Prehudi oče.
Francon strahvati svoje znd,            Ob mizo tolče en večer, Vsi morajo molčati;                           Vse hoče polomiti,
Ce ne jim cof! po ustih da.             Pretepel je sinove, hčer, Da kri jim je Jizati.                           Še ženo če pobiti.
Sosedje, pravi, me uče:                   V sinovih jeza zdaj zavre.
Otroke služit spravi,                         Divji so na-nj planili,
In baba naj po svetu gre,                 Nihče ni vedil kaj počne,
Al' vrag naj jo zadavi.                      Tak, so se spozabili.
Kar imam, bodem vse prodal           Očanc se je na gerlo deri, In sebi kot zgovoril;                         Upil na pomagaje;
Ko tič bom živel brez težav, —         En sosed duri je odperl, Sem dosti se spokoril.                       Skrivaj pogleda, kaj je,
Kar kdo zasluži, moje bo;                Pozneje večkrat pretepd Al' sem zastonj ga zredil?                 Francona. kot se sliši,
Nazadnje bi še b'lo lepo.                  Oblast mu vzeli, in zato Da za-me bi ne vedil! —                 Je zadnji bil pri hiši.
Kdor terja, da mu vsi molče,
Resnico si zapera; Ostrost, kadar čez mejo gre,
Mašvanje si nabira.                      Poženčan,
78