Novo odkriti glagolski fragment iz leta 1370
V Sloveniji je doslej registriranih okrog 80 per-gamentnih ostankov raznih glagolskih rokopisnih bogoslužnih knjig iz 13.-15. stoletja. Ohranih so se predvsem ostanki misalov in brevirjev, v manjši meri ritualov in homiliarjev, ki so jih uporabili kot platnice pri vezavi matičnih in drugih
uradnih knjig. Ker je bil pergament zelo trpežen material za platnice, so knjigovezi pač radi upo-rabljah za vezavo vsakršne ostanke bogoslužnih knjig, ki so postale zaradi reforme po Trident-skem koncilu v 16. stoletju nerabne in jih je bilo treba zamenjati s poenotenim rimskim misalom in brevirjem v latinskem jeziku. Zamenjava najbrž ni potekala tako hitro, saj je večina v pergament vezanih knjig šele iz druge polovice 17. stoletja.
191
Na glagolske platnice so pri nas postali pozorni v zadnji tretjini 18. stoletja in med prvimi zbiralci so naši razsvetljenci Blaž Kumerdej, Anton Linhart, Jurij Japelj, predvsem pa baron Žiga Zois. ki ni bil le zbiralec, ampak tudi pobudnik zbiranja in preučevanja tega blaga in se je tudi sam ukvarjal s prepisovanjem, transkribiranjem in primerjanjem posameznih mest iz glagolskih rokopisnih in tiskanih knjig. Razsvetljenci so hoteli s svojim zbiranjem dokazati, da so se pri nas v resnici uporabljale glagolske knjige in slovenski jezik v bogoslužju, kakor izpričujejo protestanti, za njimi pa Valvasor in pozneje Linhart in Kumerdej.'
Med poznejšimi zbiralci je zanimiv primer župnika Lovra Pintarja, ki je poslal vrsto fragmentov Franu Levstiku v Ucejsko knjižnico s pismom, kjer pravi, da jih je nabral po župniščih v Preddvoru, Križah pri Tržiču, Radovljici in v gradu Turnu, nekaj pa jih je odnesel s seboj Matija Va-Ijavec v Varaždin. »To so še zadnje žive priče, da je bila nekdaj na Kranjskem Glagolitica v navadi kakor Bohorič pravi in piše Valvasor,« sklepa Pintar v tem pismu.^
Kako zelo je naraslo število najdenih fragmentov do danes, se vidi že po tem, da je Ivan MUčetić v svoji Hrvatski glagolski bibliografiji leta 1911' naštel v ljubljanski licejski knjižnici vsega 8, v deželnem muzeju Rudolfinumu pa nadaljnjih 27 odlomkov. Danes jih najdemo v NUK, v Arhivu SRS, kamor se je preseUl fond iz nekdanjega deželnega muzeja, v Nadškofijskem arhivu, v Kapiteljskem arhivu v Novem mestu, v Posavskem muzeju v Brežicah, v Belokranjskem muzeju v Metfiki, v Župnem uradu v Vipavi in drugod, med drugim tudi v privatni lasti, kar pa doslej še ni registrirano, preko 80 fragmentov fiturgičnih knjig. Posebej velja omeniti tudi precejšnje število pisem ah beležk v glagolici iz 16. stoletja, kakor tudi zapise v matičnih knjigah, ki pa so na tleh današnje SR Slovenije ohranjeni le v Župnem uradu v Krkavčah, medtem ko je več matičnih in drugih knjig iz Doline pri Trstu danes v Zagrebu, v Arhivu JAZU, le nekaj malega je še ostalo tam.^
Pri iskanju glagolskega gradiva nam je v vehko pomoč Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, ki ga je izdal Arhiv SRS v treh knjigah v Ljubljani 1972-1974. Pri sistematičnem pregledu sem naletel tu na podatek, da je v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani tudi krstna knjiga župnije Podbrezje za leta 1676-1699 vezana v pergament z glagolskim tekstom.' Knjigo sem si ogledal in ugotovil, da je visoka 31,5 cm, šfroka 10,5 cm, debela 2,2 cm, hrbet prelepljen s šfrokim trakom, tako da je bila vezava solidna; perga-
ment je bil na zunanji strani zelo potemnel in težko čitljiv. Platnice so bile na eni strani nekoliko odlepljene, in ko smo jih previdno odtrgali od podlage, šem ugotovil, da gre za misal, ki sodi glede na arhaičnost črk v 14. stoletje. Tekst je pisan v »ustavni« glagolici, ki je lepo obešena na zgornjo črto in se trudi, da bi izpolnila medhnij-ski prostor. Pisava naredi nekoliko zaobljen vtis, zlasti nekatere črke so močneje zavite: tako je spodnji del A ah cela črka M zaokrogljena, posebej zavit pa je tudi Z. Čez zgornji rob segajo le A, Ž in L ter seveda R v ligaturah, medtem ko segata pod spodnjo črto samo P in JU. Pozornost zbuja arhaičnost nekaterih črk; trikotna obUka zgornjega dela pri L, ki je včasih celo na nekakšnem peclju, C, ki je spodaj šfrok, G in H, pri katerih pokončna črta spodaj močno zavija na levo, od nje pa se v sredi loči desna črta s kvadratkom skoraj vodoravno, JU ima spodnjo črto zaobljeno, Č in M v ligaturah imata spodnji del zelo nizek, redukcijski vokal je kratek in sega le do tretjine vrstice ah pa ga nadomešča apostrof. V ligaturi nastopa kot začetnica tudi rdeč M + L, kjer je M v najstarejši obliki, kot jo poznamo iz okrogle glagoHce.
Spodaj je pletenica z rdečo osnovo, ki loči besedilo z manjšimi črkami od liturgičnega teksta. Pisava se zdi ista kakor zgoraj.
Ker so se za presledkom po levem stolpcu prikazale rdeče navpične črte, smo previdno odluščih pergament tudi od zadnje strani platnic. Zagledali smo dve risbi, ki zavzemata ves prostor do pletenice spodaj in predstavljata Jezusa na križu z Marijo in Janezom ter Jezusovo glavo. Spodaj pod pletenico se nadaljuje tekst z drobnejšo pisavo.
Pokazalo se je, da je pergament na hrbtišču rojstne knjige zelo poškodovan, saj manjka zgoraj in spodaj kar precejšen del, kar je škoda zlasti pri
' O tem nekaj več v razpravi: J. Zor, Glagolica na Slovenskem. Slovansko jezikoslovje. Nahtigalov ztximik ob stoletnici rojstva, Ljubljana 1977, str. 483-495, kjer je tudi navedena bibliografija predmeta. - O zbiranju in preučevanju glagolskega gradiva za časa razsvetljenstva se prepričamo po številnih zapisih v Zoisovi zapuščini v rokopisnem oddelku NUK ms. U c. 172 a in zlasti ms. 368.
' Pismo z dne 16. 5.1874 je v rokopisnem oddelku NUK
v mapi »Glagoliüca« 16/1. Gč 48.
' Ivan Milčeuč, Hrvatska glagolska bibliografija I. dio.
Starine 33. Zagreb JAZU 1911, str. 172-183.
* Glej V. Stefanič, Qagoljski rukopisi Jugoslavenske
akademije, II. dio, Zagreb 1970, številke 372, 381, 382,
383, 384.
' Vodnik po matičnih luijlgah za območje SR Slovenije, Ljubljana 1972-1974, knj. n, su-. 420.
192
drobnejšem besedilu, ki ni liturgične narave in ga je težko nadomestiti, nosi pa pomembno sporočilo.
Postalo je jasno, da smo odkrili pomemben spomenik stare piseu-ske umetnosti, in arhivar Nadškofijskega arhiva dr. France Dohnar je takoj sklenil, da je treba platnice strokovno sneti in jih zaščititi, ter je tudi poskrbel, da so to storili v restavratorskem sektorju Arhiva SRS, ki ga vodi
inž. Nada Majcen. Njemu za prijaznost in dovoljenje, da pergament slikam in obdelam, ter inž. Jedrt Vodopivčevi za izvrstno opravljeno restavratorsko in konservatorsko delo se od srca zahvaljujem.
Danes je pergament očiščen od kleja in zaščiten. Njegova velikost je 32 x 23,2-24 cm. Recto (r) stran je precej temna in slabo čitljiva, medtem ko je verso (v) stran svetlejša in črke lepo izstopajo.
razen na spodnjem koncu, kjer so nekohko zabrisane. Slabše se vidi tudi desni rob stolpca na v strani, ker je tam pregib na hrbtu, obenem pa ob hrbtu manjka kos pergamenta zgoraj in spodaj. Prav tako je močno poškodovan spodnji rob, ki je neenakomerno odtrgan, vendar tam ni več besedila. Sam tekst je na r strani v dveh stolpcih
po 27,5 X 8,5-9 cm, v stolpcu je po 36 vrstic, črke so dveh velikosti: po 4 oz. 2 mm, med vrsticami pa je okrog 5 mm presledka. Na r strani vidimo tudi 3 začetnice; V, ki je visok 1,5 cm, B, ki začenja berilo, je visok 3 cm in V v začetku evangelija 4 cm. Na v strani vidimo nekoliko povečane nibricirane začetnice stavkov.
193
Na r strani vsebujeta v stolpcu a prvi dve vrstici konec maše 23. nedelje po binkoštih, na koncu 2. vrstice pa se začenja maša 24. nedelje po binkoštih, ki tudi zaključuje maše svetih časov, za njo sledi najbrž red svete maše. Zaključek ene serije maš je pisec torej izrabu za to, da je poslikal desni stolpec verso strani, spodnji prostor pa za opombo posvetne narave. Zgornja risba je široka 11 cm, zgornji rob je nepravilno nagnjen proti desni in je višji del visok 12,5 in nižji 12 cm. Spodnja slika je visoka 10,3 in široka 10 cm. Zgornja shka predstavlja Jezusa na križu - križ pa na desni strani in spodaj prebija okvir slike. Deščica je pribita na križ postrani in je brez napisa. Iz Jezusovih ran hje rdeča kri, rdeče so pobarvani tudi križ v Jezusovi avreoli ter obleki Marije in Janeza. Posebej ekspresivno je naslikana Marija, ki svoje trpljenje izraža z veliko desnico in naprej upognjenimi prsti, medtem ko si Janez z desnico podpira obraz. Spodnja slika prikazuje Jezusa kot Pantokratorja, vendar v zelo dobrodušni drži; glava je nekoliko nagnjena, lica so pobarvana rdeče, rdeča je tudi njegova obleka, brki so črni in le s strani zarisani, medtem ko je brada razdeljena, lasje pa v spodnjem delu lepo kodrasti. Sam mmb je upodobljen s križem z rdečim mrežastim vzorcem, med žarki križa pa so rdeči polkrogi.
Za primer jezika navajam samo besedUo z verso strani, pri čemer pišem zaradi tiskarskih ozirov vse črke v vrstici, okrajšav pa ne razrešujem. Transliteracija je po načehh Staroslovanskega inštituta v Zagrebu; jat je bodisi e ali e, kadar se izgovarja kot ja, šta je bodisi ć ah pa šč, djerv je 1, redukcijski vokal pa b ali apostrof.
Title nad okrajšavami opuščam.
uzretb znmnie sna čskago gr/../ duća na oblacehb nbskihb S
sloju velieju vVeličas/......./
I pošletb anjli svoe s g/.../
mb veliemb trub'nimb izbe/.../
tb izbranie ego ot četirih/.../
trb ot konacb nbsb daže do kon'c/.../
Ot smokovnice že naučite s/.../ pr/.../
t'či. Egda juže budetb ve/.. ./v
ie ee omladilo. vest'č ek bU
zb estb Ičto. Tako i vi e/./d
a uzrite vsa sie bivaema
veste ek bhzb estb pred vra
ti. Aamb glju vmb ne imatb prž
iü roab sa doideže vsa si
e budutb. Nebo i zmla mimo
idutb a slvsa moe ne mimo
idutb. ND MLstvb budi g/.../ p/.../
iležanemb nšimb i ljudi tv
oihb prinosemb i mleniemb pril
ežnimb vseh' ni sr'ca k tebč o brati da ot zmlnihb pohoti s vobod'ni v nbeskihb želeni ehb prčidem'. Podai nmb ml te gi da žr'tvami eže pršd' hodimb da eže v našei misU lukavo estb üib dar'mi cč leniemb da ocestet se. G/.../
Spodnje besedilo pa sem prebral takole:
(1) Lžf gnh .č.tn. (1370) tr .g. (4) kada/.. ./nige pop jurai v srakvini stoe
(2) u stga jure stmu matiju v buk/.. ./ukatb a on'da biše kralb ugr'
(3) ski loiš' a v to vrime držaše /.. ./n' štefanb
(4) a biše dobri biškupb petarb k/.. ./ski biše mar'tinb pop' v bucih'
(5) SI bihu dobri muzi radosl/.. ./t'nik' štipan' tr' braslav' tre
(6) dobre svečaše trč t/.../... pomagal amnb.
Žal je pergament v sredi pomanjkljiv, tako da ostane iz tega besedila marsikaj nejasno. Ni jasno, ali je bila knjiga takrat napisana ali morda prodana za določeno število dukatov, ne ve se, kje je Srakvina, kje so Buci ah Buk/.../. Gotovo pa je, da gre za ogrskega kralja Ludvika L, ki je vladal od 1342 od 1382, in za škofa Petra, ki je bil kr-bavsko-modruški škof od 1361 do svoje smrti, ko ga je 1375 nasledil škof Toma.' Nadaljnje preučevanje tega in drugih sorodnih pergamentov in zgodovinskih virov bo skušalo dati odgovor na ta vprašanja v naslednjih študijah.
Ob tem naj opozorim, da se v rokopisnem oddelku NUK hranita v mapi »Glagolitica« 16/1, Gč 48, dva pergamentna Usta Križe 4 in 5, ki ju je našel v Krizah pri Tržiču Lovro Pintar in poslal Levstiku. Oba sta iz istega misala, približno iste velikosti (32 X 21,3 oz. 30,6 x 24 cm). Besedilo je na obeh Ustih v dveh stolpcih, ki sta široka po približno 9 cm, vsebujeta maše na 10. in 11. ter 18., 19. in 20. nedeljo po binkoštih. Paleografska ana-Uza nam pokaže, da gre nedvomno za isü misal, kot je naš iz Nadškofijskega arhiva.
' Hierarchia CatlioUca Medu Aevi... per Conradum Eubel, ed. altera, Monasterü 1913, knj. I., str. 208. ' O Novakovem misalu glej razpravo M. Pantelič, Prvotisak glagoljskog misala iz 1483 prema misalu kneza Novaka iz 1368, Radovi Staroslavenskog instituta, knj. 6, Zagreb 1967; o Bartolu Krbavcu pa iste avtorice - M. Pantelič, Glagoljski kodeksi Bartola Krbavca, Radovi Staroslavenskog instituta, knj. 5, Zagreb 1964.
194
Vsekakor imamo opraviti z zelo zanimivimi ostanki misala, ki je nekak vrstnik znamenitega Novakovega misala iz leta 1368, vendar bi po pisavi bil lahko tudi starejši od njega (če je pripis iz 1370 poznejši), obenem pa je predhodnik znamenitega krbavskega prepisovalca Bartola Kr-bavca, ki je deloval že na začetku 15. stoletja.'
Pred nas se postavlja še več vprašanj v zvezi s temi odlomki: kako so prišli k nam, od kod in po kakšni poti, kdo jih je uporabljal. Za zdaj je očitno, da je v Sloveniji še več ostankov bogoslužnih knjig, ki izvirajo na Krbavskem, so pa tudi drugi.
kjer je besedilo očit i pripis iz drugih virov, saj je v nekaterih skoraj identično z najstarejšim hrvatskim glagolskim misalom Vatikanskim 111. 4 iz Začetka 14. stoletja, ki pa je nastal v Omišlju na Krku. Odgovor bomo lahko dobili le po nadaljnjem temeljitem pretresu vseh fragmentov in primerjanju le-teh z drugimi znanimi kodeksi, za katere je znan izvor. Za zdaj sem hotel samo seznaniti javnost s tako izrednim ostankom pisarske umetnosti srednjega veka.
Janez Zor Filozofska fakulteta v Ljubljani
195