RIKOSS 
 
 
logo RIKOSS
Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida 
 
številka 4 / 2020 
 
KOLOFON 
 
RIKOSS 
 
Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida 
C:\Users\Marko\Downloads\z fotka Vojmir Prosen.JPG
letnik 19, številka 4 / 2020 
ISSN 1854-4096 
 
Izhaja 4-krat letno v elektronski in zvocni obliki in je brezplacna. 
Spletna stran: http://www.zveza-slepih.si/rikoss/ 
C:\Users\Marko\Downloads\z kako do psa, fotka vodic na delu.JPG
Izdaja: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije  
Glavni, odgovorni in tehnicni urednik: Marino Kacic 
 
Uredniški odbor / sodelavci: Anja Uršic, Brane But, Metka Pavšic, Miha Srebrnjak, Safet Baltic, Slavica Bukovec Zupanic 
 
Lektoriranje: Vida Crnivec 
 
V reviji se objavlja priporocila in izsledke testiranj nove specialne IKT opreme, strokovne clanke o spoznanjih z relevantnih podrocij, možnostih za izobraževanje, delo in prosti cas, o izkušnjah v povezanosti/vkljucenosti, o osebnih življenjskih in delovnih izkušnjah ljudi z okvaro vida, njihovih svojcev in strokovnjakov vseh podpornih služb ter drugo. Vsi prispevki so avtorizirani, avtenticni in se nanašajo na podrocje "ljudje z okvaro vida". 
 
================================================================  
Avtorske pravice za prispevke, sprejete v objavo, pripadajo reviji Rikoss. Uredništvo si pridržuje pravico preurediti ali spremeniti dele besedila, ce tako zahtevata jasnost in razumljivost, ne da bi o tem prej obvestilo avtorja. Avtorji prispevkov so odgovorni za avtenticnost besedila in svoja stališca. 
 
© Revija Rikoss (ime, oblika in vsebina) je zašcitena z zakonom o avtorskih pravicah. Revija ali katerikoli njen del ne smeta biti razmnožena ali spremenjena v kakršni koli obliki (elektronski, zvocni, tiskani ali drugi obliki) brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic: © Revija RIKOSS in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 
 
Domov   Uredništvo   Narocite brezplacen Rikoss 
 
================================================================  
 
KAZALO 
 
UVODNIK: Je podjetniška pot zaposlitvena priložnost za slepe in slabovidne? 
Slavica Bukovec Zupanic 
 
AVTOPORTRET: Vojko Prosen 
V casu poklicnega delovanja sem se izpopolnjeval v stroki in krepil svojo samostojnost 
 
POPOTNIŠKI UTRINKI: Slikovite balkanske destinacije nas vedno znova prevzamejo – 2. Del Slavica Bukovec Zupanic 
 
INTEGRACIJA: Inkluzijski pohodi – planinstvo za vse 
Slavica Bukovec Zupanic 
 
INVALIDSKO VARSTVO: Zakon o dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij 
Brane But 
 
DOBRO JE VEDETI: Pes vodnik slepih pridobitev in predstavitev vaditeljev 
Marino Kacic in Sabina Dermota  
 
NAMIGI IN NASVETI: Kako zašcititi svoj Wi-Fi router in domace omrežje, Kako v treh preprostih korakih presedlati iz iPhona na Android ali obratno 
Brane But 
 
OGLASNA DESKA: Ovire skozi poklicno usposabljanje – 5. del 
Josib  
NOVICKE: Projekt razvoja podjetništva slepih in slabovidnih dobil evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva, Avtonomna vožnja: Hondi uspel zelo pomemben preboj pri samovozecih vozilih, Holmanova nagrada za leto 2021, Dostopnost spletišc za ranljive skupine 
Miha Srebrnjak 
 
MEDNARODNE NOVICKE: Izkljucenost invalidov iz Strategije cepljenja proti covid-19, Evropska Agenda o pravicah invalidov 2021-30, Kampanja EBU o financiranju filmske industrije, Nove smernice za dostopnost, pripravljene s strani Svetovne organizacije slepih 
Anja Uršic  
 
  
UVODNIK: Je podjetniška pot zaposlitvena priložnost za slepe in slabovidne? 
Projekt Slepota ni ovira za podjetništvo – prejemnik evropske nagrade za spodbujanje podjetništva in najboljši zaradi inovativnosti na evropski ravni  
Slavica Bukovec Zupanic 
 
 
Vecji delež dolgotrajno brezposelnih v Sloveniji tvorijo osebe, starejše od 55 let, mladi iskalci prve zaposlitve ter osebe z zdravstvenimi in drugimi ovirami. Med skupine iskalcev zaposlitve sodijo tudi slepi in slabovidni. Zato se zanje pripravljajo in izvajajo razlicne aktivnosti za približevanje trgu dela. Eno teh, projekt Slepota ni ovira za podjetništvo, vam predstavljamo v nadaljevanju.  
 
Slovenija je do danes že sprejela vrsto ukrepov oziroma aktivnosti, s ciljem omogociti boljše možnosti za zaposlovanje invalidov – gre za ukrepe s podrocja rehabilitacije ter za financne spodbude za delodajalce in invalide. Ceprav država na podrocju zaposlovanja težje zaposljivih oseb vodi aktivno politiko, se v praksi zdi, da z zakljuckom izobraževalnega procesa zanje preneha obstajati tudi inkluzivno okolje. Po drugi strani pa drži, da zaposlovanje invalidov na odprtem trgu dela zagotavlja vkljucujoce zaposlovanje invalidov na prilagojenih delovnih mestih v obicajnem delovnem okolju.  
 
Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pravijo, da natancnega števila brezposelnih oseb z okvaro vida ter števila aktivnih iskalcev zaposlitve ni, ker še ni registra, ki bi lahko postregel s temi podatki. Z namenom, da bi pomagali slepim in slabovidnim lažje najti zaposlitev na odprtem trgu dela, so se pri Medobcinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica, skupaj s Primorskim tehnološkim parkom (PTP), odlocili za projektno obliko izobraževanja. Gre za projekt Slepota ni ovira za podjetništvo »na podrocju družbeno odgovornega in odprtega podjetništva«. Cilj projekta, ki ga podpira tudi Zveza Lions klubov, distrikt 129, Slovenija je, da slepim in slabovidnim omogoci razvoj kompetenc podjetnosti ter jim s tem izboljša zaposlitvene možnosti ali jih podpre pri odlocitvah za podjetniško kariero. Kot poudarja predsednik MDSS Nova Gorica Igor Miljavec, je potrebno slepim in slabovidnim osebam, ki imajo  podjetniške ambicije, in ki želijo premikati meje, omogociti ustrezno podjetniško podporo. 
 
Vodilni partner Primorski tehnološki park in MDSS Nova Gorica sta projekt Slepota ni ovira za podjetništvo prijavila za evropsko nagrado za vzpodbujanje podjetništva. Javna agencija Spirit Slovenija kot nacionalni koordinator, je letos med petimi prijavljenimi domacimi projekti za omenjeno nagrado izbral dva projekta: cezmejno platformo podjetniških dejavnosti festINNO – festival INOVATIVNOSTI, ki ga izvaja Fakulteta za management s partnerji, ter projekt Slepota ni ovira za podjetništvo – »Odgovorno in odprto podjetništvo«. Nagrade za najbolje ocenjene evropske projekte so bile podeljene na on-line prireditvi v okviru evropskega srecanja MSP (mala in srednje velika podjetja), ki je potekalo 15. in 16. novembra 2020 v Berlinu. 
O aktivnostih v projektu ter o vešcinah, potrebnih za podjetniško pot, smo se pogovarjali z vodjo projekta Regino Bajc iz Primorskega tehnološkega parka. 
Vprašanje: »Kdaj in kako se je pricelo sodelovanje z MDSS Nova Gorica?« 
Odgovor: »Decembra 2019 smo z MDSS Nova Gorica v sklopu projekta »LAS V objemu sonca« sklenili partnerstvo, z namenom sodelovanja pri operaciji Ustvari svojo prihodnost za razvoj podjetniških vešcin, ki so slepim in slabovidnim v pomoc pri ustanavljanju lastnih podjetji oz. pri rasti zaposlitvenih možnosti. Primorski tehnološki park je kot vodilni partner v projektu zagotovil podjetniška znanja in program ter gradiva za izvajanje podjetniških delavnic, MDSS pa nas je med drugim izobrazil o nacinu podajanja informacij slepim in slabovidnim. Prav združitev znanj obeh partnerjev in obojestranska podpora sta bili kljuc do uspešno izpeljanega projekta.« 
 
Vprašanje: »Morebitni zacetni obcutki: strahovi, dvomi zaradi nepoznavanja specificnosti oseb z okvaro vida?«  
Odgovor: »Med znanim in neznanim so samo vrata percepcije. V projekt smo vstopili odlocno, s ciljem to skupino socialno vkljuciti in prispevati k sodelovanju in povezovanju ciljne skupine z ostalimi udeleženci, ne glede na to, kako velik izziv bo to predstavljajo. Zaradi zanesljivosti in strokovnosti partnerja MDSS Nova Gorica, smo pristopili sprošceno in suvereno. Vodstvo društva nas je izobrazilo o specifikah oseb z okvaro vida, o pravilnem nacinu komuniciranja in ravnanja z njimi. Naucili smo se na primer, da prostore in predmete vedno opisujemo v smeri urinega kazalca, da se v komunikaciji s slepim ali slabovidnim besedam “SLEP”, “VIDETI”, “GLEDATI” ne izogibamo, saj te besede niso tabu in jih uporabljajo tudi slepi in slabovidni. Na prvi predstavitveni delavnici sta se predstavila dva uspešna slepa podjetnika in zaposlovalci slepih in slabovidnih oseb, tako da smo se tudi na podlagi teh predstavitev poducili predvsem o sposobnostih te skupine.« 
 
Vprašanje: »Katere naloge je v projektih izvajal PTP, oziroma kakšna je bila vaša vloga?« 
Odgovor: »V PTP smo zavezani razvoju vešcine podjetnosti pri mladih (tekmovanje v podjetniških idejah mladih POPRI in pri ustanoviteljih startupov). Podjetnost je treba vzpodbuditi, negovati, podpirati. V ta namen organiziramo delavnice tipa startup vikend, kjer udeleženci v dobrih dveh dneh spoznajo, kako razviti idejo v produkt. To je znanje, ki ne pride prav samo tistim, ki bi radi odšli na samostojno pot, temvec tudi iskalcem zaposlitve, pa tudi na splošno v življenju posameznika. Vsebine klasicnega startup vikenda smo nadgradili tako, da so bile primerne tudi za osebe z okvaro vida, in izkušnja je bila za vse nas navdihujoca.«  
 
Vprašanje: »Katere aktivnosti so bile izvedene v okviru projekta Slepota ni ovira za podjetništvo, ki ste ga skupaj z MDSS prijavili za evropsko nagrado za vzpodbujanje podjetništva?« 
Odgovor: »V Sloveniji je približno deset tisoc slepih in slabovidnih oseb, zaposlenih jih je le okoli 6%. To pomeni, da slepe in slabovidne ljudi redko srecamo na delovnih mestih. Poleg komunikacijskih ter orientacijskih ovir, se pogosto soocajo tudi s problematiko zaposlovanja zaradi družbenih stereotipov o slepoti. Delovna mesta, ki so bila rezervirana predvsem za slepe osebe (tipicno je delovno mesto telefonista), zaradi nove tehnologije in modernizacije pocasi izginjajo.  
Na drugi strani pa imajo tudi slepe in slabovidne osebe podjetniške ideje ter želijo sami kreirati svojo prihodnost v lastnem podjetju. In prav takšnim, ki želijo premikati meje, je potrebno omogociti ustrezno podjetniško podporo, da bi lažje in na ucinkovit nacin zagnali svoje podjetje. 
PTP je v sodelovanju z MDSS Nova Gorica razvil startup pristop za razvoj podjetnih kompetenc in zagon podjetniške kariere za slepe in slabovidne iz celotne Slovenije.  Koncept vkljucuje sledece aktivnosti: 
- prepoznavanje izzivov in problemov slepih in slabovidnih ter iskanje inovativnih in kreativnih rešitev, ki bi jih lahko uresnicili v novem podjetniškem nacrtu, 

- razvoj podjetniških kompetenc in poslovnega modela za zagon novega podjetja,  

- specializirane delavnice in mentorstvo za pridobivanje sodobnih znanj, ki so namenjeni osvajanju znanj iz sodobnih tehnologij, kot so postavitev spletne trgovine, socialna omrežja in digitalni marketing. 

- mreženje slepih in slabovidnih s podjetniki in podjetniškimi mentorji ter predstavitev perspektivnih podjetniških zgodb slepih in slabovidnih oseb.« 


 
Vprašanje: »Kakšne so razlike v aktivnostih in ciljih med projektoma Slepota ni ovira za podjetništvo in Ustvarimo svojo prihodnost – gre zgolj za nadaljevanje in izboljšavo prvega?« 
Odgovor: »Strategija projekta Slepota ni ovira za podjetništvo temelji na operaciji Ustvari svojo prihodnost in njenih ciljih, kot so aktivacija slepih in slabovidnih, z namenom izboljšanja zaposlitvenih možnosti oziroma spodbujanja k zagonu lastnega podjetja, vkljucevanja slepih in slabovidnih v izvajanje programa ter povezovanje, medsebojni izmenjavi znanja in izkušenj ter podpori startup ekosistema. V kontekstu trajanja operacije Ustvari svojo prihodnost so aktivnosti zakljucene, medtem ko se projekt Slepota ni ovira za podjetništvo nadalje razvija, gotovo s še vecjim zagonom, odkar je projekt nacionalni zmagovalec EEPA.« 
 
Vprašanje: »Imajo slepi in slabovidni, udeleženci delavnic v okviru projekta, zdaj dovolj znanja, da stopijo na samostojno podjetniško pot?« 
Odgovor: »Vzdušje in celoten proces sta bila izredna. Kaj vse je možno narediti v treh zgošcenih dneh! Od komajda kakšne ideje do prezentacije za investitorje. »Neprecenljivo!« je komentar enega od udeležencev prve podjetniške delavnice. Kljub temu, da opremljanje posameznikov s kompetencami podjetnosti ni kratkorocen proces, so se slepi in slabovidni na intenzivnih delavnicah za razvoj inovativne ideje v poslovni model naucili metodologij vitkega podjetništva, s pomocjo katerih se bodo izognili izdelavi produkta, ki ga nihce ne želi ali ne potrebuje, svojo inovativno idejo pa so se naucili spremeniti v delujoc nacrt. Poleg znanja iz najsodobnejših podjetniških metodologij, vešcin javnega nastopanja, digitalnih kompetenc in podjetniškega razmišljanja, so pridobili nove kontakte, ki so neprecenljiva podpora na samostojni podjetniški poti.« 
 
Vprašanje: »Prosim vas za vaše iskrene ugotovitve – spoznanja, izkušnje, ki ste jih pridobili v casu sodelovanja s slepimi in slabovidnimi? Kako drugacen je bil tokrat vaš pristop?« 
Odgovor: »Princip dela je bil povsem enak. Na zacetku smo se morali eden od drugega nauciti nekaj tehnicnih detajlov za uspešno delo. Predavatelj mora natancno opisati koncepte, brez vseh nedorecenosti. Odkritost in zaupanje je temelj dobrega dela in tako smo tudi te manjše spodrsljaje uspeli premostiti. Pri slepih in slabovidnih udeležencih je zaznati enako vecjo ali manjšo nagnjenost k samoiniciativnosti, podjetnosti, ce želite, kot pri ostalih naših uporabnikih.«  
 
Vprašanje: »Še malce pogleda v prihodnost. Morebitni nacrti?« 
Odgovor: »Zagona polno vodstvo Medobcinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica se je odlocilo nadaljevati z razvojem projekta Slepota ni ovira za podjetništvo, ki ga podpira tudi Primorski tehnološki park. Na podlagi prve spletne delavnice za slepe in slabovidne, ki smo jo organizirali skupaj z MDSS, so se odlocili, da bodo uporabili isti model za nadaljnjo krepitev digitalnih kompetenc in spletnih znanj skozi sklop delavnic za izdelavo lastne spletne strani s spletno prodajo. Tako bo imela ta ciljna skupina možnost ustvariti cisto pravo spletno stran, prilagojeno lastnim potrebam, obenem pa seveda tudi potencialnim kupcem. Vzpostavitev spletne strani s pomocjo strokovnjaka je zelo draga, hkrati pa pomembna za obstoj in vidnost podjetja. Delavnice bodo udeležencem omogocile, da lastno spletno stran razvijejo brez stroškov in da na trgu njihova podjetniška ideja koncno postane vidna.« 
 
Uvrstitev projekta Slepota ni ovira med najboljše evropske projekte na podrocju družbeno odgovornega podjetništva zares ne potrebuje dodatnega komentarja. Kot je za STA povedala Regina Bajc, je nagrada spodbuda za Primorski tehnološki park in za medobcinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica ter pomeni nadgradnjo pohval s strani udeležencev. Naše iskrene cestitke! 
 
Na vrh 
 
  
AVTOPORTRET: Vojko Prosen 
V casu poklicnega delovanja sem se izpopolnjeval v stroki in krepil svojo samostojnost  
 
V pricujocem avtoportretu se seznanimo z bogatim življenjem Vojka Prosena iz Radencev. Opiše svoja otroška in osnovnošolska leta, zanimivo je brati o dvoletnem zdravljenju oci, izkušnjah iz casa srednjega šolanja v Beogradu ter o casu višješolskega študija v Zagrebu. V nadaljevanju se seznanimo še z nacinom dela slabovidnega fizioterapevta, v zakljucku pa tudi o potovanjih po svetu ter sedanjem aktivnem življenju.  
 
Po letih nisem vec med mladimi - približujem se sedemdesetim, se pa pocutim dovolj psihofizicno mocnega, kar zna potrditi tudi moja soproga. Zdravstvena stroka pravi, da so to leta, ko se kaj tudi pozabi, in res, velikokrat si moram kakšno stvar priklicati v spomin. Del te zdravstvene stroke sem bil tudi sam, kjer sem uspel oddelati skoraj štirideset let in sta me v pokoj pognali šele zamenjavi obeh kolkov. Po drugi operaciji ni bilo smiselno nadaljevati z delom, saj je bila bolniška odsotnost zame kot fizioterapevta nesprejemljiva. Sicer pa so bili tudi pogoji za redno upokojitev na moji strani. Pa se vrnimo na zacetek. 
 
Že zgodaj po rojstvu je mama opazila, da z ocmi nekaj ni v redu, saj bi po nekaj mesecih že moral kaj videti. Zaceli so se vrstiti obiski pri zdravnikih. »Saj bo do razvoja vida še prišlo,« so bile prve tolažbe specialistov. Priceli so s poskusi zdravljenja, vendar se izboljšanje vida ni uresnicilo, ceprav so se starši in takratna stroka zelo trudili. Ocala naj bi nekaj pomagala, so rekli – prav dosti pa niso, saj sem jih v otroštvu veliko polomil.  
 
V vrtec sem hodil v Radljah, kjer smo živeli; že tam sem baje marsikaj ušpicil, saj sem bil v tistem casu edini s tako slabim vidom. Spominjam se npr., da sem si pred odhodom v šolo zlomil tudi roko, na sreco levo. Še ena težava vec za moja starša, starejša brata in sestro. Verjetno bi mama in oce napisala o meni v tem casu cisto svojo zgodbo. Ker ocene izgube vida takrat še ni bilo, sem, verjetno po predhodnem dogovoru staršev z vodstvom šole, nadaljeval šolanje kar v domacem kraju. Posadili so me v prvo klop, cim bližje tovarišici in tabli. Šele v šoli sem se verjetno zacel zavedati, da z mojim vidom res nekaj ni v redu. Uciteljice so se trudile na tablo pisati s vecjimi crkami, velikokrat pa sem med poukom prosil, oziroma bolj vprašal "tovarišica, kaj tam piše?". Najbrž je bilo to za vse precej motece. Spomnim se, da sem bil do petega razreda prav dober ucenec, nato pa so se pricele ucne težave, saj je bila snov bistveno zahtevnejša. Najvec težav sem imel pri tehnicnem  pouku, risanju in drugih rocnih spretnostih, pa tudi anglešcina mi ni šla ravno najbolje. Najraje pa sem imel zemljepis in zgodovino. No ja, na koncu šolskega leta sem 
izvlekel kar dober uspeh, verjetno pa mi je bilo marsikaj pogledano skozi prste, kot recemo. Veliko težav je bilo tudi s telesno vzgojo, saj mi ostanek vida ni dopušcal izvajanja razlicnih aktivnosti. Najraje sem igral nogomet, saj je bil moj brat nogometaš. V spominu imam kar nekaj razbitih oken v našem bloku, pa tudi kopico drugih povzrocenih težav. Rad sem imel tudi glasbo, zato sem prepeval v šolskem pevskem zboru. V glasbeni šoli sem tudi vadil klavir, vendar sem vztrajal le kratek cas – povecave notnega crtovja ni bilo, uciteljica za glasbo pa je nenehno zahtevala, naj vec vadim. Sicer sem imel dve veliki želji: da bi postal pevec ali voznik avtobusa. Spominjam se, da so ucitelji pritiskali na starše, da bi 7. in 8. razred nadaljeval v šoli za slepe v Ljubljani.  Zakaj do tega ni prišlo, še danes ne vem, verjetno zaradi želje staršev, da ostanem doma. Medtem so tudi oftalmologi postavili nekaj diagnoz in ocenili izgubo vida na 97 procentov. 
 
Po koncani osnovni šoli je oce, po navodilih oftalmologov, pricel urejati vse potrebno za sprejem in zdravljenje na Ocesni kliniki v Sarajevu pri "cuvenom" oftalmologu prof. dr. Vladimirju Cavki. Zdravljenje je nekaj dni potekalo na sarajevski kliniki, nato pa se je pricelo dvoletno zdravljenje, izmenicno v Kuparih pri Dubrovniku in na planini Jahorina nad Sarajevom. Rezultat te dolgotrajne terapije je bila zaustavitev atroficnih procesov na oceh, sam pa sem to obcutil kot manj zamegljen pogled. Ti dve najstniški leti sta bili zame polni novih dogodivšcin. Spoznal sem veliko ljudi iz celotne Jugoslavije. Navdušen sem bil tudi na novimi kraji, še posebej, ko smo lahko za nekaj dni šli domov na dopust. Takrat sem spoznal celotno jadransko obalo, velik del Bosne in Hercegovine, pa še kaj. Obicajno sem potoval z avtobusom, saj so bile povezave res dobre, poleg tega pa sem se na avtobusu pocutil zelo varno, ker mi je vozno osebje vedno pomagalo. Med vožnjo sem užival in enako uživam še danes. 
Pred pricetkom zdravljenja v Sarajevu me je oce namrec vclanil v društvo slepih v Mariboru. S tem sem pridobil to modro "knjižico vožnje", s katero smo lahko slepi potovali po Jugoslaviji. Zame, precudovito. 
 
Po dveh letih so me odpustili in moje zdravljenje je bilo zakljuceno. Kaj pa sedaj? Kaj bom pocel v življenju? Odlocili smo se, da se vpišem v Srednjo medicinsko šolo za fizioterapevtske tehnike v Beogradu. Tam smo se izobraževali mladi z  izgubo vida iz celotne Jugoslavije, koncalo jo je tudi kar nekaj kolegov fizioterapevtov iz Slovenije. S prilagajanjem v novo okolje nisem imel nobenih težav. Kaj hitro sem spoznal, da mi bo ta poklic všec, saj sem si v casu zdravljenja pridobil precej izkušenj, kako se postopa z bolniki. Pouk je potekal v popoldanskem casu, predavali so nam vrhunski zdravniki razlicnih specialnosti. Prakticni del pouka je potekal v dopoldanskem casu na razlicnih zdravstvenih ustanovah v Beogradu. Z orientacijo po mestu in s prilagajanjem v zdravstvenih ustanovah nisem imel vecjih težav, saj so nam povsod pomagali. Tudi srbohrvašcino sem popolnoma obvladal.  
 
V casu šolanja sem spoznal sošolce s popolno izgubo vida, ki so za branje in pisanje uporabljali brajevo pisavo. Nekateri smo uporabljati razna povecevalna stekla, magnetofone za snemanje predavanj in razlicne ucbenike. Pri kakšnem predmetu pa smo si tudi kaj zapisali. Predavatelji so se na predavanjih zelo potrudili, kajti v razredih ni bilo tabel – zame nova izkušnja. Velikokrat smo se ucili skupaj, saj je bil internat bil v sklopu šole. Ceprav sem imel ostanek vida, sem se od svojih sošolcev 
naucil kar nekaj vešcin: uporabe bele palice, izboljšanja otipa na prstih, izboljšanja orientacije v prostoru in izven njega. Ravno dobra orientacija je bila zame zelo pomembna. Opazilo se je tudi, da so sošolci, ki so prihajali iz Zavodov za slepe, dobro izurjeni v vešcinah, potrebnih za cim bolj samostojno življenje. V tistem casu ni bilo kaj dosti novih tehnicnih pripomockov, razen razlicnih lup.  
 
Na koncu šolanja smo napisali diplomsko nalogo, opravili prakticni in teoreticni zagovor, prejeli diplome in se razšli. Vendar so se mnoga prijateljstva med nami še dolgo obdržala. Bivanje v Beogradu je bilo zame nepozabno in pridobil sem veliko razlicnih znanj in izkušenj. 
 
Kako naprej, sem se ponovno vprašal? Uspel mi je vpis na Višjo zdravstveno šolo, smer fizioterapija v Zagrebu. Na tem mestu bi želel poudariti, da je bil izobraževalni program na res visoki ravni; velika prednost zame je bila, da sem imel dobro predznanje in izkušnje iz srednje šole, tako da sem se lahko posvetil novim podrobnejšim vsebinam. Tu sem bil deležen pomoci novih sošolcev. V casu študija sem pri oftalmologu uspel pridobiti boljša stekla za ocala, pa tudi lupe so mi velikokrat pomagale. S kolegom sošolcem sva hitro dobila skupno sobo v študentskem domu, tako da je za oba vse potekalo še lažje. Vodja katedre za fizioterapijo je opazila mojo težavo z vidom, predvsem pri izvajanju nekaterih fizioterapevtskih vaj. Veckrat sem uporabljal tipanje s prsti, kar se ji je zdelo zelo zanimivo in je uporabo tipa tudi podpirala. Po podrobnejšem pogovoru sva vodstvu šole predlagala, da šola omogoci izredni vpis tudi fizioterapevtom s koncano šolo v Beogradu; to možnost je izkoristilo še nekaj mojih sošolcev. Bil sem ponosen, da nam je s predstojnico uspelo, saj je za nas in bolnike najpomembnejše znanje. Po opravljenih izpitih sem uspešno diplomiral. 
 
Po diplomi sem se zaposlil v Zdravilišcu Radenci, ker sem bil njihov štipendist.  Z novimi sodelavci v zdravilišcu sem se hitro ujel, saj so že imeli izkušnje s fizioterapevti z izgubo vida. Seveda sem se maksimalno trudil in bil po potrebi deležen njihove pomoci. Predvsem je bila pomoc potrebna pri uvajanju novih digitalnih aparatur v elektroterapiji. Na tem podrocju za nas še ni bilo ustreznih tehnicnih pripomockov, razen povecave z lupami.  
 
Z leti me je vedno bolj zanimala psihologija; željo po vec znanja na tem podrocju so mi vzbudile priprave na izpit iz psihologije na študiju v Zagrebu. Prijavil sem se na razpisano delovno mesto fizioterapevta v Zavodu za duševno in živcno bolne Hrastovec -Trate pri Lenartu. Sprejeli so me, saj so potrebovali moškega. Slabovidnost za njih ni predstavljala težave, saj je delo tam potekalo v pocasnejšem tempu. Za privajanje na popolnoma drugacne bolnike pa sem potreboval kar nekaj casa. Pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov s pacienti in pri izvajanju fizioterapevtskih ter rehabilitacijskih postopkov je bilo potrebno veliko sprotnega prilagajanja. Ko sem zacel spoznavati njihove težave in pridobivati dodatna strokovna znanja, pa je šlo bistveno lažje. Zame je bila najpomembnejša pomoc ostalih strokovnih delavcev in osebja na oddelkih. Ceprav smo se nenehno izobraževali, to ni cisto zadostovalo, saj je bil vsak bolnik nekaj posebnega. Najpomembnejši je bil pravilen pristop in pridobitev medsebojnega zaupanja. Ne vem kako, vendar mi je uspevalo, ceprav sem moral biti zelo previden, da nisem ostal 
brez ocal in podobne nevšecnosti. V Zavodu sem pridobil veliko znanja z razlicnih podrocij iz defektologije, delovne terapije, socialnega dela, fiziatrije, medicinskih in tehnicnih pripomockov, nege bolnika ... 
 
Pocasi so se uvajali tudi racunalniki, pricela so se izobraževanja iz racunalniškega opismenjevanja. Hitro sem spoznal, da bo to zame velika težava –  z mojim ostankom vida bi bilo delo na racunalniku zame zelo naporno oziroma bi bile potrebne prilagoditve. S sodelavci smo se odlocili, da svoja opažanja v zvezi z bolniki še naprej beležim rocno v pisni obliki, zapisi pa se pozneje vnesejo v racunalnik. V tem casu sem dobil velik strah pred racunalniki, ki me spremlja še danes. Sem pa vesel, da sem po odhodu v pokoj zacel uporabljati pametni telefon in tablico, seveda s prilagoditvami oziroma povecavami.  
 
V Zavodu Hrastovec sem pridobil veliko razlicnega strokovnega znanja, vešcin in življenjskih izkušenj. Delal sem z najtežjimi bolniki, vendar mi nikakor ni žal, saj so ti ljudje kot knjiga, iz katere se lahko samo uciš. Ponosen sem na svoja delovna leta. Tudi tisti, ki me poznajo, menijo, da sem bil hraber. 
 
Svoje družinsko življenje sem zasnoval v Radencih, kjer živimo še danes. Moja soproga in sin, oba zelo aktivna, sta me nenehno vzpodbujala k razlicnim aktivnostim, predvsem rocnim spretnostim. In res, ce imaš željo in vztrajnost, se marsicesa nauciš. Tako sta me tudi prepricala, da smo se obcasno odpravili na kakšno organizirano turisticno potovanje. S soprogo sva pricela obiskovati države po Evropi. Ob teh potovanjih sem v veliko evropskih mestih na ulicah opazil vgrajene taktilno-talne oznake – poti za slepe, srecevali pa smo tudi precejšnje število oseb z belo palico. V tistem casu, pred tridesetimi ali štiridesetimi leti, teh cestnih oznak v Sloveniji še ni bilo. Prve bele palice je v Slovenijo leta 1973 »prešvercal« verjetno mnogim znan slepi umetnik, fotograf, sedaj državljan Evrope, g. Evgen Bavcar. 
 
Ko sta cas in denar dopušcala, sva se s soprogo odlocala tudi za daljša medcelinska potovanja v organizaciji slovenskih turisticnih agencij. Najvec težav sem imel na aerodromih. Pravila in rentgenski pregledi so za vse potnike enaki. Pregledi so bili vcasih zelo natancni, ponekod jih je zmotila celo moja bela palica, ki sem jo imel obicajno v torbi. To so dragocene izkušnje, ki ji pridobivaš po svetu. V razvitem delu sveta, kot so Japonska, ZDA, je vecinoma prisotna prilagojenost mest za slepe s taktilno-talnimi plošcami ali potmi. Na splošno pa se povsod po svetu, kjer se ukvarjajo s turizmom, prilagajo tudi vsem turistom-invalidom. Seveda pa brez pomoci spremljevalcev še vedno ne bo šlo. 
 
Še v casu delovne dobe sem se vkljucil v razlicne aktivnosti na Zvezi slepih in v mojemu društvu slepih v Murski Soboti. Ko sem postal upokojenec in imel tako vec casa, sem prevzel tudi obveznosti predsednika društva. Cutil sem, da lahko s svojim znanjem in dragocenimi izkušnjami pripomorem k reševanju težav naših clanov.  
 
Ce bomo znali poskrbeti za svoje zdravje in pozitivno razmišljati, bo vsakomur posebej in vsem nam v prihodnosti lepo. 
 
 
Na vrh  
POPOTNIŠKI UTRINKI: Slikovite balkanske destinacije nas vedno znova prevzamejo 
Slepi jih doživljamo na svojevrsten nacin – drugi del 
Avtorica: Slavica Bukovec Zupanic 
Urednica rubrike: Metka Pavšic 
 
 
Nadaljujemo torej z našim potepanjem po bosansko-hercegovskih krajih. Naj vas spomnimo, da smo se v prvem delu potopisa pomudili v Jajcu, Travniku ter v kompleksu Bosanske piramide, tokrat pa nas caka obisk prestolnice federacije BiH in cisto za konec še postanek na idilicni tocki blizu term Laktaši. 
 
Naše potepanje danes nadaljujemo v glavnem mestu BiH, s katerim sem sama povezana že vse od otroštva. Osebno mi je Sarajevo najljubša od vseh balkanskih prestolnic in sem tudi zaradi tega mocno socustvovala s Sarajevcani v enem najtežjih obdobjih njihove zgodovine v letih 1992 – 1995. Ceravno ne štejem vec, kolikokrat sem bila v mestu na bregovih Miljacke, mi ob vsakem obisku ponovno privrejo na dan custva. 
 
S simpaticnim in zgovornim vodicem Mirzo smo se tega dne sestali na najbolj atraktivni tocki v mestu, pod znamenito »sarajevsko žicaro« (žicnico), ki vozi na hrib Trebevic, od koder lahko pogled objame celotno mesto – ce seveda nad njim ne visi meglena pokrovka. V neposredni bližini se nahaja tudi ena najlepših stavb iz avstro-ogrskega obdobja, simbol Sarajeva – Gradska Vijecnica, vcasih mestna hiša, danes Narodna in univerzitetna knjižnica. Za zacetek nas je vodic popeljal na enega od osmanskih mostov cez Miljacko, kjer nam je na kratko orisal zgodovino glavnega mesta federacije BiH. Ob tej zgodbi moram dodati še dokaj žalostno lastno ugotovitev, da Sarajevo danes zdalec ni vec tisto, kar je bilo pred zadnjo vojno morijo. Že to, da je v nekdanjem evropskem Jeruzalemu prebivalstvo zdaj skoraj nacionalno poenoteno (vec kot 90 % Bošnjakov), dovolj zgovorno prica o velikih spremembah. 
 
Za ustanovitelja mesta velja Isa-beg Ishakovic, ki je leta 1459 odredil njegovo ustanovitev, zgradil prvo mošejo (džamijo), palaco, most in vec javnih ustanov. Sedanje ime je bilo prvic omenjeno leta 1507, je turškega izvora in v prevodu pomeni polje okrog dvorca. V srednjem veku je mesto postalo križišce religij, kultur in trgovskih poti, predstavljalo je sticišce vzhoda in zahoda. Prav prisotnost razlicnih civilizacij ter pecat, ki sta ga pustila oba gospodarja, Osmani in Habsburžani, je naredilo Sarajevo za bogato zakladnico kulturne dedišcine. Džamije, pravoslavne in katoliške cerkve, židovske sinagoge, osmanska in avstro-ogrska arhitektura, številne naravne lepote, tradicionalna bosanska kafa in znane gurmanske specialitete so zagotovo razlogi za sprehod po eni najlepših balkanskih metropol. 
 
Sarajevo, ki je bilo v casu turške nadvlade eno najbolj razvitih orientalskih mest, je zacelo po prihodu Habsburžanov (leta 1878) dobivati evropski videz. Ne samo evropsko, temvec kar svetovno slavo pa mu je prinesel atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda. Na mostu Gavrila Principa nam je vodic 
opisal okolišcine dogodka, ki se je zgodil na tem mestu 28. junija 1914. Ta je bil vzrok za vojni spopad s Srbijo in posledicno tudi za zacetek prve svetovne vojne. Verjamem, da ste se o vsem tem poucili že pri urah zgodovine, zato zadeve ne bom obnavljala. 
 
Predel mesta, ki ga obišce prav vsak obiskovalec in po cemer je Sarajevo pravzaprav najbolj poznano, je Bašcaršija. Posedeti v eni od »cevabdžinic« ali »buredžinic«, ali popiti zgolj »bosansku kafu« na glavni tržnici v starem Sarajevu, je skorajda obveza vsakega turista. Bašcaršija je najbolj slavna arhitekturna stvaritev iz turških casov, z razliko, da je takrat zavzemala le prostor okrog osrednje fontane Sebilj, danes pa s tem pojmom poimenujemo ves trgovski predel v starem mestnem jedru. Ob glavni ulici in ob vseh ožjih precnih je vec kot 200 prodajalnic in številne delavnice domace obrti. Bakrene džezve, kupljene tukaj, se najdejo v marsikateri slovenski kuhinji. Skratka, Bašcaršija živi s tradicijo že celih 500 let. Niti kriza, niti modernizacija ji nista prišli do živega. 
 
Vodic Mirza nas je tega dne popeljal med znamenitimi bašcaršijskimi stavbami kot so: muzej Art kuca sevdaha, Bezistan (vcasih skladišce za tkanino), fontana Sebilj, Gazi Husrev-begova džamija, katedrala Srca Jezusovega, Saraci (izdelovanje in prodaja živalskih kož), Medresa (prva javna šola), Morica han (nekdaj stavba s prenocišci) itd. Ko govorimo o zlati dobi osmanskega razvoja Sarajeva, govorimo o Gazi Husrev-begu, cloveku, ki je s prihodom v mesto leta 1521, zacel obdobje pospešene gradnje, razvoja trgovine ter turških vojaških vdorov proti severu. Zaslužen je tudi za prvo džamijo z razsvetljavo in prvo javno kopališce na evropskih tleh. Ker z ženo nista imela otrok, je ta mogocni mož ustanovil fondacijo, ki deluje še danes. Mirza nas je ob koncu vodenja povabil na obeleževanje 500 letnice prihoda Gazi Husrev-bega v Sarajevo. To bo v letu 2021 in bo zagotovo precej slavnostno. 
 
In zdaj smo docakali še tisto, na kar smo vsi najtežje cakali – potepanje po Bašcaršiji brez vodnika. V trenutku se je naša skupina razkropila na vse možne strani. Nekateri so jo ucvrli gurmanskim užitkom naproti, drugi spet po trgovinicah. S hcerko, ki je navdušena popotnica, sva se po okrepcilu zasidrali v središcu dogajanja. Ker je njen smisel potovanj predvsem v opazovanju ljudi, sva tam obsedeli ves prosti cas. Medtem, ko je hci pasla in tešila svojo radovednost, sem sama pestovala žalostno resnico, da mi ni vec dano videti vseh teh lepot. V takšnih trenutkih se zalotim, kako pogrešam izgubljeni vid, a se tolažim z dejstvom, da sem vendarle imela možnost nekoc to videti. 
 
Na vrnitvi s potepanja po BiH proti domu, v bližini term Laktaši, smo potniki nenadoma ostrmeli, ko se je avtobus zacel vzpenjati po ozki lokalni cesti. A nas je organizator izleta Edi potolažil, da je vse OK, ceš ne more se nam zgoditi prav nic slabega, ker smo zdaj v božjih rokah. Še malce bolj zmedeni smo postali, ko se je pred avtobusom kot kažipot pojavil osebni avto. Koncno smo dojeli, da nas caka presenecenje posebne vrste, ter izvedeli, da je bila naša varnost zaupana duhovniku, ki nas je pripeljal na idilicno tocko, do cerkvice sredi vinogradov – na podrocje nekdanje italijanske kolonije. In res, cakal nas je nenavaden prizor. Duhovnik je takoj potešil našo radovednost, ko nam je razkril zanimivo zgodbo. 
Po veliki naravni katastrofi leta 1882, to je po poplavah, ki so prizadele italijanske pokrajine Trento, Veneto, Furlanijo, je vodna vihra tamkajšnjim ljudem odnesla tako rekoc popolnoma vse in za seboj pustila pustinjo. Nekaj deset družin iz okolice Trente se je zato odlocilo poiskati boljšo prihodnost v krajih severno od Banja Luke, natancneje v vasi Mahovljani. Sem je prišlo 57 družin, skupaj s 322 clani. Ob prihodu so ustanovili italijansko kolonijo, pri zacetnih težavah pa jim je pomagala tudi država s tem, da jim je dodelila zemljo in jih oprostila placila davka. K sreci je zemlja bogato obrodila, uspevali so zlasti zelenjava, sadje in vinska trta. Cilj Avstro-Ogrske je bil predvsem, da bi priseljenci avtohtonemu prebivalstvu v Bosni pokazali, kako se obdeluje zemlja in kako se pridela vinska kapljica. Turki so namrec po svojem odhodu s tega obmocja za seboj pustili le pušco in nevedno prebivalstvo. Poleg tega muslimanska vera prepoveduje pridelavo in uživanje alkohola. Za svoje verske potrebe so si italijanske družine kmalu po prihodu postavile župnijsko cerkev, posveceno sv. Franji Asiškemu. Zaradi ustanoviteljev jo imenujejo kar italijanska cerkev. V okviru cerkve je nekaj casa delovala tudi šola. Zaradi zmanjšanja števila italijanskih potomcev pa danes tukaj ni vec rednega župnika. Poglejmo še v notranjost božjega hrama. Cerkev ima eno samo ladjo in pravokoten oltar, ki je le za kakšen meter ožji od ladje. Ob oltarju sta dve nižji krili: zakristija in pogrebna kapela. Posebnost sta tudi dva lesena kipa Jezusa Kristusa in Matere božje iz 19. stoletja. Za vzdušje v cerkvici je poskrbela naša sopotnica Metka, ki je zapela znano duhovno pesem Amazing Grace. Leta 1997 je prišel med družine italijanskih potomcev duhovnik iz pokrajine Trento ter jih zacel vzpodbujati h gospodarskemu razvoju podrocja. Na površini sedmih hektarov so nasadili sadike vinske trte. Vinograd zdaj pripada banjaluški nadškofiji. Duhovnik je pokazal na svojo desno, kjer raste trta cabernet sauvignon in na levo, kjer je zasajen rajnski rizling. Poleg cerkve zdaj gradijo vinsko klet, katere gradnja je trenutno zaustavljena. 
 
Po duhovnikovi predstavitvi zgodovine italijanske cerkve in po ogledu njene notranjosti, je sledila še pokušina domacih pridelkov. Bil bi resnicno greh, ce bi odšli iz vinskih goric, ne da bi poskusili žlahtno kapljico. Ta se odlicno poda k siru trapistu, ki ga še vedno po skrivnostnem izvornem receptu izdelujejo bratje trapisti v  samostanu v bližini Banja Luke. In tako smo bili zdaj, opremljeni z božjim in posvetnim blagoslovom, pripravljeni za nadaljnjo pot proti domu.  
 
 
Na vrh 
 
  
INTEGRACIJA: Inkluzijski pohodi – planinstvo za vse 
Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti 
Avtor: Slavica Bukovec Zupanic 
 
 
Skoraj 60 let je minilo, odkar je vrh Triglava osvojila skupina slepih in slabovidnih planincev. Temu dogodku je sledilo še nekaj bolj ali manj uspešnih podvigov (Kilimandžaro 1998). Organizirano planinarjenje oseb z razlicnimi oviranostmi se je pod budnim ocesom Planinske zveze Slovenije pricelo z ustanovitvijo Odbora Planinstvo za invalide/osebe s posebnimi potrebami (PIN/OPP). V nadaljevanju zapisa predstavljamo, kako ovire na planinskih poteh obvladujejo slepi in slabovidni planinci.  
 
Zgodba planinarjenja za invalide/osebe s posebnimi potrebami se je v okviru Planinske zveze Slovenije (PZS) pricela leta 2015. Na svoji spletni strani so med drugim zapisali: »Poslanstvo PIN/OPP je enakost in dostopnost gora za vse - planinstvo za vse v utripu inkluzije. Planinstvo za invalide/OPP inovativno pristopa k odpiranju vrat razumevanja drugacnosti in razlicnosti. Širjenje ideje, da lahko vsak prispeva svoj delcek k raznolikosti in pestrosti pohodništva. Inkluzijski pohod je izkustveno ucenje o drugacnosti, o razlicnosti in o zmožnostih. Spoznanje, ki nastane prek lastnega doživljanja, je vredno veliko vec kot pripoved, predavanje ali prebrana beseda.« 
 
Pri odboru PIN/OPP pojasnjujejo, da so se za poimenovanje »invalidi/osebe s posebnimi potrebami« odlocili iz razloga, da lahko vanj zajamejo tudi otroke in mladostnike do 18. leta starosti. Projektom: GSPK – Gluhi strežejo v planinskih kocah, SSOV – Stopiva skupaj, osvojimo vrh, GOGO – Gibalno ovirani gore osvajajo se je v zacetku leta pridružila še akcija SSP po SPP – Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti. 
 
Organizacijo projekta sta prevzela Kulturno prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih »Karel Jeraj« (KPŠRD) in odbor PIN/OPP pri Planinski zvezi Slovenije, za lažje medsebojno dogovarjanje pa ustanovila delovni odbor. Vec o delovanju obeh akterjev sledi v nadaljnjih pogovorih. 
 
Za KPŠRD odgovarja Ana Oražem, vodja delovnega odbora 
 
Vprašanje: »Katere naloge opravlja KPŠRD »Karel Jeraj« v projektu SSP po SPP?«  
Odgovor: »V projektu SSP po SPP imamo vloge do neke mere res razdeljene, istocasno pa se tesno prepletajo. Vsak dela tisto, kar zmore in zna. Konkretno, sama sem vodja delovne skupine, ki se sestaja po potrebi. Trenutno delovno skupino sestavlja 9 oseb: 7 slepih in slabovidnih in Jurcek Nowakk (vodja odbora) ter Marjeta Cic, clanica Odbora Planinstvo za invalide/OPP pri Planinski zvezi Slovenije. Pri KPŠRD »Karel Jeraj« posredujemo vabila za posamezni pohod, zbiramo prijave, komuniciramo in koordiniramo s slepimi in slabovidnimi planinci, ki prihajajo z razlicnih koncev Slovenije. Sodelujemo pri pripravi programa pri kocah. Vecji del projekta SSP po SPP opravita Jurcek Nowakk in Marjeta Cic. Pohodi so inkluzijske 
narave, zato delamo tudi na navezovanju stikov; sedaj smo v fazi dogovora, kako bi lahko sodelovali pri pridobivanju financnih sredstev, saj je te do sedaj pridobival Odbor PIN/OPP, kar pa zmanjka, pa pokrijemo z lastnimi prispevki slepi in slabovidni planinci. Pišemo in objavljamo tudi clanke o posameznih pohodih. Sodelovala sem tudi pri izobraževanju spremljevalcev, naša Irena pa je pri akciji gibalno oviranih (GOGO) na pohodu na Gradišce pomagala spraviti na vrh eno izmed oseb na invalidskem vozicku. Cedalje boljše sodelovanje se razvija tudi z gluhimi in naglušnimi. Premagati moramo dvojno oviranost. S pomocjo Jurcka in Marjete smo se nekateri že naucili par kretenj slovenskega znakovnega jezika. V podporo akciji Gluhi strežejo na planinskih kocah nas je nekaj šlo na Mrzlico. Tam so trije gluhi prostovoljci sprejeli naš izziv in se podali s prevezo na oceh na vrh Mrzlice. Obcudovali smo jih, saj so morali premagati gluhoto in slepoto hkrati. Ceprav je bil izziv postavljen na licu mesta, je vsem trem s pomocjo uspelo.« 
  
Vprašanje: »Izoblikovali ste zanimiv logotip projekta. Prosim za kratek opis.« 
Odgovor: »Osnovno idejo je dal Miha Jakopin. Oblikovalci so potem idejo obdelali in nastal je koncni izdelek. Logotip zgleda nekako takole: zemljevid Slovenije (v zeleni barvi) smo opremili s planinsko opremo. Naša tako imenovana kura ima na glavi planinsko celado, na hrbtu ima oprtan nahrbtnik, na južni meji je obuta v pohodne cevlje, vse te stvari so rdece barve. Nekoliko pod glavo pa je sivo-bela palica. Na sredini je napis Slepi in slabovidni planinci po SPP, približno na višini vrha palice je na zunanji strani natisnjena markacija in zraven število 1, ki pomeni Slovensko planinsko pot. Tipna maketa iz lesa je na sedežu društva KPŠRD »Karel Jeraj«. Na otvoritveni prireditvi ob zacetku projekta SSP po SPP sta nam jo podarila Jurcek in Marjeta v imenu Odbora PIN/OPP.« 
 
Vprašanje: »Koliko pohodov je zdaj že za vami in kako slepi in slabovidni ocenjujete sodelovanje, oziroma sprejetost?«  
Odgovor: »Za nami je pet inkluzijskih pohodov, na katerih so se nam pridružili še ljudje z drugimi kategorijami hendikepa. Nekateri smo se udeležili tudi nekaj pohodov in prireditev, ki niso bile pripravljene v prvi vrsti za slepe, a smo bili vseeno toplo vabljeni. Po moji oceni je sodelovanje zelo dobro, saj se pocutimo upoštevane in tudi naše pripombe se upoštevajo, kolikor je le mogoce. Vsak, ki pri prijavi izrazi potrebo po spremljevalcu, ga tudi dobi. Spremljevalce zagotovi Planinska zveza Slovenije – Odbor Planinstvo za invalide/OPP, ki jih najde med prostovoljci iz svojih vrst in razlicnih društev, s katerimi ima podpisano namero o sodelovanju. Ce partnerja sodelujeta in se drug ob drugem ne pocutita izkljucena, potem je koncni rezultat dober. Težave, ki ob tem nastopijo, pa skušamo reševati sproti. Ce želimo, da je akcija uspešna, je pomemben njen sleherni clen – od pobudnika do pohodnika in organizatorjev. Z roko v roki se premagajo tudi tiste ovire, ki se na prvi pogled zdijo nepremagljive.« 
 
Vprašanje: »Ana, ali nam lahko navedeš nekaj osebnih obcutkov in izkušenj s planinskih poti?« 
Odgovor: »Z veseljem, saj imam obcutek, da je današnja družba izgubila kompas, ki je potreben za pravo dobrobit sveta. Zakaj bi bilo narobe, ce priznamo, da smo kdaj tudi šibki, morda ravnamo nepremišljeno ali se zmotimo. Spoznala sem, da le ce izrazimo tudi svoje šibkosti in se jih ne sramujemo, lahko dobimo pomoc, ki jo 
potrebujemo. Glede vkljucitve v projekt sem zadovoljna s sodelovanjem iz vec razlogov. Na KPŠRD »Karel Jeraj« sem zadolžena za pohodništvo. Sedaj lahko pomagam popeljati slepe in slabovidne ljudi tudi višje v gore. Na svojo pest si nisem upala iti v tak podvig, saj sem po izvoru ravninka in sem v hribe zacela hoditi kasneje. Nemogoce je postalo mogoce. Kako visoko bom priplezala, sama še ne vem, a bi rada osvojila cim vec vrhov. Sprejela bom tudi, ce se bo pokazalo, da cesa ne zmorem. Tudi v tem primeru bom sodelovala naprej, vsaj pri organizaciji in spodbujanju tistih, ki bodo zmogli, vsekakor bom pa delala na pridobivanju kondicije, ker bi zelo rada osvojila Triglav. Narava in njeno sozvocje me vedno znova ocarata in tega je v gorah veliko. Veseli me tudi spoznanje, da veliko ljudi zanima, kako premagujemo vsakdanje težave, kako smo se pripravljeni potruditi za svoje cilje in za to dobimo tudi spodbudo. Najveckrat postanemo nezainteresirani, ko se nam na že tako težko pot skozi življenje postavijo dodatne ovire. Na pohodih se tudi spoznavamo med seboj in se s tem širi naš socialni krog. Odbor Planinstvo za invalide/OPP me je vkljucil v svoj program izobraževanja o slepoti in slabovidnosti. Dopušcajo mi vso samoiniciativnost glede pristopa na posameznih srecanjih. Prepricana sem namrec, da smo lahko uspešni le, ce se imamo možnost izražati iz sebe. Pogoj je seveda doloceno predznanje in izkušnja. Postala sem bolj odprta in se ne obremenjujem s tem, kaj si kdo misli. Za vse tako ali tako nikoli ne more biti prav. Odvisno je od tega, kakšno stališce imamo sami, ko nekaj ocenjujemo. Ravno v raznolikosti je car življenja.«  
 
 
V imenu Planinske zveze Slovenije odgovarja Jurcek Nowakk, vodja odbora PIN/OPP. 
Vprašanje: »Nacelujete Odboru Planinstvo za invalide/OPP pri PZS. Verjetno ste se v tem casu že dodobra seznanili s potrebami razlicnih skupin invalidov in se to tudi odraža v specificnosti posameznih inkluzijskih projektov?«  
Odgovor: »Sem vodja odbora Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami - PIN/OPP, ki je bil ustanovljen 29. septembra 2015 - letos smo praznovali peti rojstni dan. Prvi inkluzijski pohod je bil po poti po Golteh s 124 pohodniki razlicnih kategorij invalidnosti/OPP. Pri sestavi odbora sem si prizadeval, da clani prihajajo iz prakse, da jim je to vsakodnevno delo, in da so strokovnjaki na svojih podrocjih. Zaceti smo morali z usposabljanjem strokovnega kadra za delo z invalidi/OPP, ker sem opažal, tako kot drugi, da je predvsem strah krivec, da je podrocje gibanja slabo pokrito.  
Zgodovina je nekako taka: v PZS je bilo potrebno kar veliko let prepricevanja, da je ustanovila odbor, sledile pa so naslednje aktivnosti: sestava odbora iz pravih clanov, priprava usposabljanja/izobraževanja za strokovni kader, priprava Prirocnika inPlaninec, Dnevnik inPlaninec, organizacija inkluzijskih pohodov, izpeljava pilotnega usposabljanja/izobraževanja, ustanova delovne skupine Gluhi strežejo v planinskih kocah - GSPK, delovne skupine Stopiva skupaj, osvojimo vrh - SSOV, delovne skupine Gibalno ovirani gore osvajajo - GOGO, delovne skupine Slepi/slabovidni planinci po Slovenski planinski poti - SSP po SPP in letos ustanovitev delovne skupine z OMDR, ADHD in avtisti.« 
  
Vprašanje: »Strah in nezaupanje mnogokrat spremljata ljudi pri zacetnih stikih s slepimi in slabovidnimi. So se v odboru morda pojavili dvomi o sposobnosti teh oseb?« 
Odgovor: »Na pohodu s Cavna s slepimi in slabovidnimi je padla ideja Sabine Dermota za projekt Slepi/slabovidni planinci po Slovenski planinski poti. Z moje strani ni bilo dvoma niti za trenutek, saj mi je jasno, da se bodo za projekt prijavili planinci, ki imajo voljo, in ki so odgovorni in bodo spoštovali navodila in odlocitve vodnikov. 
 
Vodnica PZS iz PD Tržic je rekla, da vso noc ni spala, ker je premišljevala, kako bodo slepi/slabovidni zmogli pot na Zelenico. Ob drugi priložnosti je vodnik narocil kuharju, naj dajo na stran hrano za našo skupino, ker bomo šele cez 3 ure dospeli na koco … to se nam dogaja ves cas in veseli me, da se širi beseda o nas, o naših/njihovih dosežkih/zmogljivostih … in pocasi umikamo stigmo, kdo in kaj lahko, kdo kaj zmore ... 
 
Strah je nekaj, kar se nam zgodi, ko se srecamo z necim novim, neznanim, in ne vemo, kaj lahko pricakujemo, kako se lahko »obrnemo«. A trdim, da je strah samo v naših glavah, da bomo morali nehati stigmatizirati posameznike/skupine in zaupati posamezniku/skupini. Z malo dobre volje, zaupanja, prilagoditev, predvsem pa s strokovnostjo ni ovir – razen v naših glavah.« 
 
Vprašanje: »Kako ste se v praksi lotili zadeve, predvsem imam v mislih usposabljanje vodnikov. Verjetno ni majhna odgovornost, popeljati slepo ali mocno slabovidno osebo po strmi gorski poti?« 
Odgovor: »Sam ne želim ocenjevati kategorije invalidnosti, kaj kdo zmore, z leti postaneš previdnejši in se najprej prepricaš, kajti velikokrat se zgodi, da ostaneš brez besed. Moje razmišljanje je bolj usmerjeno k temu, kako najlažje prilagoditi/usposobiti posameznika, ki je pripravljen pomagati posamezni kategoriji invalidnosti/OPP. Potrebno je veliko truda, da nekoga prosiš, da pristopi, da poskusi z vodenjem invalidov/OPP. Potem je uspeh v vecini zagotovljen. Vsak mora poskusiti in se sam odloci, v kaj se bo spustil in kakšno odgovornost bo sprejel; vse, kar je na silo, se prej ali slej izkaže za slabo odlocitev. Da prav razmišljamo, pove tudi podatek, da smo na kulturni dan letos podpisali dogovor o sodelovanju s Karitasom, skavti in taborniki, da bodo spremljevalci/prostovoljci. Posamezniki, ki se odlocijo za spremljanje, želijo izobraževanje/usposabljanje, da s prisotnostjo prinesejo tudi svoje izkušnje, razmišljanje, pogum ...« 
  
Vprašanje: »Vodniki slepim in slabovidnim med hojo posodijo svoje oci - pomeni to, da jim poleg samega spremstva opišejo tudi okolico ali razgled s ciljne tocke?« 
Odgovor: »Spremljevalci poleg varnega vzpona in spusta opisujejo tudi kraje, kjer hodimo. Lokalni planinski vodniki in planinci pa na razglednih tockah povedo vec lokalnih posebnosti, mitov in naslikajo okolico. Tudi v smislu psihofizicne podpore je zelo dobrodošla usposobljenost/izobraženost spremljevalca/prostovoljca. Kot je dejala ena izmed planink: ”Ce se ujameš s spremljevalcem, ni noben problem.” Tudi v razlicnih clankih se trudimo opisovati bolj nazorno, bolj dostopno slepim/slabovidnim, a po izkušnjah nam to enkrat uspe bolje, drugic morda malo manj.« 
  
Vprašanje: »Zagotovo ni majhen zalogaj dobiti naenkrat toliko vodnikov, kako ste rešili ta problem? Je bilo pri njih kaj strahu, dvomov…?« 
Odgovor: »S strahom vodnikov, mentorjev, prostovoljcev, uciteljev športa invalidov … se srecujem že ves cas aktivnega dela, vendar se z usposabljanji, izobraževanji, s širitvijo dobrih praks ta strah zmanjšuje in je eden od pozitivnih napredkov v delu z invalidi/OPP. Udeleženci usposabljanja PIN/OPP se odlocijo, da bodo spremljevalci. Tudi pojavnost v medijih pripomore k sprejemanju inkluzije, ki je proces, pri katerem se ucimo živeti drug z drugim. Imamo sreco, da nam je veliko vodnikov, gorskih reševalcev, obljubilo pomoc na poti na najvišje vrhove naših gora. Projekt ima veliko podporo, ima pa tudi veliko pasti, ki se jim moramo zelo dobro izogniti, predvsem pa vedno imeti v mislih varnost skupine in posameznika in šele potem odtisnjen žig v dnevnik SPP.« 
  
Vprašanje: »Financno breme, ga zmorete? Kdo krije vse nastale stroške?« 
Odgovor: »Odbor PIN/OPP na razpisih uspe dobiti nekaj sredstev, ki olajšajo izpeljavo. Planinci tudi sami prispevajo k izvedbi pohoda. Ko se bomo vzpeli više v hribe, bo potrebno imeti samovarovalni komplet. Poleg obveznih spremljevalcev bodo tudi planinski vodniki, za vse je potrebno zagotoviti topel obrok in nocitev na vecdnevnih pohodih. Tako je potrebno veliko energije vložiti tudi v pridobivanje sredstev, saj ob mizernih “pokojninah” lahko marsikoga ustavi “denar”, ko si ne more “privošciti” spremljevalca/prostovoljca, zato je nujno pridobiti financno pokritje, ki se z višino ciljev tudi veca.« 
  
Vprašanje: »Projekt SSP po SPP bo trajal predvidoma 3 leta, koliko pohodov bo vkljuceval, je morda koncni cilj povzpeti se na Triglav?« 
Odgovor: »Cilj je ujeti vse žige v Planinski dnevnik SPP, Triglav bo na vrsti zadnje leto, ko bo tudi kondicije pri vseh najvec. Pot bomo koncali pri zadnjem žigu, to je na Debelem rticu. Ena od pohodnic je dejala, da bomo takrat plesali. Plan je še vedno konec leta 2022 zakljuciti na Debelem rticu, a letos nam je korona vzela 10 pohodov, poskusili jih bomo nadomestiti, ce ne bo pac cilj leto kasneje. Slepi/slabovidni predhodniki pred 58 leti so za pot potrebovali skoraj 7 let.«   
  
Vprašanje: »Kot vodnik z vecletnimi izkušnjami nam prosim povejte, kakšna vrednota so vaša spoznanja – doživetja z inkluzijskih pohodov?«  
Odgovor: »Moja spoznanja so zakladnica izkušenj, ki jih lahko delim z drugimi. Je malha vseživljenjskega ucenja, o kateri se pogovarjam s planinci na kocah, pripovedujem na okroglih mizah, orišem na delavnicah in predstavljam na kongresih. Veliko je razlicnih prilagoditev, ki so potrebne, in vedno je na prvem mestu, kar posameznik zmore sam, na nacin, ki ga zmore sam in s svojo voljo. 
Najvecji odsev pri posamezniku pa se zgodi, ko vidi ostale planince, ki so velikokrat presenetili tudi sebe, predvsem pa okolico, da zmorejo ... 
 
 
Iz uredništva se zahvaljujemo obema sogovornikoma, vsem pohodnikom v okviru akcije Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti pa želimo varen korak! 
 
Na vrh  
INVALIDSKO VARSTVO: Zakon o dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij 
Avtor in sodelavec: Brane But 
 
 
Zakon o dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij (Ur. l. RS, št. 30/18) ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z razlicnimi oblikami oviranosti. Zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno narocanje (zavezanci). 
Spletišca in mobilne aplikacije morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede dostopnosti: 
 
- informacije in uporabniški vmesniki morajo biti uporabnikom predstavljeni na nacine, ki jih lahko zaznajo; 
- zagotoviti je treba delujoce uporabniške vmesnike in navigacijo; 
- informacije, povezane z uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje morajo biti razumljivi; 
- vsebina mora biti dovolj robustna, da jo je mogoce zanesljivo razlagati z razlicnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami, kar pomeni, da imajo uporabniki vedno dostop do vsebine, tudi z naprednimi tehnologijami. 
 
Ministrstvo, pristojno za javno upravo, za zaposlene pri zavezancih oziroma za druge pripravljavce spletišc in mobilnih aplikacij, organizira programe usposabljanja za ustvarjanje, upravljanje in posodabljanje vsebine spletišc in mobilnih aplikacij v skladu s tem zakonom. Pri pripravi in izvedbi programov usposabljanja sodeluje z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami.  
 
Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo, v sodelovanju z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami, z objavami v medijih in na svojih spletnih straneh, izdajo publikacij in predstavitvami na konferencah ter drugih prireditvah spodbuja vecjo ozavešcenost zavezancev in uporabnikov spletišc in mobilnih aplikacij o zagotavljanju dostopnosti.  
 
Ministrstvo spodbuja lastnike spletišc in mobilnih aplikacij, ki niso zavezanci po tem zakonu, ponujajo pa zmogljivosti in storitve, ki so na voljo javnosti ali se zanjo opravljajo, da v cim vecjem obsegu upoštevajo zahteve glede dostopnosti iz tega zakona. V ta namen se lahko oblikuje koordinacija z udeleženci iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, reprezentativnih invalidskih organizacij, civilne družbe in javnega sektorja.  
 
Ta zakon se zacne uporabljati: 
- 23. septembra 2020 za prilagoditev spletišc, objavljenih pred 23. septembrom 2018; 
- 23. septembra 2019 za druga spletišca; 
- 23. junija 2021 za mobilne aplikacije. 
 
Zakon se za vsebino na ekstranetu in intranetu, kar so spletišca, ki so na voljo le doloceni skupini ljudi in ne splošni javnosti, objavljeno pred 23. 9. 2019, zacne uporabljati po bistveni prenovi teh spletišc. Za bistveno prenovo spletišca se šteje, ce se spletišce spremeni in prenovi v vecjem obsegu (na primer zamenjava sistema za urejanje vsebin, prenova graficne podobe, sprememba vec kot tretjine vsebine). 
 
Vir: https://www.uradni-list.si/ 
 
 
Na vrh 
 
  
DOBRO JE VEDETI: Pes vodnik slepih pridobitev in predstavitev vaditeljev 
Avtor: Marino Kacic in Sabina Dermota 
 
 
V clanku so opisani kriteriji glede tega, kdo je upravicen do psa vodnika slepih, postopek pridobivanja psa in kaj bi moral kandidat premisliti, preden se odloci za takega psa. V drugem delu se predstavi šest vaditeljev, ki po zadnjem razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ustrezajo kriterijem za šolanje psov vodnikov slepih. Bralec poleg kontaktnih podatkov skozi njihove opise spozna njihov nacin razmišljanja, pristop dela, dosedanje izkušnje ter usposobljenost za to delo. 
 
Kdo lahko uveljavlja pravico do psa vodnika? 
Pes vodic ali pes vodnik slepih je kot medicinsko-tehnicni pripomocek v Sloveniji slepim na voljo že od leta 1982 in ga omogoca Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Do takšnega pripomocka so upraviceni polnoletni slepi, ki spadajo v 3., 4. ali 5. kategorijo slepote po mednarodni klasifikacijski lestvici, mladoletni pa le ob podpori staršev ali skrbnikov. Vec o pogojih si preberite na tem spletnem naslovu: 
http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/8B50B110FD7E240BC1258156003BB189?OpenDocument 
 
 
 
Foto Miloš Dermota: na sliki psicka vodicka vodi slepo gospo cez prehod za pešce 
 
Uporabnost in namen 
V preteklosti so psi vodniki po vecini živeli zunaj. Kasneje se je izkazalo, da ima skupno sobivanje v hiši ali stanovanju pozitivne vplive. Pes, ki živi 24 ur s clovekom, je bolj socializiran. Slepi pa tako bolje spozna in razume pasje navade in potrebe. 
Tako socializirani psi so bolj vodljivi, bolj motivirani za delo in tudi bolj cisti. Tak pes je vodic, družabnik in spremljevalec na vseh poteh in obveznostih, kot na primer: na delo, v šolo, po nakupih, na pošto in v banko, v zdravstveni dom in podobno.  
 
Šolanje  
Pse vodice šolajo posebej izuceni vaditelji, katerih dolžnost je tudi, nauciti slepega pravilnega ravnanja z izšolanimi psi. Slep se ob uspešno opravljenem izpitu B s podpisom izjave zaveže, da bo psa redno uporabljal za namen vodenja in bo s psom ravnal vestno, odgovorno in v skladu s pravili. Ce se slepi teh pravil ne drži ali jih prelaga na drugo osebo (družinske clane, osebnega asistenta), se vez med psom in slepim krha in s tem delo psa ni vec tako zanesljivo in varno. Pravilnik najdete tukaj:  http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/FA2110A405DCA249C1257CED0036A937?OpenDocument 
 
Uveljavljanje pravice do psa vodnika 
Pred uveljavitvijo te pravice je pomembna pretehtana in skrbna odlocitev: potencialni kandidat si lahko pomaga s vprašanji: Ali si želim skupnega življenja s psom vodicem, ki bo nadomestil del osebne asistence ljudi? Bom zmogel, znal, hotel upoštevati vsa pravila in navodila, ki jih od mene to sobivanje zahteva? Si bom upal prevzeti vso skrb in odgovornost za živo bitje, ki je hkrati pes vodic? Kdor pozitivno odgovori na tovrstna vprašanja, psa lahko pridobi tako, da svojo prošnjo, skupaj z življenjepisom, ustreznim okulisticnim izvidom ter tiflopedagoškim porocilom, odda: 
v elektronski obliki na e-naslov: DI@zzzs.si 
ali v pisni obliki na naslov: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Oddelek za medicinske pripomocke, Miklošiceva 24, 1507 Ljubljana  
 
Predstavitev vaditeljev psov vodicev za slepe v Sloveniji 
 
1. Osebne izkaznice vaditeljev psov vodnikov v Sloveniji 
 
1.1 Tomik, oskrba in šolanje psov, Teja Martinovic s. p. 
Kontakt: 041 271 290, tomikteja@gmail.com, Facebook; Tomik psi vodniki 
 
Pse sem zacela šolati pred vec kot 15 leti in sicer reševalne pse. Izšolala sem 3 do najvišje stopnje, trenutno šolam 2 za iskanje pogrešanih oseb. Deset let sem bila aktivna v šolanju terapevtskih psov. Vedno sem imela vecje število psov, v osnovnem šolanju psov imam opravljenih kar 9 BBH izpitov. 
 
1.2 Slovensko združenje inštruktorjev, center za šolanje psov vodicev in psov spremljevalcev – Canis, 
Kontakt: SLO-CANIS Maribor, 041 380 039, info@slo-canis.net, www.slo-canis.net.  
 
Smo polnopravni clani Evropske zveze psov vodnikov (EGDF - akreditacija za mobilnost in orientacijo slepih uporabnikov), Svetovne zveze psov vodnikov (IGDF- akreditacija za šolanje psov vodnikov) in Svetovne/Evropske zveze psov asistentov (ADI/ADEu - akreditacija za šolanje psov pomocnikov). S tem smo postali EDINA akreditirana in reprezentativna organizacija v Sloveniji s certificiranimi in licenciranimi inštruktorji, z dveletnim šolanjem v UK, FR, A, BG. Smo soavtorji European Guide Dog Mobility Standards in Evropskega standarda CEN TC 452 Assistance Dogs.  
 
1.3 Maja Golob, Društvo za šolanje psov K9 servis. 
Kontakt: 041 473 314, info@hydrargium.si, https://www.facebook.com/maja.golob.7 
 
Z šolanjem psov se profesionalno ukvarjam od leta 1996. Prvega psa vodnika za slepe osebe sem izšolala 2006. Drugace pa se ukvarjam tudi z šolanjem psov pomocnikov v Sloveniji in v Ameriki, to so: psi za pomoc invalidnim osebam, psi za pomoc diabetikom, avtistom, epileptikom, gluhim, psi za pomoc alergikom (gluten, morski sadeži…). Vecino casa sem se šolala v Ameriki. 
 
1.4 Tomaž Dražumeric, šola Pes pomocnik 
Kontakt: 031423463, info@pespomocnik.si, www.pespomocnik.si 
 
S kinologijo sem se zacel ukvarjati leta 2004, do najvišje stopnje sem izšolal tri reševalne pse. Sem tudi mednarodni sodnik za delo reševalnih psov. Svoje znanje sem nadgrajeval z izobraževanjem na uveljavljenih IGDF šolah za pse vodnike na Finskem, v Nemciji in Avstriji. V desetih letih sem izšolal vec kot 20 psov vodnikov za slepe, tako doma kot v tujini. 
 
1.5 Canispoint d.o.o. 
Kontakt: David Pogacnik, 041 855 924, info@canispoint.com, www.canispoint.com 
 
S šolanjem psov se ukvarjam že 25 let, od tega zadnjih 10 let poklicno in profesionalno. Vsakodnevno šolam pse z vedenjskimi problemi ali individualnimi željami lastnikov in jim tako pomagam do kvalitetnejšega sobivanja. Zadnjih 20 let sem tudi aktivni vodnik in inštruktor reševalnih psov. 
 
1.6 BM PSI POMOCNIKI & PSI VODNIKI – BRUCAN MARKO  
Kontakt: 041 889 767, mbrucan@yahoo.com, Facebook; mare brucan, BM psi pomocniki – BM Service & Guide Dogs  
S šolanjem psov sem se zacel ukvarjati leta 1985. Do danes sem izšolal vec reševalnih psov in sem na tem podrocju dosegel najvišje možne rezultate. Sem mednarodni sodnik za delo reševalnih psov pri FCI in ocenjevalec svetovnih izborov reševalnih psov za intervencijske enote pri IRO. Leta 2009 sem vodil mednarodno enoto reševalnih psov ob potresu na Sumatri. Od leta 2007 sem izšolal vec psov vodicev in trenutno imam v šolanju 2 psa vodica in 3 pse pomocnike za invalide. Usposabljal sem se v vec šolah za pse vodnike, tudi v ZDA, v Portlandu.  
 
2. Izbira psa za vodnika: po kakšnem kljucu izbirate pse (pasma, znacaj, velikost) in kako to povežete s prihodnjim uporabnikom? Koliko od tega ima uporabnik možnost izbirati sam?  
 
2.1 Tomik, oskrba in šolanje psov, Teja Martinovic s. p. 
Prvega psa za šolanje sem izbrala labradorko, zelo prijetnega znacaja in že socializirano. Znacaj in zdravje psa sta bistvena dejavnika pri izbiri. Veliko je vredno, ce je pes že pred pricetkom šolanja socializiran. Med uporabnikom in psom mora zagotovo potekati ''kemija'', zato sta se moja uporabnica in psicka spoznali že med procesom šolanja. Kmalu bom pricela iskati novega psa in s tem tudi novega uporabnika. Uporabnik lahko pove svoje želje po psu, na meni pa je, da presodim ali dolocen pes ustreza znacaju uporabnika ter njegovemu nacinu življenja. 
 
2.2 Trening center SLO-CANIS Maribor Mladicke testiramo po mednarodno priznanih metodah in standardu IGDF. Najbližji sta nam pasmi labradorec in kraljevi koder (veliki pudelj). Izbira psa je odvisna od dejanskih potreb kandidata in od tega, ali šolamo psa vodnika ali psa pomocnika. Socializiranega psa (ali psico - spol ni odlocilen) z ustreznimi karakteristikami pred zacetkom specialnega šolanja pri enem letu starosti detajlno zdravstveno pregledamo. Šolanje je zahtevno in je razdeljeno na vec faz in vmesnih testiranj. V kolikor je uporabnik znan vnaprej, se v okviru zmožnosti prilagodimo njegovi želji.  
 
2.3 Maja Golob, Društvo za šolanje psov K9 servis. 
Ce imam možnost spoznati uporabnika pred nabavo psa, potem išcem psa, ki bo povsem ustrezal merilom glede karakterja uporabnika. V drugem primeru, ce imam psa že v šolanju, potem vedno izbiram psa, ki ustreza vsem merilom psa vodnika na splošno. Vsi psi so pred vkljucitev v šolanje na vectedenskem testiranju. 
 
2.4 Tomaž Dražumeric, šola Pes pomocnik 
Kot najboljši ucenci so se tako pri nas kot po svetu izkazali med pasmami iz družine prinašalcev, sem spadajo labradorci, ki so najštevilcnejši, zaradi prijetnega znacaja, veselja do dela in preproste nege. Pomembno je spoznati bodocega uporabnika, njegov znacaj in življenjski stil, tako lahko lažje ocenimo, s kakšnim psom se bo najbolje ujel in optimalno živel. Seveda se trudimo upoštevati želje uporabnika, s katerim se tudi veckrat srecujemo med šolanjem psa. 
2.5 Canispoint d.o.o. 
Zaenkrat sodelujemo s preverjenimi vzreditelji in pse veckrat testiramo. V prihodnje nacrtujemo lastno vzrejo. Vse svoje bogate izkušnje na podrocju vzreje, veterine, vzgoje in šolanja psov želimo usmeriti v vzrejo zdravih psov z vrhunskim genetskim potencialom, ki ga potrebujemo pri šolanju psov vodnikov ali pomocnikov. Tako bi pridobili odlicen vpogled v kvaliteto bodocih delavnih psov in bi lahko uporabniku z vecjo zanesljivostjo ustregli njegovim željam. 
 
2.6 BM PSI POMOCNIKI & PSI VODNKI – BRUCAN MARKO  
Vedno se s kandidatom posvetujemo in skupaj ugotovimo, kakšen pes bi mu najbolj ustrezal. Predvsem sta pomembna karakter psa ter nacin življenja slepe osebe. Z uporabnikom vedno navežemo osebni kontakt in seveda upoštevamo njegove želje pri izbiri psa. V dolocenih primerih lahko uporabnik tudi sam izbere psa 
 
 
3. Cas za pridobitev psa: v kolikšnem casu lahko uporabnik od sklenitve dogovora pricakuje izšolanega psa za uporabo in kaj se zgodi, ce je ta cas presežen npr. za vec kot pol leta?  
 
3.1 Tomik, oskrba in šolanje psov, Teja Martinovic s. p. 
Cas za pridobitev psa je stvar dogovora med uporabnikom in vaditeljem. Jaz osebno raje izkoristim ves cas, ki ga dobim na razpolago, da je pes bolj zanesljiv. 
 
3.2 Trening center SLO-CANIS Maribor 
Dogovor se z uporabnikom lahko sklene pri starosti psa okrog enega leta (ko je zdravstveno potrjen brez pomanjkljivosti), okvirni cas za specialno-napredno šolanje psa je min. 6-8 mesecev, k temu pa prištejemo še okvirni cas enega do treh mesecev za prešolanje na uporabnika (trajanje je zelo odvisno od mobilnosti in samostojnosti uporabnika). V normalnih pogojih se cas dokoncne predaje uporabniku ne podaljša (razen v primeru višje sile, kot npr. letos covid, ali pa bolezen oz. kakršnakoli nezmožnost sodelovanja na strani uporabnika). 
 
3.3 Maja Golob, Društvo za šolanje psov K9 servis. 
Tu ni pravila. Ce je izšolan pes na »zalogi«, potem ga lahko dobi naceloma takoj. V nasprotnem primeru traja okrog pol leta. Lahko je cas tudi presežen, vendar je vse v okviru pogodbe z ZZZS. 
 
3.4 Tomaž Dražumeric, šola Pes pomocnik 
S pogodbo z ZZZS smo zavezani, da psa izšolamo v 6 mesecih od podpisa pogodbe. Ce se ta cas preseže, nam pogodba nalaga sankcije. Do zdaj se mi v desetih letih to še ni zgodilo. 
 
3.5 Canispoint d.o.o. 
 Trenutno imamo še dva zelo dobra psa pasme labradorec, ki bi bila lahko v zelo kratkem casu pripravljena za novega uporabnika. Trudimo se, da imamo vedno vsaj enega dodatnega psa v lastništvu in šolanju. S tako prakso bomo nadaljevati tudi v prihodnje, tako da težav s predolgim cakanjem na psa ne pricakujemo. 
 3.6 BM PSI POMOCNIKI & PSI VODNKI – BRUCAN MARKO  
Pse poskušamo izšolati v dogovorjenem casu, ki je vecinoma do enega leta. Lahko se zgodi, da se med šolanjem psa ugotovi kakšna izkljucujoca pomanjkljivost pri psu in moramo zaceti šolanje z novim psom. V takem primeru se dogovorimo z uporabnikom ali mu to ustreza in mu razložimo, koliko casa bo to trajalo. Za takšne primere imamo vedno na rezervi vsaj enega psa, ki ga poskusimo cimprej usposobiti za uporabnika. 
 
4. Delo s slepim: V kolikšni meri ste seznanjeni z nacinom gibanja in orientacijo slepih? Ali bi zavrnili kandidata, ce bi se pokazalo, da se ne more s psom samostojno gibati ali zanj ni sposoben sam skrbeti? 
 
4.1 Tomik, oskrba in šolanje psov, Teja Martinovic s. p. 
Treba je presoditi, ali je oseba sposobna imeti psa vodnika ali ne. Vsak kandidat je drugacen in zahteva individualno obravnavo. 
 
4.2 Trening center SLO-CANIS Maribor 
V SLO-CANIS delujemo trije polno izobraženi inštruktorji (licencirani Guide Dog Mobility Instructor), kar pomeni, da imamo opravljeno izobraževanje tudi iz orientacije in mobilnosti slepih (mednarodni certifikat O&M). Poznamo vec metod in nacinov gibanja s pomocjo bele palice in s pomocjo razlicnih senzorno-tehnicnih pripomockov. 
 
4.3 Maja Golob, Društvo za šolanje psov K9 servis. 
Sem seznanjena, ker je to del pogojev, da sem sploh lahko vaditelj za šolanjem psov vodnikov slepih oseb. Naceloma takega kandidata zavrne že komisija. 
 
4.4 Tomaž Dražumeric, šola Pes pomocnik 
V casu izobraževanja sem opravil preizkus iz orientacije in mobilnosti. Vsaka slepa oseba ima svoj nacin gibanja, svoj življenjski stil in temu primerno prilagajamo delo s psom. Se pa pricakuje orientiranost v okolju, kjer se bo slepa oseba s psom gibala, ker je tako proces šolanja hitrejši. Kandidatovo gibanje in orientacijo, zmožnosti za skrb pa pred podpisom pogodbe (pricetkom šolanja) obravnavajo tiflopedagog in komisija za šolanje psov vodnikov. Zavracanje kandidatov ni v moji domeni. 
 
4.5 Canispoint d.o.o. 
V podjetju Canispoint imamo vaditelji opravljeni temeljni tecaj iz orientacije in gibanja slepih oseb. Po najboljših moceh se trudimo prilagoditi uporabniku in upoštevati njegov nacin življenja. Ce bi se med šolanjem izkazalo, da kandidat ni sposoben samostojnega gibanja s psom, ter ga sam oskrbovati, bi se posvetovali s kandidatom in komisijo za šolanje psov vodnikov slepih oseb.  
4.6 BM PSI POMOCNIKI & PSI VODNKI – BRUCAN MARKO  
Po vec kot desetletnih izkušnjah pri delu s slepimi sem dobro seznanjen z orientacijo slepih in ucenjem le-te, saj sem tudi sam opravil tecaj iz orientacije in se o tem še dodatno izobraževal. Do sedaj še nisem naletel na take primere, saj komisija ZZZS skrbno izbira kandidate. Vedno pa je treba vložiti v enega kandidata vec, v drugega manj. Naj poudarim, da sem usposobil psa vodica za 80-letnika, ki danes veselo hodi v njegovem spremstvu. Ni bilo lahko, mi je pa to, kljub veliko vloženim uram, v veliko zadovoljstvo. Kjer je volja, je tudi moc. 
 
  
5. Nadstandardne storitve: ali ponujate za dodatno placilo še kaj drugega - npr. izobraziti uporabnika, da bi znal psa vodnika nauciti kaj novega za svoje specificne potrebe? 
 
5.1 Tomik, oskrba in šolanje psov, Teja Martinovic s. p. 
Seveda. Moja služba je skoraj v celoti povezana s psi, na voljo imam tudi oskrbo psov v odsotnosti skrbnikov ter šolanje psov, ki niso psi vodniki. 
 
5.2 Trening center SLO-CANIS Maribor 
Osebje ima skoraj 20-letne izkušnje, izšolali in predali smo 35 psov vodnikov/pomocnikov. Poleg inštruktorjev in trenerjev psov razlicnih disciplin, imamo še dva mentorja, ki prihajata iz vrst invalidov, ki so že prejeli psa vodnika oziroma psa pomocnika. Mentorstvo je koristno, ker se potencialni kandidati za psa pomocnika lažje pogovorijo z nekom, ki ima podobne težave. Izvajamo dodatne programe izobraževanja ali druženja. Organiziramo redne seminarje in dodatne tematske treninge. 
 
5.3 Maja Golob, Društvo za šolanje psov K9 servis. 
Seveda, vse je mogoce in vse je individualno. Stvar dogovora. 
 
5.4 Tomaž Dražumeric, šola Pes pomocnik 
Pse ucimo tudi pobiranja in prinašanja predmetov. Zavarovanec ima pravico zaprositi ZZZS za dodatno strokovno pomoc, kjer se lahko posvetimo novostim in specifikam posameznika. 
 
5.5 Canispoint d.o.o. 
David se poklicno ukvarja z vzgojo in šolanjem psov za sobivanje in je dostopen v primeru pojava vedenjskih težav ali pomanjkljivostih pri delu psa. Doma ima tudi registriran hotel za oskrbo psov, zato so dobrodošli psi, ki poleg samega varstva ob odsotnosti lastnika zahtevajo dodatno skrb ali šolanje. Andrej je zaposlen in solastnik Kranjskega veterinarskega centra, kjer poleg vsestranske skrbi za zdravje in dobrobit živali nudijo tudi 24 urno dežurno veterinarsko pomoc. 
 
5.6 BM PSI POMOCNIKI & PSI VODNKI – BRUCAN MARKO  
Nikoli še nismo zahtevali placila za dodatne – nadstandardne elemente pri šolanju psov vodicev. Kot verjetno veste, smo psicko Bibo Martina Mocnika pomagali pripraviti na njun podvig, ko sta se opravila na 840km poti Camino de Santiago, seveda brezplacno. Uporabnikom vedno pomagamo in smo jim na razpolago prakticno 24 ur na dan, tudi ko že dobijo psa, ceprav tega pogodba od nas ne zahteva. 
 
 
Na vrh 
 
  
NAMIGI IN NASVETI: Kako zašcititi svoj Wi-Fi router in domace omrežje (3. del), Kako v treh preprostih korakih presedlati iz iPhona na Android ali obratno 
Avtor in sodelavec: Brane But 
 
 
135. Kako zašcititi svoj Wi-Fi router in domace omrežje (3. del) 
 
Zakljucujemo s predstavitvijo nacinov, kako lahko zašcito in varnost svojega Wi-Fi routerja in domacega Wi-Fi omrežja še dodatno povecamo. 
 
Onemogocanje "Wi-Fi Protected Setup" nastavitev 
 
Zadnji korak, kako lahko med temi izpostavljenimi lastnostmi povecamo svojo varnost, je onemogocanje "Wi-Fi Protected Setup" nastavitev. WPS je v splošnem dobronamerna lastnost, saj omogoca povezovanje novih naprav s preprostim klikom na gumb ali vnosom PIN kode. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da je ravno WPS pogosto tisti, ki omogoci neavtoriziranim virom dostop do naših naprav. Ce resnicno ne potrebujete WPS, svetujemo, da ga izkljucite.  
 
Uporabljajte gostujoce omrežje, ce je to mogoce 
 
Ce vaš router omogoca uporabo t. i. gostujocega omrežja, ga izkoristite. Kot nakazuje že ime samo, lahko vašim gostom omogocite uporabo Wi-Fi povezave, ne da bi jim hkrati omogocili dostop do preostalega dela omrežja - recimo Sonos zvocnika, datotek v skupni rabi na prenosniku, tiskalnika itd. S tem seveda ne želimo obtožiti sorodnikov ali prijateljev, da so neke vrste prikriti hekerji, vendar lahko s tem, ko imajo dostop do primarnega omrežja, slucajno pridejo do datoteke, ki je raje ne bi delili, ali pa spremenijo neko nastavitev, ki nam prav tako lahko povzroci težave. Poleg vsega pa gostujoce omrežje postavi dodatno oviro na pot tistim, ki želijo priti do omrežja brez dovoljenja - tudi, ce jim uspe priti v gostujoce omrežje, ne bodo mogli prevzeti nadzora nad ostalimi napravami ali routerjem. 
 
Vaš router bi moral imeti možnost, kjer lahko skrijemo SSIS glavnega omrežja - to je ime omrežja, ki se pojavi, ko naprave išcejo nova Wi-Fi omrežja. Ce obiskovalci ne vidijo omrežja, se nanj ne morejo povezati, mi pa lahko dodajamo naprave, ker vemo, kako se omrežje imenuje.  
 
Ne pozabite na varnost 
 
Kljub temu, da se je varnost desetletja, milo receno, zapostavljala, v zadnjih nekaj letih temu ni tako. Proizvajalci dajejo velik poudarek na varnost in zanesljivost svojih routerjev. Produkti so uporabniku veliko bolj prijazni, kot so bili in danes sami upravljajo vecino varnostnih nastavitev.  
 
Najvecja nevarnost za vaš router je, da zaupa napravi, ki ji ne bi smel - povedano z drugimi besedami, nekaj na našem telefonu ali prenosniku omogoci dostop, ker recimo pritisnemo na napacno prilogo ali na kak drugacen nacin. Ce želimo stopnjo varnosti doma povecati, si moramo zapomniti: vse naprave morajo biti posodobljene, 
pozorno izbirajte aplikacije, programe in spletne vticnike, prav tako pa zašcitite naprave z dolgimi, mocnimi gesli, ki se med seboj razlikujejo. Seveda pa ne smemo pozabiti na pravo izbiro programske, varnostne opreme. Verjetno je na vaš router povezanih veliko naprav, kajne? Od telefonov, pametnih zvocnikov in prenosnikov. Vse te naprave enostavno moramo ohraniti cim bolj varne. Takoj, ko se neka naprava poveže na Wi-Fi, se poveže tudi z routerjem. Ce naprava ne potrebuje Wi-Fi povezave, jo izkljucite.  
 
Vir: https://www.racunalniske-novice.com/ 
 
 
136. Kako v treh preprostih korakih presedlati iz iPhona na Android ali obratno 
 
Nakup novega telefona ali tablice in zacetek njune uporabe bi morala biti hitra in enostavna izkušnja. Prenos vseh podatkov iz prejšnjega aparata na novega pa je lahko casovno zahtevna naloga. Ta se še bolj zaplete, ce se odlocimo za premik iz enega operacijskega sistema na drugega. Dejstvo je, da Android in iOS ne gresta ravno najbolj skupaj in to lahko pomeni dodatne frustracije ob nakupu nove naprave.  
 
Kako torej presedlati iz iPhona na Android, in obratno? Nekateri proizvajalci pametnih telefonov in tablic so naredili svoje aplikacije, ki pa so omejene zgolj na njihove naprave. Ena od možnosti je sicer, da rocno prekopiramo vse naše podatke iz iPhona na Android, vendar bo to trajalo ure in ure. Že samo to, da prenesemo vse podatke iz iPhona in jih ponovno naložimo ter organiziramo na Googlovih serverjih, traja zelo dolgo. Zagotovo se bo našlo kaj, kar se ne bo preneslo tako, kot bi si to morda želeli, in ko ugotovimo, da je nekaj šlo narobe, bo že prepozno. Tudi najbolj tehnicno podkovani uporabniki lahko naletijo na kar nekaj težav, ki jih ne bodo znali rešiti. V bistvu je glavni cilj proizvajalcev, da ostanemo na eni platformi in zato je proces menjave toliko bolj zakompliciran.  
 
Obstaja pa precej enostaven nacin, kako prenesti datoteke in vse podatke iz sistema iOS na Android in obratno. Aplikacija dr.fone-switch omogoca prenos iz iPhona na Android, omogoca pa tudi prenos z enim klikom iz Androida na Android, iOS na iOS in Android na iOS. Aplikacija podpira vse najnovejše verzije operacijskih sistemov in omogoca prenos podatkov vse od verzije Android 9 Pie in iOS 12 naprej. 
 
Aplikacija dr.fone-switch omogoca prenos prakticno vseh podatkov: fotografije in videoposnetke, kontakte (tudi tiste, ki smo jih morda blokirali), sporocila, zgodovino klicev in glasovnih sporocil, vse nastavitve in lastnosti, ki smo jih kakorkoli prilagajali, zaznamke v spletnih brskalnikih, koledar z vsemi opomniki in opravili, budilke, ozadja in ohranjevalnike zaslonov, zvonjenja in beležke.  
 
S pomocjo te aplikacije se bomo takoj na zacetku uporabe nove naprave pocutili kot doma, z vloženim minimalnim naporom. Za prenos vseh zgoraj omenjenih datotek in nastavitev potrebujemo samo en klik, pred tem pa moramo povezati obe napravi na racunalnik, najbolje kar prek USB kabla. 
 
Zakaj uporabljati dr.fone-switch? 
- Podpira vec kot 8000 Android in iOS naprav; 
- omogoca prenos vseh vrst datotek; 
- rezultate uporabe vidimo po enem kliku; 
- storitev je izjemno hitra, saj celoten prenos obicajno poteka vsega nekaj minut. 
 
Kako v treh preprostih korakih presedlati iz iPhona na Android? 
1. Povežite oba telefona na racunalnik in zaženite dr.fone-switch; 
2. izberite iPhone kot "Source" (vir) in Android napravo kot "Destination" (cilj); 
3. izberite "All Categories" in kliknite "Start Transfer", s cimer boste zagnali proces. 
 
Za to, da dobite obcutek, kako dr.fone-switch deluje, lahko na tej povezavi prenesete aplikacijo in brezplacno prenesete do 5 kontaktov iz vašega imenika na želeno napravo. Ce želite prenesti vec datotek ali nastavitev, boste morali aktivirati polno verzijo, in sicer z "one-time" nakupom – najcenejša varianta vas bo stala $29.95. Gre za enoletno licenco, ki jo lahko uporabite na petih razlicnih napravah. Izbirate lahko še med vec ponudbami, o katerih si lahko vec preberete na uradni spletni strani.  
Dr.fone-switch je zgolj eno od orodij, vkljucenih v zbirko, ki jo najdete na tej povezavi. Poleg tega najdemo še orodja, ki nam pomagajo pri popravilu napacno delujocega telefona, orodja, s katerimi obnovimo svoje podatke ali izbrišemo podatke itd. Za vse tiste, ki se morda sprašujete, kako je z družbenimi omrežji in sporocilnimi aplikacijami, ima dr.fone pripravljena tudi dodatna orodja, ki poskrbijo za prenos podatkov aplikacij WhatsApp in drugih družbenih medijev.  
 
Povezava: https://drfone.wondershare.com/phone-switch.html 
Vir: https://www.racunalniske-novice.com/ 
 
 
Na vrh 
 
  
OGLASNA DESKA: Ovire skozi poklicno usposabljanje 
Zgodba nekega malega decka (5. Del) 
Avtor: Josib 
 
 
V zadnjem, petem delu zgodbe malega decka spoznamo izjemno slabe pogoje bivanja v casu šolanja, doživljanje fizicnega in psihicnega nasilja, pa tudi prve zaljubljenosti in lepo izkušnjo prvega letovanja ob morju. Beremo tudi o uspešnem zakljucku poklicnega usposabljanja za mizarja, o omalovažujocem odnosu sodelavcev ter o razocaranju nad dejstvom, da ne bo služil vojaškega roka. Zgodba se zakljuci bolj optimisticno, saj v novi službi naleti na razumevajoce sodelavce, ki ga spodbudijo k prekvalifikaciji za telefonista, kjer se pocuti samostojnega in koncno najde svoje zadovoljstvo. 
 
“Ce kdo misli, da si z osnovno šolo prišel na konja, se hudo moti, takrat se šele zacne,“ mi je povedal moj sogovornik in nadaljeval svojo zgodbo. 
 
Vedno sem mislil, da bom geometer, delal v naravi, kjer se merijo zemljišca - parcele, in pomagal gladiti nesporazume med sosedi. Ta poklic me je privlacil že od sedmega leta dalje, ko sem bil prisoten pri razmejitvi treh sosedskih posestev. Zahtevek za izmero sta podala starša, ker sta se pocutila prikrajšana za del zemljišca ob meji. Delo celotne sodne komisije in geometra je bilo korektno, koncni izrek sodbe pa je bil v korist toženih strank – zasnovano zemljišce jim je ostalo v lasti, a se jim je posledicno povecal katastrski dohodek. Podobnemu postopku sem prisostvoval še trikrat, vedno so se ljudje tepli za oslovo senco.  
 
Svojih otroških sanj nisem mogel uresniciti, ovire za vpis na primerno srednjo šolo so bile prevelike in sem se moral sprijazniti s šolanjem za mizarja. 
 
Bolj se je bližal dan zacetka pouka, bolj sta me starša odvracala od moje namere, da odidem s posestva. Prevoza ni bilo, v dijaški dom se nisem vec mogel prijaviti, ostalo mi je le še, da poišcem privatno namestitev. Zadnji dan pred odhodom smo se sprli, bil sem se pripravljen v Maribor voziti s kolesom, nazadnje je mama obljubila, da mi bo priskrbela namestitev pri bivših sosedih, ki so tedaj že živeli v Mariboru. In res se je to tudi uresnicilo, mama se je dogovorila, da bo sobo placevala v naturalijah: jajcih, mleku, krompirju, kruhu, zaseki in mesu. Bil sem presrecen in hvaležen mami za ugodno rešitev, zato sem ob vikendih rad pomagal na domaciji. 
 
Poklicno usposabljanje je potekalo vsak delovnik in v soboto dopoldan. Zjutraj smo zaceli ob sedmi uri s splošnimi predmeti, nato je bil dvourni odmor, ob štirinajstih pa smo imeli še štiri ure prakticnega pouka – razen sobot, ko je najpogosteje potekala praksa in sicer le dopoldne. Popoldne sem moral ujeti avtobus za Ptuj in priti cim prej domov. Sprva je potekal pouk na Teznem v Industrijski kovinarski šoli (IKŠ), skupaj s kovinarji. Ker smo bili precej na tesnem, smo se preselili na Strossmayerjevo ulico v prostore nekdanjega samostana. Prostorsko je bila to dobra rešitev, zame pa je to pomenilo krajše pešacenje v šolo. Srednjih šol je bilo v okolici polno, njihovi dijaki pa so nas imeli za „lubadarje“. Seveda pa smo tudi mi zanje imeli svoje nazive, tako da nas to ni motilo. 
 
V šoli mi ni šlo najbolje, še posebej se je pokazalo pomanjkanje osnovnega znanja v matematiki in tehnicnih predmetih, slab vid pa me je ustavljal pri praksi. Za matematiko sem dobil pomoc pri hcerkah stanodajalcev in tudi uspešno popravil slabe ocene. Pri praksi sem poskušal biti bolj natancen in tako izdelati predmete cim bolj po nacrtih, kar je tudi pomagalo pri ocenah. Pred koncem šolskega leta sem se zapletel v romanco s stanodajalcevo najmlajšo hcerko, kar je pripeljalo do spora z njeno mamo. Zaradi vsega izrecenega in nepremostljivih ovir, ki so s tem nastale, sem se po zaslugi sošolca preselil k njemu na Tyrševo ulico, potem ko sem nekako preprical domace, da grem na boljše. Moj položaj se je v resnici spremenil na slabše, saj nisem imel vec svoje sobe, temvec sem spal v skupni spalnici. Prav tako sem moral placevati davek osamosvojitve tako, da sem delal naloge in tehnicne risbe še sošolcu. 
 
Med pocitnicami sem pri delu za oceta izvedel, da njegovo podjetje placa regres za letovanje otrok zaposlenih, ce prinesejo potrdilo o opravljenem letovanju. Tako sem si lahko uredil oddih v Rovinju prek Zveze prijateljev mladine Maribor, na priporocilo razrednika. Prvic v življenju sem okusil radosti lagodnega brezdelja, sprošcenega pocivanja in letovanja z veliko zacetnico. Na morju sem zares užival. Izkoristil sem vse privilegije slabovidnega udeleženca tabora, ki so zajemali: dolgo spanje, izvzetost od dežurstva, prisotnosti pri dvigu zastave in pomoc v kuhinji. Oddih sem zajemal s polno žlico, veliko sem se soncil in kopal, udeleževal sem se vseh izletov in jedel razlicne, tudi neznane jedi. Ob toliko vsega dobrega je letovanje prehitro minilo, sem si pa nabral novih moci in spoznanj in bil opremljen za nove izzive. 
 
Na zacetku drugega letnika mi je zacelo presedati risanje dvojnih tehnicnih risb in pisanje nalog še sošolcu, prišlo je do konflikta, ki se je koncal s pretepom, kar je posledicno pripeljalo do odpovedi tudi te nastanitve. Ker sem slutil, kaj me caka, nisem vrgel puške v koruzo, ampak prelistal casopis in si poiskal nastanitev v malih oglasih, ter se šel dogovorit za preselitev. Zvecer, po prihodu mame sošolca, sem bil vse, samo clovek ne, preseliti pa sem se moral takoj po pouku naslednji dan. 
 
Naložen s stvarmi kot tovorni osel, sem se podal v dva kilometra oddaljeno stanovanje v pritlicju stare stavbe na Taboru. Soba je bila velika, pregrajena s špansko steno, v njej sta spala poleg stanodajalcev še dva podnajemnika. Imel sem si možnost pripraviti zajtrk, spal sem na divanu, nisem imel ne mize ne stola, potrebo sem opravljal na poljskem stranišcu, vendar sem se pocasi sprijaznil tudi s takimi pogoji, samo da bi ohranil svojo samostojnost. 
 
Prišla je zima. Tista je bila še posebej mokra in moji letni cevlji so spušcali na vseh koncih in krajih. Za silvestrovo sem odšel domov, kjer sem po poti srecal nekdanjo sošolko, se zapletel v pogovor in ji na koncu vošcil lepe želje za praznike ter jo poljubil. Pri tem me je skozi okno opazovala mama in me takoj pri prestopu hišnega praga zacela zmerjati in psovati, da imam opravka s kurbami in da sam nisem nic boljši. Po jezikovi župi sem bil deležen še kosila s prezirom zaradi svojega dejanja. Pridružil se nama je oce, ki sem ga povprašal glede popravila mojih zimskih cevljev. V trenutku sem jih slišal še od oceta, ceš kaj si mislim, sedaj bi že moral jaz skrbeti za njegove cevlje, in ne obratno. Branil sem se z besedami: „Pa saj sem jaz zaradi vas na svetu in ne vi ...“ in še preden sem koncal stavek, sem se znašel na tleh, pod ocetovimi gojzarji, ki so me neprenehoma brcali. Pred najhujšim me je rešila mama, ki je skocila vmes in oceta pomirila. Cez cas sem se znašel sam v hiši, prešinilo me 
je: „Nihce me nima rad!“ Oblekel sem se in se odpravil peš do Ptuja na avtobus, ter se odpeljal v prazno stanovanje v Mariboru. Privošcil sem si preostanek prave kave in kos starega kruha, ter poskušal zaspati in pozabiti na vse. Kava me je držala budnega še dolgo v noc, poslušal sem radio in premišljeval o svoji usodi.  
 
Drugo jutro, na novega leta dan, me je prebudilo trkanje. Na vratih je stala mama. Ko sem odprl, sem najprej dobil batine in ocitke, kaj sem storil, nato pa si je ogledala, kje stanujem in se zacela zgražati nad gospodinjo in pogoji bivanja. Potožil sem se ji, da nimam nicesar za jest, zato me je povabila na hrenovko z žemljo in me prepricevala, naj grem z njo domov. Odgovoril sem ji, da domov vec ne grem, bom pa šel na socialno in prosil za pomoc. Po daljšem nagovarjanju sem se vdal in sedel na avtobus za Ptuj. Mama me je celo pot prosila in rotila, naj se ocetu opravicim, sam pa nisem videl razloga za to. Proti veceru se je oce slabe volje primajal domov, vendar ni vcerajšnjega dogodka niti omenil, delal se je, kot da se ni nic zgodilo. 
 
Šolo sem koncal z dobrim uspehom, pocitnice pa sem najprej preživljal doma in pomagal pri kmeckih opravilih, pa tudi ocetu v njegovi službi. Tako sem si zaslužil denar za obleko in prevoze v šolo, medtem ko sem si s štipendijo lahko placal le šolsko malico. Za obcasen obisk kina sem moral preskociti kosilo, ker za oboje ni bilo denarja. V podjetju, ki me je štipendiralo, sem opravljal obvezno enomesecno pocitniško prakso, odnos sodelavcev do mene je bil zaradi moje vidne hibe omalovažujoc. Imeli so me za pomožnega delavca, nisem mogel delati za stroji, s katerimi sem vadil pri praksi v šoli, dober sem bil le za cišcenje in tovorjenje ter zlaganje desk v skladišcu. Ce bi bil odvisen od prakticnega dela v podjetju, se ne bi naucil nicesar iz stroke. 
 
V tretjem letniku smo imeli vse predmete vezane na prakticni pouk, kar mi je bolj ustrezalo, skrbelo me je le to, da sem spet slabše videl, kar se je opazilo pri meritvah in natancnosti izdelkov. Telesna vzgoja je potekala v Ljudskem vrtu, v slabem vremenu in zimskem casu pa v telovadnici pod kinom Union. Imeli smo kar nekaj deklet, ki pa so pocasi spoznavale, da ucenje za mizarja ni prava stvar zanje, tako da jih je od zacetnih dvanajst na koncu ostalo le pet. 
 
Poklican sem bil na predvojaško vzgojo, kjer so me pregledali in ocenili za nesposobnega služenja vojske. Bil sem razocaran, kljub pricakovanju negativnega odgovora, poleg tega je na vasi veljal vsak, ki ni bil sposoben za vojsko, tudi za nesposobnega za druge oblike družabnega življenja in ustvarjanja družine. Zato se s tem nisem hvalil in bil raje tiho, pa tudi doma o tem nisem rad govoril. Razocaran nad dejstvom, da ne bom služil vojaškega roka, sem se toliko bolj veselil koncnega zakljucnega izpita. 
 
Prakticni del zakljucnega izpita smo opravljali skupaj z vajenci, ki so se šolali po drugem sistemu, na koncu pa pridobili enak poklic, kot mi. Zakljucni izpit sem opravil z dobrim uspehom in po mesecu pocitnic zacel z delom pri podjetju, ki me je štipendiralo. Ostal sem eno leto, v katerem nisem doživel nic lepega. Sodelavci me niso spoštovali in so me imeli za „slepca“. Zato sem iskal delo mizarja drugje, kar mi je po letu dni tudi uspelo, a ne brez problemov. 
 
Ker me nikakor ni mikalo vracati štipendijo podjetju, kjer me nihce ni cenil, sem se pozanimal pri znancih in eden izmed njih mi je dobro svetoval. Napravil sem tri zaporedne neopravicene izostanke z dela in res bil odpušcen, ne da bi moral vracati prejeto denarno pomoc za šolanje. Na razgovoru v kadrovski službi novega podjetja je referentka pokazala veliko razumevanja za moj položaj invalida in mi priskrbela delo monterja pohištva v mizarski delavnici. Tu sem užival, saj sem opravljal delo, ki sem si ga želel. Edina napaka je bila, da nisem dosegal predpisane norme, kar je opazil delovodja in mi po pogovoru predlagal, skupaj s kadrovsko službo, prekvalifikacijo za telefonista. Po tehtnem premisleku sem se za to odlocil in lahko recem, da mi ni bilo žal, saj sem to delo lahko opravljal samostojno, brez težav in bil koncno zadovoljen. Spoznal sem, da so na svetu tudi uvidevni ljudje, ki so pripravljeni pomagati invalidom. 
 
Na tem mestu zakljucujem prijateljevo zgodbo, od otroških let do njegove osamosvojitve, ki mi jo je z veseljem zaupal. Težave so se sicer nadaljevale, a to so bile zgolj njegove lastne, težave odraslega, samostojnega invalida z okvaro vida. 
 
 
Na vrh 
 
  
NOVICKE: Projekt razvoja podjetništva slepih in slabovidnih dobil evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva, Avtonomna vožnja: Hondi uspel zelo pomemben preboj pri samovozecih vozilih, Holmanova nagrada za leto 2021, Dostopnost spletišc za ranljive skupine 
Avtor in sodelavec: Miha Srebrnjak 
 
  
Projekt razvoja podjetništva slepih in slabovidnih dobil evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva 
 
Primorski tehnološki park je v sodelovanju z Medobcinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSSNG) razvil startup pristop za razvoj kompetence podjetnosti za slepe in slabovidne iz celotne Slovenije. Projekt je bil izbran kot najboljši zaradi inovativnosti na evropski ravni in dobil evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva. 
 
Posebno nagrado so jim podelili v ponedeljek (16. novembra) na konferenci v Berlinu, podelitev je potekala prek spletnih platform. Evropsko tekmovanje za spodbujanje podjetništva European Enterprise Promotion Awards (EEPA) poteka na dveh nivojih - na nacionalnem in nato vseevropskem. Projekt Slepota ni ovira za podjetništvo je letošnjo pomlad postal nacionalni zmagovalec, nato pa si v konkurenci projektov iz devetih držav prislužil še posebno nagrado v kategoriji Odgovorno in vkljucujoce podjetništvo. Ta kategorija prepoznava pobude, ki spodbujajo družbeno odgovornost podjetij med malimi in srednje velikimi podjetji ter podjetništvo med prikrajšanimi skupinami. 
 
Vir: https://krog.sta.si/2832706/projekt-razvoja-podjetnistva-slepih-in-slabovidnih-dobil-evropsko-nagrado-za-spodbujanje-podjetnistva?fbclid=IwAR2JKTFs5T1742L0a_tbybrJNfwrCcj1x433J1KIVxZi8mtoZ3b87TptUJg 
 
Avtonomna vožnja: Hondi uspel zelo pomemben preboj pri samovozecih vozilih  
 
Japonski avtomobilski proizvajalec Honda je po porocanju francoske tiskovne agencije AFP kot prvi na svetu pridobil dovoljenje za prodajo avtonomnih vozil tretje stopnje. 
 
Takšna vozila, ki jih bo za zdaj lahko prodajal le na Japonskem, so sposobna spremljati promet z visoko stopnjo samostojnosti in voziti v vsakdanjem prometu. 
 
Lestvica avtonomnosti vozil ima pet stopenj, pri cemer peta predstavlja popolnoma avtonomno vozilo, ki pomoci voznika ne potrebuje v nobenih razmerah. Vozila tretje stopnje, ki naj bi jih Honda na japonske ceste poslala do konca marca prihodnje leto, bodo zmožna na primer vožnje po avtocesti z gostim prometom. 
 
Prvo vozilo s takšnim sistemom samodejne vožnje bo limuzina Honda Legend. Honda bi lahko z njo na celu postala prvi avtomobilski proizvajalec na svetu z 
množicno proizvodnjo avtonomnih vozil tretje stopnje. Pri razvoju avtonomnih vozil sicer hitro napredujejo tudi nekatere druge znamke, vendar je težava predvsem v zakonskih omejitvah. Prodajo in vožnjo takšnih vozil namrec trenutno dovoljujejo le redke države. Po mnenju mnogih avtomobilskih novinarjev prehod na avtonomna vozila tretje stopnje pomeni kljucni preboj, ki bo mocno pospešil nadaljnji razvoj. Prvi mož ameriškega proizvajalca elektricnih avtomobilov Tesla, ki prav tako mocno hiti z razvojem samovozecih vozil, je poleti celo napovedal, da bo peta stopnja avtonomnosti na trgu "zelo kmalu". 
 
Vir: https://www.zurnal24.si/avto/hondi-prvi-uspel-pomemben-korak-356945 
 
Holmanova nagrada za leto 2021 
 
Tudi naslednje leto bo potekalo tekmovanje za Holmanovo nagrado, ki je namenjeno slepim in slabovidnim iz vsega sveta. Med izbranimi slepimi ali slabovidnimi kandidati komisija izbere 3 tekmovalce, ki prejmejo znesek v višini 25.000 dolarjev, kar jim omogoca lažji preboj med ustvarjalce ali podjetnike.  
 
Vsak kandidat mora posneti predstavitveni video, ki ni daljši od 90 sekund, in predstaviti svojo idejo. V primeru izbora se uvrsti v naslednji krog, hkrati pa se z vsakim prebojem poveca možnost za osvojitev nagrade. Pretekle zmagovalce in njihove ideje si lahko ogledate na povezavi, ki je navedena kot vir. 
 
Vir: https://holman.lighthouse-sf.org/ 
 
Dostopnost spletišc za ranljive skupine 
 
Z dnem 23. september 2020, morajo biti vsa spletišca državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava – izjema so vrtci, osnovne in srednje šole ter javna radiotelevizija – prilagojena tako, da so dostopna vsem. 
 
Dostop do informacij je ena od osnovnih pravic vsakega posameznika v sodobni družbi. »Osebe z oviranostmi morajo imeti možnost, da polnopravno uživajo clovekove pravice. Pri tem je dostopnost do informacijskih in komunikacijskih tehnologij še posebej pomembna, saj predstavlja temelj za uveljavljanje tudi drugih pravic. Osebe z razlicnimi ovirami lahko s pomocjo prilagoditev pridobivajo številne informacije, se sporazumevajo, izobražujejo, se vkljucujejo v družbo in so v njej aktivno udeleženi. Brez prilagoditev so odrinjeni na rob, nimajo enakih možnosti,« je ob tej priložnosti posebej izpostavil varuh clovekovih pravic Peter Svetina. 
 
Zakon o dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij 
 
Zakon o dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18) se je tako zacel uporabljati tudi za spletišca, objavljena pred 23. septembrom 2018. V slovenski pravni red se tako prenaša Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišc in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. Namen te direktive je zagotoviti vecjo dostopnost spletišc in mobilnih aplikacij javnega sektorja ter uskladiti razlicne standarde znotraj EU. To bo 
omogocilo državljanom EU, zlasti pa invalidom, boljši dostop do javnih storitev, kar je temeljno nacelo Digitalne agende EU za Evropo in akcijskega nacrta za e-upravo za obdobje 2016–2020. 
 
VIR: https://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/dostopnost-spletisc-za-ranljive-skupine/536898 
 
 
Na vrh 
 
  
MEDNARODNE NOVICKE: Izkljucenost invalidov iz Strategije cepljenja proti covid-19, Evropska Agenda o pravicah invalidov 2021-30, Kampanja EBU o financiranju filmske industrije, Nove smernice za dostopnost, pripravljene s strani Svetovne organizacije slepih 
Avtor: Anja Uršic 
Prevod: Jure Škerl 
 
 
Zakaj Evropska unija ni prednostno vkljucila invalidov v Strategijo cepljenja proti covid-19? 
 
Predsednica komisije Ursula Von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji povedala naslednje: »Evropa mora v pandemiji covid-19 ravnati izredno previdno, odgovorno in enotno. To lekcijo moramo uporabiti za okrepitev krizne pripravljenosti in izboljšanje pristopov do obvladovanja cezmejnih zdravstvenih izzivov.« Invalidne osebe so se v letu 2020 naucile veliko, lekcije pa so bile bolece. 
 
Že odkar je bila razglašena pandemija, so bile pravice invalidnih oseb kršene na vseh podrocjih življenja. Podatki kažejo, da smo izpostavljeni vecjim tveganjem zaradi virusa. Tako doma kot po ustanovah je umrlo tragicno visoko število invalidnih oseb. 
 
Kljub temu pa smo v strategiji cepljenja EU še enkrat vec nevidni. Sporocilo komisije Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu z naslovom »Pripravljenost na strategije cepljenja proti covid-19 in razdeljevanje cepiva«, ki je bilo sprejeto 15. oktobra, invalidnih oseb ne omeni niti enkrat. 
 
V tem dokumentu je Evropska komisija zacrtala svoj pristop k zagotavljanju istocasnega, enakopravnega in glede na število državljanov proporcionalnega dostopa do cepiv za vse clanice EU. V bližnji prihodnosti so nacrtovane pogodbe s proizvajalci za masovna prednarocila cepiv. V nadaljevanju Komisija zapiše tudi, da želi kot prioriteto dostop do cepljenja definirati kot globalno javno dobro. To sporocilo je pozitivno in predstavlja mocno vizijo koordinacije na ravni EU. Na žalost pa v njej vidimo smrtonosno pomanjkljivost. 
 
Evropski forum invalidnih oseb zavraca vsakršno strategijo cepljenja, ki bi izkljucevala invalidne osebe ter njihove podporne mreže. 
 
Odlocitev o tem, katere »skupine« naj bi dobile prednostni dostop do cepiv, je visoko na lestvici prioritet EU. Dokument navaja, da »bodo države clanice v trenutku, ko bodo na voljo varna in ucinkovita cepiva proti covid-19, morale odlociti, katere skupine naj dobijo prednostni dostop do teh cepiv, da bi bilo rešenih kar najvec življenj. Pri tem bodo morale upoštevati dva kriterija: zašcito najranljivejših skupin in posameznikov ter upocasnitev in eventuelno zaustavitev širjenja bolezni.« 
 
Ce je temu tako, zakaj torej osebe s posebnimi potrebami in njihove podporne mreže niso bile identificirane kot prioritetna skupina za prejem cepiva? Zakaj niso družinski oskrbniki, tolmaci in vodniki za osebe s posebnimi potrebami na vrhu seznamov? Zakaj osebni pomocniki in ljudje, ki osebam s posebnimi potrebami nudijo podporne storitve, niso prepoznani kot kljucni delavci, za katere fizicno distanciranje ne pride v poštev? 
  
Na seznamu skupin državljanov, ki bi morale dobiti prednostni dostop do cepiv, osebe s posebnimi potrebami niso omenjene. To je še en dokaz vec o nevidnosti prek 100 milijonov državljanov EU s posebnimi potrebami in hkrati dokaz, da se iz lekcij pandemije nismo naucili dovolj. 
 
Vir: http://www.edf-feph.org/ 
 
Bodimo ambiciozni v boju za pravice invalidnih oseb v evropski Agendi 2021-30 
 
16. oktobra je Evropska komisija predstavila svoj nacrt za Evropsko strategijo o invalidnosti po letu 2020, ki jo namerava sprejeti v prvem cetrtletju 2021. Evropski forum invalidnih oseb zagovarja celostni pristop, ki bo pokril vse vidike življenj oseb s posebnimi potrebami. V omenjeno strategijo je treba vkljuciti vsa podrocja, ki so že del Konvencije ZN o pravicah invalidnih oseb. Pozdravljamo dejstvo, da takšno stališce zavzema tudi Komisija v svojem nacrtu. Po našem mnenju je zdaj priložnost, da obljube državljanom s posebnimi potrebami tudi uresnicimo – a le ce bodo za vsak sektor sprejeti jasni in ambiciozni cilji. 
 
Zdaj, ko se na Komisiji zacenja interna diskusija o oblikovanju prihodnjih ciljev, je cas, da tudi sami doprinesemo k pogovorom o vsebinskih podrobnostih in nacinih implementacije. Evropski forum invalidnih oseb želi poudariti navzkrižne vidike, ki bodo kljucni za konkretno uresnicitev Agende v naslednjih desetih letih. 
Vec lahko preberete na: http://www.edf-feph.org/newsroom/news/lets-aim-ambitious-european-disability-rights-agenda-2021-30 
 
Vir: http://www.edf-feph.org/ 
 
Enakopravna participacija v kulturnem življenju: zaveze EU k izpolnjevanju Konvencije ZN o pravicah invalidnih oseb kot osnova za kampanjo Evropske zveze slepih glede financiranja filmske industrije 
 
Konvencija ZN o pravicah invalidnih oseb, ki je v veljavo stopila 3. maja 2008, je prvi mednarodni, pravno zavezujoc instrument, ki vzpostavlja standarde za pravice oseb s posebnimi potrebami.  Hkrati gre za prvi sporazum o clovekovih pravicah, h kateremu je kot regionalna organizacija pristopila EU in ga tudi enotno ratificirala. Konvencija predstavlja ucinkovito orodje za promocijo nacinov izpolnjevanja pravic oseb s posebnimi potrebami prek razvoja in implementacije pravnih, politicnih in prakticnih ukrepov. Konvencijo je podpisala in ratificirala sleherna clanica EU. 
 
Sama EU je h konvenciji pristopila 23. decembra 2010, 22. januarja 2011 pa je zacela veljati na vsem njenem ozemlju. EU je tako odgovorna za implementacijo vseh dolocb konvencije, kar seveda zahteva financna sredstva. V skladu s clenom 
33(2) je EU vzpostavila ogrodje za promocijo, zašcito in nadzor izvajanja dolocil konvencije na svojem ozemlju. Izdelana je bila tudi Evropska strategija o invalidnosti 2010-2020, ki je trenutno v fazi posodabljanja za naslednje desetletno obdobje.  
 
Prvi odstavek 30. clena konvencije vzpostavlja pravico invalidnih oseb, da se enakopravno vkljucujejo v kulturno življenje. Med drugim države podpisnice obvezuje, da »sprejmejo vse ustrezne ukrepe, ki bodo osebam s posebnimi potrebami (...) zagotovile dostop do (...) filmov (...) v dostopnih formatih.« 
  
Evropska zveza slepih v zvezi s tem izjavlja naslednje: »Televizijski programi, filmi in druge video produkcije morajo biti opremljeni z zvocnimi opisi in podnaslovi, te oblike pa morajo biti dostopne prek obicajnih kanalov, v istem casu in po isti ceni, kot za splošno prebivalstvo.« 
 
Vec o dostopnosti filmov lahko preberete na: http://www.euroblind.org/newsletter/2020/september/en/equal-participation-cultural-life-eu-obligations-under-uncrpd 
 
Vir: http://www.euroblind.org/ 
 
Svetovna zveza slepih in nevladna organizacija CBM Global izdelali nove smernice za dostopnost 
 
Sodelovanje Svetovne zveze slepih in organizacije CBM Global Disability Inclusion je obrodilo sadove v obliki posodobljenih smernic za dostopnost, ki jih povzema vodic Accessibility GO! A Guide to Action. 
 
Za uresnicitev Agende za trajnostni razvoj 2030 imamo na voljo še deset let. Pomembno je vedeti, da dostopnost predstavlja temelj za bolj vkljucujoc in bolj enakopraven svet, v katerem nihce ne bo ostal zadaj. Nedavna globalna kriza zaradi pandemije bolezni covid-19 je še zaostrila potrebo po boju proti trdovratnim preprekam, ki osebam s posebnimi potrebami stojijo na poti do dostopnosti in vzdržujejo stanje neenakosti ter izkljucevanja. Odgovor na ta kljucen izziv leži v pripravljenosti na spremembe in skupne korake proti svetu, v katerem bodo prepreke pozabljene, vkljucenost pa vsesplošna. Organizacije po vsem svetu morajo premisliti, kako prilagoditi svoje strukture in storitve, da bodo bolj dostopne in vkljucujoce za vse clane skupnosti. 
 
V želji po izpolnitvi tega cilja sta Svetovna zveza slepih in CMB Global izdelali nove smernice za dostopnost Accessibility GO! A Guide to Action. Ta predstavlja prakticne predloge, kako povecati dostopnost prek holisticnega organizacijskega pristopa. V njem je zbranih sedem osrednjih zavez, ki naj bi jih izpolnjevali progresivno: vzpostavljanje infrastrukture; informacije in komunikacije; urjenje in razvoj kapacitet; programi; sestanki in dogodki; rekrutiranje; upravljanje s cloveškimi viri. Vodic vsebuje podrobne opise poti, po katerih lahko posamezne organizacije postopno uveljavljajo nacela dostopnosti, in pri tem upošteva dejstvo, da bodo njegovi uporabniki zelo raznoliki. 
Kot taki, lahko vodic in smernice v njem služijo sleherni ustanovi, ki želi izboljšati dostopnost znotraj svojih struktur. Pri razvoju smernic so s povratnimi informacijami sodelovale številne organizacije oseb s posebnimi potrebami. 
 
Izvršni direktor Svetovne zveze slepih Jose Viera je ob izidu izjavil: »Trdno verjamemo, da bodo te smernice omogocile smiselna sodelovanja med organizacijami oseb s posebnimi potrebami ter partnerji iz splošnega življenja in sicer na vseh nivojih ter v vseh sektorjih. Z njimi želimo organizacijam po vsem svetu predstaviti dobre prakse in modele najvišjih možnih stopenj dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami, ki so v skladu s standardi, zacrtanimi v Konvenciji ZN o pravicah invalidnih oseb.« 
 
Vodic Accessibility GO! A Guide to Action si lahko shranite z naslova: https://worldblindunion.org/blog/news/wbu-and-cbm-global-launch-new-accessibility-guide/ 
 
Vir: https://worldblindunion.org/ 
 
 
Na vrh 
 
 
 
© 2002-2020  Vizitka RIKOSS  Uredništvo, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije