	.	2	gl.	—	kr.
Josip Dobida, frnacni koncipist	.	.	.	1	„	—
Janko Pogorelec, računski ofieijal	.	.	.	1	„	—	„
J. P...............1 „ -
Vkupe . . .
Puščavnik v Ribnici................
„Des durchgegangenen Gastes halber11
pri veselici v Ribnici...........
Občanska založna v Karlovem . . . Anton Friedrich jun. v Schonlinde
na češkem . ......................
Bralno društvo v Žireh, polovico čistega dohodka pri veselici 28. januarja .............................
Iv. Korošec v Št. Petru nabral Mohar iz Iga . . 1 gl. 20 kr.
9271 gld. 61 kr.
Jože Lončarič . . — „ 50 P. Radovič, podčastnik v Jelačiču , 1 Veselo društvo v Jelačiču . . . . -V pušici .... 5 Na kegljišči ... 4
50
12
64
Vkupe .	.	.
Franjo Žlindra,	zastopnik banke	Slavijo v Vel. Laščah	
Matej Šupljina,	župnik v Brnu	.	.
Šime Matejčič, župnik na Starem Pazinu ................................
Franc Bukovec, župnik v Tervižu . Josip Rome, bcneficijat na Vačah
Vkup .	.	.
5 „ -
-	„ 50
-	„ 56
10 „ -
- „ 71
9684 gld. 43. kr.
Umrli so:
24.	maja. Marija Stupica, mokarca, 34 let, krvotok na plučih.
25.	maja. Matija Šukovic, mestni oskrbovanec, Karlovško predmestje št. 7, prsna vodeniea. — France Vidmar, hišnika sin, 10 mescev Ceglarske ulice št. 13, voda v glavi.
26.	maja. Andrej Remc, kajžerjev sin, 2‘/2 leta. št. 28, koze. — Marija Merjasec, krtačerjeva žena 80 let, Petrova cesta št. 18, vodeniea.
V bolnišnici:
23. maja. Štefan Podpoč, gostilničar, 41 let, de-mentia paraiitiea.
Eksekutirne dražbe.
31. maja. 3 e. dab. pos. Janez Zakrajšek iz Oblok št. 5, 1515 gld. Lož. — 1. e. džb. pos. Jurij Sterle iz Kozarš, 1736 gld. Lož.
Dunajska borza.
28. maja.
Papirna renta po 100	gld.	.	.
Sreberna „	„	,,	„
Zlata „	„	„	„	.	.
Državne srečke 1.1864 po 100 gld Kreditno srečke po 100 gld. . . Rudolfove srečke po 10 gld.
Ces. cekini....................
Francoski napoleond............
Nemška marka po 50	kr.	.	.
78.05
78.80
98.90
169.25
170.25 10,-5.65 9.50(2
-•58‘/.
IX aznanilo.
Deželna blagajnica se preseli iz svojih dosedanjih prostorov ter je začenši od petka dne 25. t. m. uradovati začela v hiši na cesarja Jožefovem trgu št. 1 (stara hranilnica) in sicer v tem redu, da bode blagajnik nameščen pritlično v prostorih c. kr. plačilnega urada, likvidatura deželne blagajnice pak v prvem nadstropji na desno tikoma prostorij c. kr. glavnega davkarskega urada.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 21. maja 1883.
Grof Tliurn,
dež. glavar.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 liklt. 8 gl. 80 kr., — domača 7 gl. 60 kr. — Bž 5 gl. 10 kr. — Ječmen 4 gl. 55 kr. — Ajda 4 gl. 60 kr. — Proso 5 gld. 6 kr. — Turšiča 5 gld. 50 kr. — Oves 3 gl. — kr.
Naznanilo in priporočilo.
Ponižno podpisani naznanja, da je začetkom majnika meseca prevzel in dobro vredil
čitalnično gostilnico
ktero najtopleje priporoča tukajšnjemu in vnanjemu p. n. občinstvu z zagotovilom, da si bo po vseh močeh prizadeval častitim svojim gostom postreči z okusnimi jedili, raznimi namiznimi, bizeljskimi in črnimi vini — tudi v butelijah — ter najboljšim Kozlerjevim carskim pivom, vse to ob nagli in skrbni postrežbi in po nizkih cenah.
Opoldanska hrana se daje tudi
po mesečnem naročilu v gostilnici in čez ulice na dom.
Častiti dohovščini se še posebno priporoča s postnimi jedili ob petkih in družili postnih dnevih.
Vrt, hladen in senčen, je tudi že odprt, ravno tako za zabavo častitih gostov pokrito kegljišče, čisto popravljeno in na novo vredjeno.
Posebno se priporoča tudi slavnim narodnim društvom za shode in večerne zabave.
Nadjajoč se prav obilnega obiskovanja in zagotovljajoč najboljšo postrežbo se prav uljudno priporoča
Ignacij Korošec,
gostilničar čitalnične restavracije v Ljubljani.

Prečastiti duhovščini
in
vsem cerkvenim predstojnikom
vljudno naznanjam, da imam v zalogi vse potrebne posode, kakor
monstrance, kelihe, ciborije; svečnike in svetilnice; križe za cerkvene zastave, pušice za sv. olje itd.
z besedo, vse posode in orodje, katero koli se pri cerkvah in za božjo službo potrebuje.
Vse reči so skrbno v ognji (ne galvanično) pozlačene in posrebr-U! njene, zvesto in pošteno izdelane.
Sprejemljem tudi vse dotično staro orodje v popravo in novo pozlačenje in posrebrnjenje; kakor tudi vsakoršnja nova naročila.
Konečno obetam svojim naročnikom, katerim menda nisem več neznan, v vseh rečeh z zanesljivim delom in dobrim blagom pošteno postreči J kot kristjan in poštenjak.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Matej Sehreiner, pasar in zlatar
v Lubljani na sv. Petra cesti štev. 27.
li l"iiTiViTv 'Trrn-.T.TmmmnnrnčV-Vrn-rrrvTi im uriiVtTn^mf-nTrrrrMTi iViH.
m t$i
ifl
m