Po volitvah. Sedaj, ko pišemo te vrstice, še ni dobf\jevan zadnji boj, zakaj končna odločitev se pokaže pri ožjih volitvah dne 23. t. m. Toda eno je gotovo že danes: Tisti visoki krogi, ki jim je ljudstvo samo sredstvo v dosego namenov, so učakali že v prvotnih volitvah dne 14. t. m. velikansko presenečenje. Vae so si bili lepo pripravili za prihodnje vladanje — po svoji glavi in za svoje namene — a volitve so potegnile črto čez račun. V parlament vstopi stranka, ki utegne biti najštevilnejša in najenotnejša, to so socialni demokrati. Že sedaj imajo 58 mandatov, pri ožjih volitvah poskoči to število na 80 do 90. Poleg socialnih demokratov so dobili največ mandatov klerikalci. Ali izpreleta jih strah, ko stoji pred njimi in za njimi močna četa socialnih demokratov, ki jim daje poreštvo, da ne bo novi parlament domena klerikalizma in da jim ne bo na noben način mogoče poklerikaliti države, o čemer so sanjali in kar so nameravali. Najprej so hoteli naskočiti š o 1 s t v o in ga spraviti v svojo oblast. Vzporedno s Solstvom so hoteli podjarmiti učiteljstvo, in nanje bi se osredotočila vsa besna jeza sovražnikov prosvete in napredka. Toda sedaj to silno, nepričakovano presenečeDJe! V novem parlamentu ne bo moči, ki bi mogla vladati proti volji socialnih demokratov, in tudi klerikalci, kakortudi so močni, ne bodo mogli šolstvu in učiteljstvu do živega. Tega smo od srca veseli. Mi smo med prvimi, ki socialni demokraeiji na takem uspehu čestitamo. Ne samo zaradi šole in učiteljstva, ampak tudi zategad,elj, ker so nam poslanci te stranke porok, da ne zapade vsa država temni in samopašni sili sovražnikov luči, ampak da se začeuja sedaj lepše življenje avstrijskim narodom. Katere so najimenitnejše želje naprednega učiteljstva, ki bo o njih govor tudi v novem parlamentu, povemo pozneje. Do sklicanja parlamenta je še dovolj fasa. * Zanimivo je dejstvo, ki so ga pokazale prvotne volitve, dejstvtf namreč, da so poraženi tisti, ki so si obetali od volilne reforme najvec dobička: Mladočehi in nemški nacionalci. Pri volilni reformi so sestavili volilne okraje tako, kakor so to hotele DJihove potrebe, in z volilno geometrijo so delali tako, kakor je to najbolj kazalo za njihovo strankarsko korist. Volilne okraje so si oboji priredili tako, da so upali na sijajno zmago, a bili so oboji sijajno poraženi. Ironija usode! Ozreti se hočemo nekoliko na izid volitev po slovenskih pokrajinah. Eesnica je tole: 14. maj je dokazal, da naše ljudstvo še ni zrelo za splošno volilno pravico; toda brez šole ni napredka — in dokončana volilna borba je bila prva šola, ki je postavila podlago za nadaljno izobrazbo in za napredek, da ljudstvo dozori in se usposobi za pravo izvrševanje splošne volilne praviee. Volitve so pokazale, da bo treba našemu Ijudstvu izobrazbe, omike in šole, potern bo zrelo do zadDJega moža za današnje čase ter bo moglo korakati kompaktno naprej na poti prosvete v svoj blagor, enako drugira prosvetljenim narodom. Za uspehe, ki so jih dosegli klerikalci v naših krajib, se morajo zahvaliti katoliški cerkvi. Samo in edino katoliška cerkev je zmagala. Katoliška cerkev je šla v boj, zlorabeč zakramente, zlorabeč leco in spovednico, in zmagala je s svojim duševnim in materialnim pritiskom na kmetiškoljudstvo. Služabniki katoliške eerkve so delali z vsemi sredstvi ia zmagali so z nasilstvom. Volilno reformo so napravili popolnoma po željah naših klerikalcev. Vsi okraji so zloženi tako, da bi morali povsod klerikalci zmagati. Zloženi so okraji tako, da bije to zdravi pameti v obraz. Na Kranjskem se je zaraditega pri volitvah zgodilo, o čemer ni nihče dvomil. Zmagali so na deželi klerikalci. Eesen je bil odpor proti njim samo na Notranjskem, drugod nikjer, a na Notranjskem so manjšine častne. Eno je gotovo: Dani se na Kranjskem, tako se dani, da je klerikalcev lahko strah. Vsa znamenja kažejo, da ni daleč dan, ki prežene temo. Mi vstajamo in vas je strah! — Naj pridejo na pr. v ljubljansko okolico železniške delavnice, ki jih je izposloval župan Hribar, in Šusteršič bo poražen. Že zdaj je bilo v tena okraju, ki velja za najbolj klerikalnega, brez posebne agitacije oddanih 1500 protiklerikalnih glasov. In v tem okraju se do zadnjib. tednov ni nikdar nič storilo proti klerikaleem. A takoj pri prvem naskoku takuspeh! To obeta lepše čase! Zato pa sta na Štajerskem zraagala precej pri prvi volitvi dva protiklerikalna kandidata, tretji pa pride v ožjo volitev, pri kateri bo skoro gotovo zmagal. Ožja volitev bo tudi na Krasu. Uspeh narodne stranke na Štajerskem je vsekakor velik in vesel pojav. Eno moramo tudi poudariti: Učiteljstvo je storilo povsod svojodolžnost. In kjerkoli je kaj uspeha, kjerkoli je zaznati napredek, tam iraa učitelj svoje zasluge. Pyrrhova zmaga klerikalcev vliva vsem naprednim bojevnikom samo novega poguma za boje, ki nas čakajo za delo, na katero se hočamo in raoremo pripraviti takoj po zaključku te zgodovinsko važne in pomerabne volilne borbe! * * * Doslej (t. j. do 22. t. m.) je znanih 399 izidov pri volitvah. Izvoljenih je 231 poslaneev, v ožjo volitev jih pride 168. — V slovenskih kronovinah je izvoljenih 18 klerikalcev in 2 naprednjaka. Upamo, da bodo izvoljeni še štirje: Hribar, Koš, Ježovnik in Štrekelj. — Krščanski socialci imajo doslej 59, socialni deraokrati 58, nemška Ijudskastranka5, nemška napredna stranka 7, Mladočebi 4, svobodni Vsenemci 3, Italijani 10, kat. center 28 poslancev. * * * Pri ožji volitivi v Ljubljani je zmagal Ivan Hribar. * * * Pri ožji volitvi na Krasu je izvoljen Alojzij Štrekelj. * * * Pri ožji volitvi v brežiškem-sevniškera-laškera volilnem okraju je prodrl dr. Ivan Benkovič. * Pri ožji volitvi vmarenberškem-slovenjegraškemšoštanjskem-gornjegrajskem volilnem okraju jezmagal Vinko Ježovnik.